Podcasts about zaslu

Ob prazniku Marije Pomagaj bo slovesno tudi v Buenos Airesu v Argentini, saj je cerkev v Slovenski hiši v središču mesta posvečena njej. Tako bo v soboto zvečer mladinska sveta maša, nato pa predstavitev delovanja misijonske skupine. Dan kasneje pa bo žegnanje. S sveto mašo se bodo zahvalili Mariji Pomagaj za življenje in vero ob 80-letnici begunstva. Slednjega so se spomnili že ob nedavnem tradicionalnem romanju rojakov k Materi Božji v Lujan. Zaslužni nadškof msgr. Andrej Stanovnik je v pridigi izpostavil, da nas obletnica spominja, kako so predniki s pomočjo vere premagali težke čase in postavili temelje za močan razvoj vere in kulture v novi domovini. Nadškof je poudaril, da nas zgodovina opominja na grozote vojne, a nas hkrati spodbuja, da odpustimo, zdravimo rane in gradimo prihodnost v miru in ljubezni. Kot romarji upanja želimo zaupati v Boga in imeti odprta srca za novo življenje, tako kot so to počeli predniki, ki so kljub globokim ranam ostali zvesti svoji veri. Danes častimo zaklad, ki so nam ga zapustili – zaklad vere, ljubezni in medsebojnega sodelovanja, ki povezuje slovensko in argentinsko kulturo, je še dejal nadškof Stanovnik

Goriški nadškof Frančišek Borgia Sedej je bil deseti, zadnji goriški nadškof slovenskega rodu ter hkrati ilirski metropolit. S svojim delom je zaznamoval konec 19. stoletja, prvo svetovno vojno vihro in prvo desetletje fašizma, ki je poskušal uničiti Slovence na Primorskem. Nadškof Sedej je morda najzaslužnejši za to, da so Slovenci pod fašistično Italijo ohranili slovenstvo, jezik, pisavo in kulturo in se obdržali kot narod.

Koprski kolega Andrea Flego razkriva zakulisje in podrobnosti letošnjega festivala Sanremo.

Emir Gačanović boravi sa svojom porodicom u Australiji, tačnije u Sydneyu, od 1984. godine. Izbijanjem Bosanskog rata 1992. gospodin Gačanović je sa svojim saradnicima uspostavio prvi Australijsko-bosanski informativni centar podržan grantom vlade za info-socijalnu podršku bosanskoj zajednici u Australiji, inicirao je priznanje bosanskog jezika u Australiji kroz državnu agenciju NAATI, čime će Australija postati prva zemlja u svijetu koja je priznala bosanski jezik, a što je bila osnova za dobijanje ne samo prevodilačkih službi, pokretanje rada Bosanskih škola, nego i radio- programa na SBS-u, te osnovao novine Magazin Bosna, koje su se dugi niz godina distribuirale širom Australije. Također je uređivao i vodio radio-programe na bosanskom jeziku na lokalnim stanicama u NJW. Njegov najveći saradnik svih ovih godina je supruga Fehima Gačanović.

Z razvojem digitalne ekonomije je tudi zaslužke prek platform kot je Airbnb treba zajeti v obdavčitev. Ko gre za oddajanje nepremičnin za turistični najem, so se razmere že precej izboljšale, ocenjujejo na Finančni upravi. Danes pa so k prijavi dejavnosti in zaslužkov pozvali tudi vse, ki objavljajo plačljive vsebine na platformi za odrasle OnlyFans. Nekaj sto Slovencev je v zadnjih letih prek nje zaslužilo skupaj več kot 10 milijonov evrov, rekorder med njimi je v nekaj letih zaslužil več kot milijon evrov. Nekaj podrobnosti nam je pojasnil Stojan Glavač s Finančne uprave.

Pred zimskim Sončevim obratom smo se spet obrnili v središče našega osončja. Zaslužni profesor fizike dr. Mitja Rosina je opazoval že številne popolne Sončeve mrke po vsem svetu. Kot teoretičnega fizika pa ga zanima še mnogo drugega - obiskal je tudi detektor gravitacijskih valov LIGO v Lousiani in raketno izstrelišče v Cape Canaveralu. Prisluhnite pogovoru z zanimivim gostom!

