POPULARITY
Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.
Le kdo ne pozna dnevnika Ane Frank, tega pretresljivega zapisa, pretresljivega pričevanja o grozotah druge svetovne vojne. O holokavstu, pogromu nad Judi, uničenem otroštvu med drugo svetovno vojno. Le malokdo pa ve, da je v taborišču Bergen – Belsen, kjer je na pragu svobode Ana umrla, stkala prijateljstvo s Slovenko. Anica Kovačič, rojena Mislej, je v taborišče prišla januarja 1945. Ob žičnati ograji je spoznala mlado Judinjo in se z njo družila vsak dan. Do njene bridke smrti. Za njuno vez ni vedel skoraj nihče. Po zaslugi dveh puljskih zgodovinarjev se zdaj, z Aničino zgodbo, dopolnjuje poglavje zgodovine. Tudi literarne.
V tokratni družbi je z nami kandidatka za Slovenko leta - Sanja Lončar. Izjemna ženska, ki se je tokrat znašla v povsem novi vlogi in priznala, da ji je pogovor o sami sebi malček nelagoden. Iskrenost v naših življenjih je izredno pomembna in Sanja izredno smo ti hvaležni, da si bila tukaj, z nami.V koherenca pogovoru je Jasmini Kandorfer povedala vse o svojem otroštvu in kako je iz svetovne popotnice postala strokovnjakinja na področju samooskrbe. Veseli nas, da boste skozi oddajo Sanjo Lončar spoznali bolje. Vabimo vas, pa da zanjo glasujete tudi na spodnji povezavi. Ker graditi skupnost in dajati ljudem, je dano določenim ljudem. In to moramo praznovati.Glasujte tukaj: https://slovenkaleta.si/
Ana Jug je nekdanja odvetnica, pobudnica pro bono ambulante v Novi Gorici, ustanoviteljica društva starih in prenovljenih predmetov, nominiranka za Slovenko leto, ustanoviteljica Skupine kazenska ovadba, ki je naznanjala politike pred nečednimi posli, aktivna članica pobude Voda v ustavo, predvsem pa je upornica. Upornica proti krivicam nemočnih in krivicam sistema. Svoje izkušnje iz različnih protestov in uporov je zbrala v knjigi Od predpasnika do zapasnika. Knjigo je pred kratkim predstavila na knjižnem sejmu v Venezueli. V oddaji Odprto za srečanja se je z njo pogovarjala Nataša Uršič.
Uporaba mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav je del našega vsakdana. Telefoni so postali podaljšek rok številnih otrok že v osnovnih šolah ali celo še prej. Starostna meja njihove uporabe je namreč vse nižja. Da bi učence privabili k odgovornemu ravnanju, je več evropskih držav že prepovedalo uporabo novih tehnologij v osnovnih in srednjih šolah. Slovenija enotnega pristopa na tem področju še nima, se pa, kot navajajo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, obetajo zakonske spremembe. O zasvojenosti s pametnimi telefoni, se je Julija Kandare pogovarjala z Miho Kramlijem, vodjo Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Kako se na šoli soočajo s to problematiko, ji je povedala Tjaša Trampuž, učiteljica slovenščine na OŠ Dragomirja Benčiča-Brkina Hrpelje. Z Alenko Prezelj, Slovenko, ki z družino živi na Nizozemskem, pa sta govorili o njihovi prepovedi v tamkajšnjih osnovnih in srednjih šolah, ki ga je uvedlo pristojno ministrstvo.
V Slovenijo se danes vrača zlata judoistka Andreja Leški s prvo medaljo na tokratnih olimpijskih igrah. Preverjamo utrip prvega tedna v Parizu, pa tudi kakšne priložnosti prinaša ne le za naše športnike, ampak tudi za slovensko gospodarstvo. Nemirno dogajanje v svetu se ne glede na olimpijski mir medtem nadaljuje, na Bližnjem vzhodu celo nevarno zaostruje. Slovenko zunanje ministrstvo že poziva k umiku iz Libanona in odsvetuje potovanja v Iran in Izrael. Pri nas v nedeljo mineva leto dni od katastrofalnih uničujočih poplav, ki so prizadele skoraj vso državo in pustošile v več kot 180-ih občinah. Zakaj je med ljudmi še toliko strahu in nezadovoljstva, kako je s sanacijo in načrti za naprej v kritičnem pregledu tega tedna z Jernejko Drolec.