Tudi danes se bomo odpravili proti opravljanju svojega poslanstva. Morda po krajši, morda po daljši poti. Dolgo se pripravljamo na izpolnjevanje poslanstva, ga iščemo, se izobražujemo, ga opravljamo, morda zamenjamo ali še naprej iščemo. Za nekatere se poslanstvo prekriva z opravljanjem poklica, ne nazadnje sta besedi poslanstvo in poklic sorodnega pomena. Pravimo, da je vsako delo častno, pa vendar se zdi, da nekatere poklice v družbi bolj cenimo kot druge, delo nekaterih je bolj plačano ali občudovano. Vsak poklic, ki ga opravljamo odgovorno in skrbno, lahko preraste le opis nalog in postane poslanstvo. Neka medicinska sestra je pripovedovala o testu, ki so ga pisali v srednji šoli. Ker je bila vestna učenka, je na začetku preletela vprašanja, da bi videla, ali je med njimi tudi tako, na katero morda ne bi znala odgovoriti. Ustavilo se ji je prav pri zadnjem vprašanju, ki se je glasilo: »Kako se imenuje gospa, ki čisti našo šolo?« Mislila si je, da gre skoraj gotovo za neslano šalo. Večkrat je videla čistilko, ki je pospravljala za učenci. Bila je visokorasla, s temnimi lasmi in v zgodnjih petdesetih letih. Ampak kako ji je ime, ni vedela. Pravzaprav še nikoli ni spregovorila z njo niti besede. Šolska ura je minila in morala je oddati test, ne da bi odgovorila na zadnje vprašanje. Ob koncu šolske ure je eden izmed učencev dvignil roko in vprašal, ali bo zadnje vprašanje upoštevano pri oceni. »Seveda,« je odvrnil učitelj. »Pri svojem delu boste srečevali številne ljudi. Vsi in vsak posebej so pomembni. Zaslužijo si vašo pozornost in skrb, pa čeprav samo nasmeh ali pozdrav. Upam, da vas bo ta test spominjal na to.« Pozornost do vsakega človeka pa ni pomembna samo v zdravstvu. Marsikatero delo bi lahko imelo bolj človeški obraz, če bi več skrbi namenili vsakdanjemu odnosu do ljudi, ki jih srečujemo. Posebno težko je vzdrževati tako naklonjenost do sodelavcev in tistih, s katerimi se vsak dan srečujemo. Vendar ni treba vložiti veliko truda v pristne odnose, saj lahko majhne pozornosti pomenijo velike korake k graditvi skupnosti, ki se trudi, da se ne bi nihče počutil izločenega ali manjvrednega. Učenci so po koncu pisanja testa izvedeli, da je gospe čistilki ime Katarina. Tudi tega imena niso nikoli pozabili.