Kitajec Yuchen Wang, ki si je nadel slovensko ime Nejc, je bil na pekinški univerzi pred dilemo, ali naj se uči slovensko ali latinsko. Za slovenščino se je odločil, ker bo lažje dobil zaposlitev. Anglež z albanskimi koreninami Yll Buzoku je v Londonu spoznal Slovenko, ki ga je s knjigami in glasbo navdušila za slovenščino. Avstrijka Lisa Rieger želi spoznavati kulturo in jezik slovenske manjšine v Avstriji. Osvald Errath iz Kanalske doline želi poglobiti znanje slovenščine, podobno tudi Maria Alejandra Sraka iz Argentine. Njihovi razlogi za učenje slovenščine so navdihujoči in zanimivi. Posneli smo jih na letošnjem seminarju za slovenski jezik, literaturo in kulturo (vir fotografije: Center za slovenščino).
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška. Slovita.info je nov portal Slovencev v Italiji in del njihov celovite posodobljene predstavitve, v kateri je tudi srce, ki raste v cvet, njihov nov prepoznavni znak. Kaj ponazarja, sprašujemo vodjo projekta Andreja Pisanija. Povabimo vas na obisk Benečije, predstavljene na novem portalu benecija.eu, in gostimo Doro Doszpot, mlado porabsko Slovenko, eno redkih, ki se je odločila za študij v Ljubljani. Foto (zajem zaslona): nov portal Slovencev v Italiji
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave? Preverjamo, kako daleč so dela na slovenski turistično izobraževalni kmetiji v Gorskem kotarju, vredni več kot milijon evrov. Gostimo ravnateljico dvojezične osnovne šole v Števanovcih Agico Holec, dejavno porabsko Slovenko, ki je za svoje delo dobila spominsko plaketo Avgusta Pavla, in prisluhnemo novi rezijanski pravljici. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Napisala jih je Catia Quaglia, lektorirala pa še ena dejavna rojakinja Luigia Negro. In kako je danes z rezijanskim narečjem, koliko ljudi ga še govori? Foto (Mateja Železnikar): razstava ilustracij Urše Volovšek iz slikanice Ta Ladinina lisica na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani
Nekonečný riečny labyrint, v ktorom sa zastavil čas. Aj takto sa dá opísať Delta Dunaja - druhý najväčší vodný ekosystém v Európe, ktorý neustále mení svoj vzhľad. Orientácia je tu preto náročná a ak človek nemá mapu či skúseného vodáka, môže veľmi ľahko zablúdiť. Takýto osud postretol aj 26-ročného Američana Marka, ktorý na Slovenko prišiel spoznať svoje korene. Výlet do obce Bodíky ležiacej pár kilometrov severne od Gabčíkovskej priehrady mu navždy zmenil život.Ponorte sa s nami do príbehov podcastu Nezhasínaj! - skutočnosti inšpirované legendami, pri ktorých neplatia zákony prírody ani ľudská logika. Príbehmi hrôzy vás bude sprevádzať herec Marek Majeský. Podcast Nezhasínaj! nie je vhodný pre poslucháčov mladších ako 18 rokov, ani pre citlivé povahy. PS: Báť sa je povolené!
Gostili smo Vido Forčič, tržaško Slovenko, ki je poročena z možem indijskih korenin. V oddaji je spregovorila o indijski družbi, ki je na Zahodu velikokrat nerazumljena, kulturnih razlikah, učenju jezika, položaju žensk in družbenih delitvah.
Gostili smo Andrejo Valtanen, Slovenko, ki se je pred približno tremi desetletji preselila v Lahti, kraj, ki je večini Slovencev znan zlasti po smučarskih skokih. Sogovornica tam dela in živi z družino, v oddaji je spregovorila o življenju v tujini in sami Finski ter njenih prebivalcih.
Pořad 90´ČT24 sledoval povolební dění na Slovensku. Ty vyhrál Smer-SD Roberta Fica. Podaří se sestavit stabilní vládu a z jakých stran by se mohla skládat? Jaké budou její první kroky? V jakém stavu přebírá Slovenko? A jaký bude jeho další směr s novým vedením? Pořadem provázel Jiří Václavek. https://www.ceskatelevize.cz/porady/11412378947-90-ct24/223411058131002/
Število učencev na avstrijskem Koroškem, vpisanih v dvojezične ljudske šole, še naprej narašča. Velik upad pa je v srednjih šolah, saj se večina ne odloči nadaljevati učenja slovenščine. Kako spodbuditi zanimanje? Tudi o tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji. Gostimo Regino Labritz, mlado porabsko Slovenko, ki je v novem šolskem letu prevzela poučevanje slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji. Čestitamo Radiu Agora, ki praznuje 25-letnico delovanja, in športnemu društvu Zarja, ki že 100 let povezuje rojake v Furlaniji - Julijski krajini. Z nekdanjima balerinama Sonjo Kern Svoboda in Dalijo Rot Benac pa obujamo spomine na reško gledališče, kjer sta bili članici ansambla, in na Slovenski dom Bazovica, kjer sta pustili neizbrisne sledi.