Znanstveni interesi utemeljitelja slovenske japonologije so izrazito široki in segajo od jezikoslovnih analiz razmerja med skladnjo in besedilom, prek vprašanja formiranja državnih jezikov v vzhodni Aziji do ljudskega slovstva dežele vzhajajočega soncaZaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. Andrej Bekeš je svojo znanstveno pot začel kot matematik. Po diplomi v Ljubljani je v Osaki na Japonskem leta 1975 magistriral z nalogo o eliptičnih parcialnih diferencialnih enačbah. Potem pa se je precej radikalno preusmeril in enajst let pozneje na eni drugi izmed japonskih univerz, tisti v Tsukubi, obranil doktorsko disertacijo, v kateri se je posvetil razmerju med besedilom in skladnjo. Matematik je tako postal jezikoslovec, njegovo znanstveno-raziskovalno delo pa je bilo hitro opaženo – tako v deželi vzhajajočega sonca kakor v širšem mednarodnem okolju. V prvi polovici devetdesetih let je Bekeš kot vabljeni tuji profesor Japoncem predaval japonsko jezikoslovje, bil pa je tudi član avtorske skupine, ki je malo pred začetkom novega stoletja sestavila slovar japonskih stavčnih vzorcev. Ta je bil navsezadnje preveden v pet jezikov – med njimi tudi v angleščino in kitajščino – in danes velja za ključen priročnik na področju didaktike japonskega jezika za učitelje. Obenem je Bekeš pošteno zavihal roke tudi v Sloveniji in skupaj s sinologoma, dr. Jano Rošker in dr. Mitjem Sajetom, na ljubljanski Filozofski fakulteti ustanovil Oddelek za azijske študije, Oddelek, ki ga slovenska družba v 21. stoletju, ko gospodarska, politična in vojaška moč dežel vzhodne Azije nezadržno narašča, pač nujno potrebuje. V tem kontekstu je Andrej Bekeš potem napisal tudi prvi slovenski učbenik japonske slovnice, bil vrsto let predstojnik Oddelka, prav po njegovi zaslugi pa slovenska japonologija danes uživa ugled kot bržčas najboljša v vsej jugovzhodni Evropi. Impresivnih znanstvenih in akademskih dosežkov dr. Bekeša torej ne manjka, a nekaj pri vsem ni jasno – kako se matematik sploh navduši za jezikoslovje? Čemu se med vsemi vejami sodobne lingvistike navsezadnje zapiše besediloslovju, tisti poddisciplini torej, ki se ukvarja z jezikovnimi pojavi, ki segajo čez mejo povedi? In kako se njegovo močno specializirano znanstveno-raziskovalno delo navsezadnje vpenja v širši kontekst razumevanja družbe in kulture, ki je s slovenskega gledišča slej ko prej še vedno videti razmeroma oddaljena? – To so vprašanja, ki smo jih v pogovoru z dr. Bekešem pretresali v tokratnih Podobah znanja.   foto: dr. Andrej Bekeš (Goran Dekleva)

Tudi današnji dan se bomo odpravili naproti opravljanju svojega poslanstva. Morda po krajši, morda po daljši poti. Dolgo se pripravljamo na izpolnjevanje poslanstva, ga iščemo, se izobražujemo, opravljamo, morda zamenjamo ali še naprej iščemo. Za nekatere se poslanstvo prekriva z opravljanjem poklica, nen azadnje sta besedi poslanstvo in poklic sorodnega pomena. Pravimo, da je vsako delo častno, pa vendar se zdi, da nekatere poklice v družbi bolj cenimo kot druge, delo nekaterih je bolj plačano ali pa občudovano. Vsak poklic, ki ga opravljamo z odgovornostjo in skrbnostjo, lahko preraste zgolj opis nalog, in postane zares poslanstvo. Neka medicinska sestra je pripovedovala o testu, ki so ga pisali v srednji šoli. Ker je bila vestna učenka, je na začetku preletela vprašanja, da bi videla, ali je med njimi kateri, na katero morda ne bi znala odgovoriti. Ustavilo se ji je prav pri zadnjem vprašanju, ki se je glasilo: »Kako se imenuje gospa, ki čisti našo šolo?« Mislila si je, da gre skoraj gotovo za neslano šalo. Večkrat je videla čistilko, ki je pospravljala za učenci. Bila je visokorasla, s temnimi lasmi in v zgodnjih petdesetih letih. Ampak kako ji je ime, tega ni vedela. Pravzaprav še nikoli ni spregovorila z njo niti besede. Šolska ura je minila in morala je oddati test, ne da bi odgovorila na zadnje vprašanje. Ob koncu šolske ure je eden izmed učencev dvignil roko in vprašal, ali bo zadnje vprašanje štelo za oceno testa. »Absolutno,« je odvrnil učitelj. »Pri svojem delu boste srečevali številne ljudi. Vsi in vsak posebej je pomemben. Zaslužijo si vašo pozornost in skrb, pa čeprav bi bil to samo nasmeh ali pozdrav. Upam, da vas bo ta test spominjal na to.« Pa ni samo v zdravstvu pomembna pozornost do vsakega človeka. Marsikatero delo bi lahko prejelo bolj človeški obraz, če bi več skrbi namenili našemu vsakdanjemu odnosu do ljudi, ki jih srečujemo. Posebej težko je takšno naklonjenost vzdrževati do sodelavcev in tistih, s katerimi se vsak dan srečujemo. Vendar ni treba veliko truda vložiti v pristne odnose, saj lahko majhne pozornosti pomenijo velike korake h graditvi skupnosti, ki se trudi, da se ne bi nihče počutil izločenega ali manjvrednega. Učenci so po koncu pisanja testa izvedeli, da je gospe čistilki ime Katarina. Tudi tega imena niso pozabili.

Sara Dyson je Amerikanka koja od 2012. godine živi u Splitu. Osobna iskustva u savladavanju prepreka i borbi s administracijom prenosi sada drugim strancima i Hrvatima povratnicima, a za naš je program otkrila koje usluge su najtraženije, te koje su potrebe useljenika u odnosu na njihovu dobnu skupinu. Dyson se osvrnula i na svoja iskustva s australskim Hrvatima te na brojniepromjene koje je primjetila u hrvatskom sustavu otkako se prije 12 godina doselila u zemlju.

Richard Mikić iz Wollongonga u Novom Južnom Walesu je građevinar koji vikendom pjeva u cover bendu Unlocking The Doors koji obrađuje pjesme poznatog američkog rock sastava iz 60.tih godina prošlog stoljeća. Mikić za SBS na hrvatskom govori o svojim hrvatskim korijenima koji su utjecali na njegovu ljubav prema glazbi i zabavnoj industriji, a prisjeća se i svojeg odrastanja u hrvatskoj obitelji iz Našica koja se u Australiju doselila 1968. godine s jedinom putnom torbom i 60 dolara ušteđevine.

Pisateljica Janja Rakuš je doslej objavila že kar nekaj literarnih del s prepoznavno pisavo in še kako prepoznavnimi naslovi (Električna zadrga : [citoplazmatični remix], Amsterdam 12.75 RAM : nevrotransmitrski evangelij, Hotel Andro.gen : (lingvistični kabaret), Voodoo valček za epileptike), vendar je šele z romanom Tri barve za eno smrt in z nominacijo za kresnika dosegla širše bralstvo. Zasluženo, saj je njen roman konceptualni roman v najboljšem pomenu besede. Eksistencialno pripoved o težki odločitvi, o izbiri med življenjem in smrtjo, med sivino in barvami je vpisala v esejistično mrežo opažanj in refleksij ter ugotovitev o umetnosti in življenju, pomembno vlogo pa je namenila tudi citatom in referencam. Opazen del romana so tudi QR kode, ki napotijo zvedava bralko in bralca h kratkim avtoričinim filmom. Avtorica z njimi tke kompleksno pomensko teksturo in z njo ustvari sodobno, hibridno, fluidno in interdisciplinarno umetniško delo več. O romanu Tri barve za eno smrt (objavljenem pri Literi) in še čem pripoveduje avtorica v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Kakšna peta etapa! Če mi, ki smo sedeli pred TV zasloni nismo mogli verjeti kaj se dogaja na dirki, je še večje vprašanje kaj se je pletlo po glavah kolesarjev, ki so bili v središču "boja". Letošnja izvedba Dirke po Sloveniji si brez debate zasluži oceno odlično! Prisluhni! Disko grupo poganja ⁠⁠⁠Nduranz

V tokratni epizodi smo se osredotočili na pasivne zaslužke, ki jih lahko zaslužimo na borzi. Torej z dividendami. Gre za del dobička, ki ga borzne družbe izplačujejo delničarjem. Pasivno pa lahko na borzi služimo tudi z obrestmi, ki jih dobimo izplačane z investiranjem v obveznice. Obresti pa so že vnaprej znane. Podobne je tudi z obrestmi na depozite ali na nevezana sredstva, kar ponujajo nekatere neobanke. Pred mikrofonom: - Sašo Stanovnik, direktor analiz in raziskav pri družbi za upravljanje Advance Capital Partners - Matej Šimnic, direktor analiz pri Capital Genetics Epizoda je objavljena tudi na Youtube