Suzana Anžur je ena od dveh poklicnih gasilk v Sloveniji. Deluje v Gasilski brigadi v Ljubljani. Več kot trideset let je predana temu delu. V prostem času pa s svojim kužkom sodeluje v projektu pomoči pri branju in učenju. Tudi zaradi svojega dela s športom ohranja kondicijo. Vrednote, kot so solidarnost, poštenost, sodelovanje, srčnost, so nepogrešljive pri delu gasilcev, pravi in te prežemajo tudi njeno delo ter življenje sploh. Suzana je med nominiranimi za Slovenko leta.
Suzana Anžur je ena od dveh poklicnih gasilk v Sloveniji. Deluje v Gasilski brigadi v Ljubljani. Več kot trideset let je predana temu delu. V prostem času pa s svojim kužkom sodeluje v projektu pomoči pri branju in učenju. Tudi zaradi svojega dela s športom ohranja kondicijo. Vrednote, kot so solidarnost, poštenost, sodelovanje, srčnost, so nepogrešljive pri delu gasilcev, pravi in te prežemajo tudi njeno delo ter življenje sploh. Suzana je med nominiranimi za Slovenko leta.
Z ravnateljico Ignacijevega doma v Ljubljani in sodelavko Radia Ognjišče smo se pogovarjali o njenem življenju in o tem, kako svojo okolico doživlja kot človek, ki mora za prepoznavanje vsega, kar jo obdaja, uporabiti vsa čutila, saj njene oči pomembnih informacij ne morejo dati. Povezuje svet teme in svet svetlobe, rada ima življenje in se trudi, da bi družbi tudi kaj dala in ne le prejemala od nje. To jo izpolnjuje. Leta 2006 je bila prepoznana vrednost njenega dela s podelitvijo priznanja Andragoškega centra Slovenije za izjemne dosežke na področju izobraževanja odraslih, v letu 2014 pa je bila izbrana za Slovenko leta. Leta 2021 je napisala knjigo Misliš resno? Ljubezen v odtenku drugačnosti.
Z ravnateljico Ignacijevega doma v Ljubljani in sodelavko Radia Ognjišče smo se pogovarjali o njenem življenju in o tem, kako svojo okolico doživlja kot človek, ki mora za prepoznavanje vsega, kar jo obdaja, uporabiti vsa čutila, saj njene oči pomembnih informacij ne morejo dati. Povezuje svet teme in svet svetlobe, rada ima življenje in se trudi, da bi družbi tudi kaj dala in ne le prejemala od nje. To jo izpolnjuje. Leta 2006 je bila prepoznana vrednost njenega dela s podelitvijo priznanja Andragoškega centra Slovenije za izjemne dosežke na področju izobraževanja odraslih, v letu 2014 pa je bila izbrana za Slovenko leta. Leta 2021 je napisala knjigo Misliš resno? Ljubezen v odtenku drugačnosti.
Na nočni klepet smo povabili Alenko Kuegerl, Slovenko, ki že desetletja živi v Avstriji, kjer si je ustvarila družino, dela pa v Sloveniji. Že od malih nog je povezana z naravo in je tudi danes njena velika zagovornica, kar se pozna pri njenem delu in življenju nasploh, saj tudi hčeri in mož temu sledijo.
Ob svetovnem dnevu opozarjanja na jecljanje gostimo Kajo Bajc. Slovenko, ki že nekaj let živi v Združenih državah Amerike. In ki jeclja. O tem, kako se s tem spopada skozi vse življenje, ameriških skupinah za samopomoč ter nasvetih za vse, ki imajo podobno zgodbo.