Sinolog, ki je v mladosti prepotoval svet, se potem kot ekonomist zaposlil v izvršnem svetu socialistične republike Slovenije, nekaj tednov po Maovi smrti pa odšel živet na Kitajsko in na koncu postal eden od ustanoviteljev Oddelka za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakultetiZaslužni profesor dr. Mitja Saje je ekonomist in sinolog, soustanovitelj Oddelka za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti ter naš največji poznavalec zgodovine Kitajske in kitajskega ekonomsko-političnega sistema. Čeprav je poglavitni del svoje kariere preživel v akademskem polju, pa gre za raziskovalca, ki ga nikoli ni zanimalo samo teoretsko preučevanje, ampak si je stvari vedno raje ogledal od blizu. V mladosti je tako potoval po skoraj celem svetu: od Združenih držav in Zahodne Evrope pa do Sovjetske zveze, Severne Afrike, Bližnjega Vzhoda, Indije in Japonske. Potem se je kot ekonomist zaposlil v republiškem izvršnem svetu, kjer je dodobra spoznal gospodarsko dinamiko sistema, ki bo kasneje prispevala k razpadu Jugoslavije. Vmes se je po celi seriji jezikov navdušil nad kitajščino in se tako rekoč takoj, ko se je država odprla za tujce, za nekaj let preselil tja, Kitajsko pa je od blizu spremljal tudi v nadaljnjih desetletjih, ki so prinesla neverjetno hitro liberalizacijo in razvoj kitajskega gospodarstva. Vse to in še marsikaj drugega pa od sredine 90-ih let naprej, ko je v Ljubljani zaživel Oddelek za azijske študije, predaja tudi novim generacijam sinologov ter širši slovenski javnosti. O svojem zanimivem življenju se je Mitja Saje za tokratno Razkošje v glavi pogovarjal z Aljo Zore. Foto: Mitja Saje, osebni arhiv

Zoran, Andrejev brat, zaradi škrlatinke umre, pa tudi Andrej je zaradi bolezni zelo oslabel. Nekaj mesecev se je šolal zasebno, poučevala ga je gospa, ki je delala v pekarni.

Vplivneži v ozadju sanjskih zaslužkov propagirajo izobraževalni paket podjetja iGenius Global. Kdo so lastniki? Koliko nas stane naložba, ki nam prinese sanjske zaslužke? Ali je pri nas dovoljeno ponujanje AI-robota za investiranje? Je dovoljeno dajati konkretne finančne namige? Kdo to lahko počne in kdo ne?  Agencija za trg vrednostnih papirjev se je po naših poizvedovanjih že odzvala z opozorilom pred potencialno finančno prevaro. Gosta epizode:  - Martin Romih, višji kriminalistični inšpektor specialist z Oddelka za finančno kriminaliteto in pranje denarja v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi (celotni pogovor s kriminalistom bomo objavili v ločeni epizodi). - Andraž Grahek, poznavalec borznega dogajanja, partner in solastnik Capital Genetics Epizoda je objavljena tudi na Youtube 