Čas je za POLČAS! Tokrat nama je družbo delal nihče drug kot Devin Oliver! Ljubljenec ljubljanskega občinstva nas je s svojo energijo in borbenostjo v svetem dresu razveseljeval dve sezoni. Ne glede na to, da je po dveh sezonah zapustil vrste takratne Petrol Olimpije, se še vedno intenzivno uči naš jezik. Zakaj? Devin se bo konec julija namreč poročil s Slovenko. Kljub natrpanemu urniku si je Devin vzel čas, in prišel v živo posneti to res zanimivo epizodo Polčasa. Upamo, da boste uživali ob poslušanju te skoraj dve uri dolge epizode. Vabljeni k poslušanju.
Ob praznovanju rojstnega dne in platinastega jubileja britanske kraljice Elizabete nas je zanimalo, kaj Britancem pomeni kraljica, kako si lahko razlagamo navdušenje množic nad platinasto obletnico, kako Britanci praznujejo to obletnico in seveda tudi, kakšen je resničen vpliv kraljice v Združenem kraljestvu. O tem smo se pogovarjali s Slovenkama, ki sta tesno povezani z britanskim otokom; s prevajalko in sodno tolmačko Evelino Ferrar iz Oxforda, ki je tudi dejavna članica odbora skrbnikov Britansko slovenskega društva in z rojalistko Mojco Masterl Štefanič iz Kočevja, Slovenko, ki je prava britanska patriotka in se je nad britansko kraljevo družino navduševala že v otroštvu ter zaradi princese Diane vpisala študij anglistike.Zanimivo je, da kraljičin rojstni dan vedno praznujejo junija, čeprav je bila rojena aprilaOb praznovanju rojstnega dne in platinastega jubileja britanske kraljice Elizabete nas je zanimalo, kaj Britancem pomeni kraljica, kako si lahko razlagamo navdušenje množic nad platinasto obletnico, kako Britanci praznujejo to obletnico in seveda tudi, kakšen je resničen vpliv kraljice v Združenem kraljestvu. O tem smo se pogovarjali s Slovenkama, ki sta tesno povezani z britanskim otokom; s prevajalko in sodno tolmačko Evelino Ferrar iz Oxforda, ki je tudi dejavna članica odbora skrbnikov Britansko slovenskega društva in z rojalistko Mojco Masterl Štefanič iz Kočevja, Slovenko, ki je prava britanska patriotka in se je nad britansko kraljevo družino navduševala že v otroštvu ter zaradi princese Diane vpisala študij anglistike.
Futbalová Trnava zažíva ošiaľ. V tejto ligovej sezóne nestrelili Slovanu ani gól, no na pohárové finále sa pripravili perfektne. Spartak totiž získal Slovenský pohár a to po triumfe 2:1 po predĺžení vo finále na ihrisku rivala ŠK Slovan Bratislava. Tomuto stretnutiu sa budeme viac venovať v našom dnešnom podcaste.
Futbalová Trnava zažíva ošiaľ. V tejto ligovej sezóne nestrelili Slovanu ani gól, no na pohárové finále sa pripravili perfektne. Spartak totiž získal Slovenský pohár a to po triumfe 2:1 po predĺžení vo finále na ihrisku rivala ŠK Slovan Bratislava. Tomuto stretnutiu sa budeme viac venovať v našom dnešnom podcaste.
Nacho Escriche Rubio se je zaradi zveze s Slovenko iz okolice Valencije k nam preselil pred skoraj 19-imi leti. Dolgoletni učitelj španščine, ki danes dela na oddelku prodaje pri enem najuspešnejših slovenskih podjetij, se je zelo hitro naučil našega jezika in takoj vzljubil tukajšnje življenje. Kljub temu pa med državama opaža kar nekaj razlik: od majhnih navad, kakršna je na primer, da Slovenci v stanovanjih vedno nosimo copate in vztrajno sprašujemo drug drugega, koliko je kaj stalo … pa do tega, da imamo veliko bolje organiziran delovni čas in da je v naši družbi veliko manj neenakosti kot v Španiji. Rubriko je pripravila Alja Zore.
V 124. epizodi se pogovarjam z Niko Kovač, ustanoviteljico in direktorico Inštituta 8. marec ter Slovenko leta po izboru bralk in bralcev revije Jana, ki se je v ta pogovor javljala direktno iz New Yorka, kjer zadnjih nekaj mesecev obiskuje prestižno Columbia University in je udeleženka fundacije bivšega ameriškega predsednika Baracka Obame, v kateri sodeluje 60 svetovnih snovalcev družbenih sprememb – med njimi je tudi Nika, ki je edina predstavnica iz Evrope. Z Niko se pogovarjava o številnih stvareh, od njenih začetkov in prvih korakov v svetu aktivizma oziroma aktivnega delovanja na različnih področjih, ki so se kasneje združila pod Inštitut 8. marec – od kampanje Čas je za, Samo ja pomeni ja, pa seveda referenduma za vodo, ki je poleti 2021 na volišča privabil številne ljudi, da so množično podprli pobudo organizatorjev referenduma. Govoriva o njenem življenju v New Yorku, o kampanji Gremo volit, ki se je pravkar začela in v kateri nas spodbujajo k aktivni drži v letošnjem super volilnem letu, pa o nespodobnih in žaljivih komentarjih, ki jih Nika in njene sodelovake in sodelavci dobivajo prek družebih omrežij in kako vse to vpliva nanjo. Predvsem pa me je tudi zanimalo, o čem se pogovarja s sošolkami in sošolci, ki prihajajo iz celega sveta v NY in v kakšno Slovenijo se želi vrniti. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Niko omenili v pogovoru. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/epizoda124/ Vabim te, da se prijaviš na e-novičnik. S prijavo boš dobila popust za nakup e-vsebin v spletni trgovini in dodatne vsebine, ki jih pripravljam le za naročnice novičk. Takoj ob prijavi boš v svoj nabiralnik prejela popust in moje počasne jutranje rutine, s katerimi poskrbim, da v vsak dan vstopim na najboljši način. Naročiš se lahko prek https://ninagaspari.com/newsletter/ V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: https://ninagaspari.com/shop/ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari
Na letošnjem festivalu literature sveta Fabula so predstavili slovenski prevod (Mojca Kranjc) romana Maršalinja švicarske pisateljice Zore del Buono. O zanimivi zgodovini njene družine priča že njeno ime, ki si ga deli s svojo babico, naslovno Maršalinjo: Slovenko, ki se je rodila v Bovcu kot Zora Ostan, se poročila z mladim italijanskim aristokratom Pietrom del Buonom ter nato večji del življenja preživela v italijanskem Bariju, a hkrati ostala velika oboževalka Maršala - Josipa Broza Tita. "Komunizem je aristokracija za vse," je trdila. Skozi popisovanje družinske zgodovine, ki je včasih tudi polna protislovij, pa njena vnukinja, Zora del Buono, napiše tudi svojevrstno kroniko 20. stoletja, ideologij, ki so ga določale, od fašizma, nacizma, komunizma in z njimi družbenih in zgodovinskih silnic, ki so odločilno zaznamovale celotne eksistence. Pisateljico je pred mikrofon povabila Tina Poglajen.
Pasja vprega je tema današnjega Torkovega kviza! Tema, s katero lovimo (milo) zimo za rep. Saj veste, kako ponavadi pravijo: »Ni kotička na svetu, kjer ne srečaš Slovenca.« Ampak, kdo bi si mislil, da imamo Slovenko tudi na Svalbardu! Hana Urank se tam ukvarja z vodenjem pasjih vpreg.
Izbor za Slovenko leta se je letos izrodil v komedijo leta, ki je odmevala po družbenih omrežjih. Po napačnih kulturnikih, profesoricah, novinarkah, sodnikih smo dobili še napačno Slovenko leta. Iz tega je mogoče sklepati tudi to, da obstajajo napačni državljani in državljanke. Ker bi Nebuloze rade presegle napačne delitve, vas prosijo za pomoč. Sestavite fikcijsko osebo z naborom lastnosti, do katere bi se pozitivno lahko opredelili vsi. Slovenca in Slovenko leta. Kaj leta, dveh let. Obeh let. Ker v resničnem svetu oseba, ki bi slovenski mehurček tviterja poenotila, ne obstaja, si jo mirno lahko izmislite.
Pred mikrofon smo povabili učitelja kitare Daniela Eyerja, ki je tudi ravnatelj Glasbene šole v Zavodu svetega Stanislava. Rodil se je v Švici ter tam odraščal in se šolal. Leta nazaj je na kitarskem festivalu v Beogradu v Srbiji spoznal Slovenko, ki je nato postala njegova žena, gnezdece sta si uredila v Ljubljani. Naše države prej ni poznal. Selitev je potekala tako, da je napolnil avto z oblekami, knjigami, kitarami in se pripeljal sem. Jezik je bil kar zahteven izziv, še vedno kdaj zameša besedi vzhod in zahod ter orodje in orožje, predvsem zaradi slednjega si včasih prisluži kakšen prestrašen pogled. V Slovencih vidi odlično kombinacijo družinske topline in delavnosti, tudi sama pokrajina ga navdušuje, čeprav prosti čas ob družini in glasbi zelo rad namenja različnim ročnim spretnostim.
Nasi je skvelá komička, standupistka, režisérka a hlavne žena, ktorá si už 11 rokov buduje život na Slovensku. Emigrovali s rodinou z Iránu práve sem a prešli si rôznymi kultúrnymi šokmi. Prečo prišli práve na Slovenko? Viete aký je rozdiel medzi imigrantom a utečencom? Viete, že v Iráne majú iný kalendár s Nasi sa narodila v roku 1374? A ako sa jej podarilo schudnúť počas pandémie 23kg? --------------------------------- 1:00 Vnímá po 11 letech život na Slovensku stejně jakožto imigrant? 5:30 Proč přišla rodina na Slovensko a imigrant vs utečenec 13:30 Jak se z ní stala režisérka? 21:30 - Kulturní šoky: Velká noc, oslavování menin (svátek), Vánoce 27:00 Narodila se v roce 1374 a má to i v pase. 29:00 Během pandemie zhubla 23kg 38:00 Léky + alkohol, to nekombinujte 46:00 Neexistuje tu mezi chlapci a děvčaty komunikační blok oproti Íránu 51:00 Slováci si vůbec neuvědomují, jak dobrý život tu mají 56:00 Vážím si, že se tu nemusím bát jít v noci ven Nasi sledujte na - https://www.instagram.com/nasimotlagh/ ______ top song Millow - Ayo Technology
Kristina Modic je že vrsto let izvršna direktorica in ena od soustanoviteljic Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, in ki v letu 2022 obeležuje petnajstletnico delovanja. Lansko leto je skupaj s hematologom, prof. dr. Samom Zverom, prejela prestižno nagrado “Državljan Evrope”, za solidarnost in vseevropski napredek bolnikov z rakom. Prepoznavna sta bila po vodenju izjemno uspešne kampanje zbiranja donacij za vzpostavitev najsodobnejšega onkološkega zdravljenja s CAR-T celično terapijo na Kliničnem oddelku za hematologijo UKC Ljubljana. Kristina Modic je tudi nominirana za Slovenko leta.
Podkast Večer v živo s Petro Greiner: "Največ štejejo drobne stvari" O tem, kako krmariti med različnimi vlogami in pričakovanji ter pri tem ne pozabiti nase smo se pogovarjali z nekdanjo Slovenko leta, prejemnico jabolka navdiha, mamo, soprogo, zagovornico otrok s posebnimi potrebami, ustanoviteljico Zavoda 13 in fizioterapevtko Petro Greiner. Prisluhnite pogovoru, v katerem boste med drugim izvedeli: - kako skrbi za svoje dobro počutje, - kako se dviguje iz »temnejših« obdobij, - kako poskrbi zase skozi partnerski odnos, - kako si vzame čas zase, - kako skozi telesno vadbo krepi svoje dobro počutje in dobro počutje udeleženk vadbe, - kaj jo navdihuje in razpira krila, - s katerim močnim življenjskim spoznanjem jo je opremila njena posebna deklica Sofia, - katera spoznanja za življenje želi prenesti na svoja otroka in še veliko navdihujočih razmišljanj o življenju.
»Francoz spozna Slovenko in zgodi se dolenjska penina,« tako bi lahko naslovili današnji Drugi pogled. Francois Botton je namreč pred leti v naši prestolnici spoznal Slovenko, s katero si je ustvaril družino. Zdaj živijo v okolici Ljubljane. Se pa Francois pogosto odpravlja na Telče na Dolenjsko, na posest ženinih staršev – domaine Slapšak, kjer prideluje penino. Zakaj je Dolenjska popolna za ustvarjanje penine in zakaj smo Slovenci preveč pridni, je razkril Darji Pograjc.
Aleksandrija, mesto na skrajnem severu Egipta, je znano predvsem po bogati zgodovini in nekoč največji knjižnici na svetu. Slovenci pa ga povezujemo tudi z aleksandrinkami, potomce marsikatere izmed njih še danes najdete v tem drugem največjem egiptovskem mestu. Tako o njih kot o mestu, predvsem pa o Sloveniji in Slovencih se je Andreja Čokl pogovarjala z Mohamedom Elsayadom, pravnikom, ki se je poročil s Slovenko in se preselil najprej v Ljubljano, potem na Turjak.
Jason Hartley je Anglež, ki je v Slovenijo prišel, ker se je zaljubil. Pa ne v Slovenko, ampak v našo državo. Tu je ustanovil svoje podjetje, s katerim želi spreminjati naš način prehranjevanja in ljudem, ne le pri nas, ampak tudi po svetu, ponuditi boljšo hrano.
V pekarno, ki je v Poljanski ulici v Ljubljani, se je podala Andreja Gradišar, da je v mikrofon ujela pogovor z Mattom Hamlinom. Američan, bivši marinec, je partnerko Slovenko spoznal med igranjem spletne igrice. Po nekaj časa je dozorela odločitev, da zaživita skupaj in da bo on tisti, ki se bo preselil. S seboj v Slovenijo je prinesel tudi knjižico z recepti svoje babice in iz te zdaj črpa navdih, sestavine in recepte pri delu v pekarni. To je njegov Drugi pogled.
Konec julija bo minilo 170 let od ustanovitve Mohorjeve družbe. Celovška Mohorjeva danes ni le založba in knjigarna. Ena njenih pomembnejših dejavnosti je dvojezična vzgoja in izobraževanje. Kakšna ustanova je postala Mohorjeva družba in kaj pomeni za koroške Slovence, pojasnjuje direktor dr. Karl Hren. Gostimo režiserko Jasmin Kovic, goriško Slovenko, ki se poklicno ukvarja z režijo gledaliških in glasbenih predstav, muzikalov in opere, podpisala pa se je tudi pod film ob 20 letnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Porabski Slovenci lahko v Čepincih enkrat tedensko opravijo hitri test na okužbo z novim koronavirusom. Kako so sprejeli to možnost? Prisluhnite!
Študij defektologije in lastne izkušnje so jo podprle, da je velik del poklicnega življenja namenila skrbi, izobraževanju slepih in slabovidnih. Sodelovala je pri oblikovanju zakonodaje za invalide, pred leti izbrana za Slovenko leta. Od leta 2018 je ravnateljica Ignacijevega doma duhovnosti v Ljubljani.
Več kot 180 tisoč zaposlenih in vsako leto približno 10 novih trgovin. Med tistimi, ki bodo nosile letnico 2021 je tudi ljubljanska. Slovenija je dobila svojo prvo Ikeo, odprli jo bodo v četrtek – epidemiološki pogoji to omogočajo – prav tako se v četrtek začne spletna prodaja. Zato danes Torkov kviz o fenomenu tega švedskega pohištvenega velikana, in to s Slovenko, ki je zaposlena na samem sedežu podjetja.
Na krov tokratne oddaje smo povabili profesorico in prevajalko Milanko Lange Lipovec, prvo Slovenko, ki je objadrala svet. In to dvakrat. Na pot jo je leta 1993 povabil njen partner, francoski grof in uspešen poslovnež Roger de la Grandier, v katerega se je strastno zaljubila pri 48-ih letih. Na kopnem je pustila uspešno poslovno kariero in se odpravila v neznano. Z neustrašno morjeplovko in izjemno pripovedovalko zgodb, ki ji je morje med drugim povsem spremenilo pogled na življenje, smo se pogovarjali na njenem domu v Ljubljani.
Metka Klevišar je dobro poznano ime, osebnost v slovenskem javnem prostoru. Najširši javnosti najbolj znana kot Dobrotnica leta, pa tudi kot publicistka, prevajalka, zdravnica, ki je desetletja svoje poklicne kariere posvetila bolnikom s pljučnim rakom na ljubljanskem Onkološkem inštitutu. Je ustanoviteljica Slovenskega društva Hospic, njeno življenje pa je zaznamovala tudi multipla skleroza. Njene misli - skozi objave v knjigah, ki se jih je nabralo že 13, pa tudi v kolumnah, spletnih zapisih in v pogovorih ter predavanjih - odmevajo med vse bolj številnim občinstvom, ki hrepeni po globljih spoznanjih o življenju in smrti ter medčloveških odnosih pa tudi povsem vsakdanjih stvareh, kjer se skriva največ navdiha za vero v življenje. Tonski mojster Vjekoslav Mikez in avtorica Intervjuja Liana Buršič sta dr. Metko Klevišar, sicer rojeno Ljubljančanko, obiskala na njenem domu v Celju. Prisluhnite pogovoru o starosti, medicini, veri v življenje in sočutne odnose pa tudi o umiranju, paliativni oskrbi in bolezni, s to modro Slovenko leta 1995, ki pravi, da je ena najbolj pomembnih stvari v življenju - poslušanje.
3. ročník ankety o Nejhezčí vánoční tramvaj zná vítěze. Které město vyhrálo? Zabodovala česká města? A jaké bylo celkové pořadí? Poslechněte si komentář a prohlédněte si infografiku.Ondřeje Matěje Hrubeše (šéfredaktora dopravního magazínu MHD86.cz) zpovídal v pořadu Kukátka na vlnách Country Radia moderátor Miloš Keller.Support the show (https://www.patreon.com/dopravnipodcast)
Gostili smo Ireno Kržič, mlado Slovenko, ki živi in dela na Danskem. Po končanem študiju strojništva se je zaposlila v podjetju Danfoss, njena zaenkrat neizpolnjena želja pa je selitev v Singapur. V oddaji bo z nami delila izkušnjo življenja v tujini ter spregovorila o Danski in njenih prebivalcih.
AVDIO IN VIDEO (Podkast Večer v živo) Iza Sia Login: »Ko cilje zapišemo, je narejene že 50 odstotkov manifestacije.« K podkast klepetu smo povabili Izo Sio Login. Večina jo pozna kot najbogatejšo Slovenko. Loginova ni samo to, je tudi magistrica računalništva in informatike, ustanoviteljica Login5 Fudnadtion in učiteljica tehnike manifestiranja. Tokrat smo jo želeli pobližje spoznati v vlogi mojstrice manifestacije, zavestnega ustvarjanja želene realnosti. Prisluhnite pogovoru, v katerem boste med drugim izvedeli: • kateri so ključni koraki za uspešno manifestacijo želenega, • kaj blokira in preprečuje uspešno manifestacijo, • o pomembnosti »spuščanja« želje in kako vemo, da smo jo res »spustili«, • kaj, za uspešno manifestacijo, pomenita strah in »oklepanje« želenega, • kako in s čigavo pomočjo uspešno zdravimo nezdrava prepričanja in vzorce, • ali je prav, da je cilj manifestacije denar, • kateri je pomemben in tradicionalen silvestrski manifestatorski ritual družine Login • in še več drobnih trikov za uspešno manifestiranje želenega. Pogovor vodi Maja Furman. Spremljajte dogodke Večer v živo na spletni strani www.vecer.com/vzivo.
Na dvoranskem evropskem prvenstvu v atletiki v Glasgowu v začetku marca je z uvrstitvijo v veliki finale in končnim šestim mestom prijetno presenetila Maja Mihalinec, ki je športno pot začela kot odbojkarica, a je kmalu športno ljubezen našla v kraljici športov atletiki. V pogovorni oddaji V sredo bo trenutno najhitrejšo Slovenko gostil Tomaž Langerholz
V tokratni oddaji Z ljudmi na poti smo gostili Teodoro Kuhanec. Slovenko, ki se je odločila oditi v Nemčijo in si je nov dom ustvarila v Berlinu, kjer živi in dela. V oddaji je med drugim spregovorila o tem, zakaj se je odločila oditi, kaj je bilo pri tem najtežje in kakšno je življenje v tujini.
Govori pet jezikov, študira politologijo in zgodovino, trenira boks, navija za nogometnega četrtoligaša, posluša posebno muziko, s katalonskimi otroki je uprizorila Pekarno Mišmaš. Helena Gené Škrabec od rojstva živi v Barceloni, poletja pa preživlja v Ribnici. S slovensko Katalonko oziroma katalonsko Slovenko sta se srečala Luka Hvalc in Jan Grilc.
Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev? Povabimo vas v Slovensko stalno gledališče v Trst, kjer so s Kraljem na Betajnovi sklenili Cankarjevo leto v Trstu. Gostimo Micko Bájzek, še eno dejavno porabsko Slovenko, in Slavka Mežka, predsednika gibanja Kultura Natura Slovenija. Društvo, ki podeljuje priznanje Naša Slovenija, je prek kulturne dediščine tesno povezano tudi s Slovenci v zamejstvu. Kako? Prisluhnite!
Pisure so našle še eno Slovenko, ki je prišla v stik z velikim Trumpom. Leta 2015 v Miamiju. Kaly je Donald sapo jemal, na after partyju pa je bilo menda tako prestižno, da si naša draga PR-ovka ni upala vzeti telefona in fotografirati. Na tapeti je tudi Yuri Bradac, naše vasi zvezdnik, ki prek luže vozi pod gasom, v LA-ju se je namreč zabil v pumpo.