Tudi na današnji dan se bomo odpravili naproti opravljanju svojega poslanstva. Morda po krajši, morda po daljši poti. Dolgo se pripravljamo na izpolnjevanje poslanstva, ga iščemo, se izobražujemo, opravljamo, morda spet zamenjamo ali še naprej iščemo. Za nekatere se poslanstvo prekriva z opravljanjem poklica, ne nazadnje sta besedi poslanstvo in poklic sorodnega pomena. Pravimo, da je vsako delo častno, pa vendar se zdi, da nekatere poklice v družbi bolj cenimo kot druge, delo nekaterih je bolj plačano ali občudovano. Vsak poklic, ki ga opravljamo odgovorno in skrbno, lahko preraste le opis nalog in zares postane poslanstvo. Neka medicinska sestra je pripovedovala o testu, ki so ga pisali v srednji šoli. Ker je bila vestna učenka, je na začetku preletela vprašanja, da bi videla, ali je med njimi kakšno, na katero morda ne bi znala odgovoriti. Ustavilo se ji je pri zadnjem vprašanju, ki se je glasilo: »Kako se imenuje gospa, ki čisti našo šolo?« Mislila si je, da gre skoraj gotovo za neslano šalo. Večkrat je videla čistilko, ki je pospravljala za učenci. Bila je visokorasla, s temnimi lasmi in v zgodnjih petdesetih letih. Ampak kako ji je ime, ni vedela. Pravzaprav še nikoli ni spregovorila z njo niti besede. Šolska ura je minila in morala je oddati test, ne da bi odgovorila na zadnje vprašanje. Eden izmed učencev je dvignil roko in vprašal, ali bo zadnje vprašanje štelo pri oceni testa. »Seveda,« je odvrnil učitelj. »Pri svojem delu boste srečevali številne ljudi. Vsi in vsak posebej so pomembni. Zaslužijo si vašo pozornost in skrb, pa čeprav samo nasmeh ali pozdrav. Upam, da vas bo ta test spominjal na to.« Pa ni samo v zdravstvu pomembna pozornost do vsakega človeka. Marsikatero delo bi lahko imelo bolj človeški obraz, če bi namenili več skrbi našemu vsakdanjemu odnosu do ljudi, ki jih srečujemo. Posebno težko je vzdrževati tako naklonjenost do sodelavcev in tistih, s katerimi se vsak dan srečujemo. Vendar ni treba vložiti veliko truda v pristne odnose, saj lahko majhne pozornosti pomenijo velike korake h graditvi skupnosti, ki se trudi, da se ne bi nihče počutil izločenega ali manjvrednega. Učenci so po koncu pisanja testa izvedeli, da je gospe čistilki ime Katarina. Tudi tega imena niso več pozabili.

Ponedeljek 1. postnega tedna - Najmanj zaslužni

Od preučevanja konkrernih poslov jugoslovanskih podjetij v deželah v razvoju do raziskav delovanja trancnacionalnih podjetij in mednarodne ekonomije nasplohZaslužni profesor dr. Marjan Svetličič je strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose, ki ga nikakor ne zanimajo samo ekonomske in geopolitične teorije, ampak je več desetletij preživel v preučevanju zelo konkretne realnosti mednarodnih ekonomskih sodelovanj na terenu ter za to delo prepotoval celo vrsto držav Latinske Amerike, Afrike in Azije. Kot eden od ustanoviteljev Centra za sodelovanje z deželami v razvoju je od sredine 60-ih let preučeval predvsem posle jugoslovanskih podjetij z neuvrščenimi državami, pa tudi delovanje transnacionalnih podjetij nasploh, pripravil pa je tudi vrsto raziskav za pomembne mednarodne in domače institucije, med drugim celo strogo tajno študijo o tujih investicijah v Jugoslaviji z vidika varnosti za zvezni izvršni svet. Z začetkom 90-ih let se je odločil za akademsko pot in začel učiti mednarodno ekonomijo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer je nekaj let opravljal tudi dolžnosti dekana, njegovo zanimanje za stik s študenti ter preučevanje premikov v vedno znova spreminjajoči se globalni ekonomiji - ki je od začetka njegove kariere doživela že kar nekaj radikalnih pretresov in sprememb - pa ne usiha niti po upokojitvi. O svojih bogatih izkušnjah se je z Marjanom Svetličičem za tokratno Razkošje v glavi pogovarjala Alja Zore.

Koprski trg ob glavnem ribiškem pomolu je predvsem veliko parkirišče z edinstvenim pogledom na morje. Ob mini parku s kotičkom za igrala pa izstopa znameniti rdeči kiosk K67 slovenskega arhitekta in oblikovalca Saše Mächtiga. Na to točko mestnega jedra so ga pred dobrima dvema letoma na pobudo kolektiva Avtomatik delovišče ter v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran postavili z jasnim namenom: Koprčane in širšo javnost ozavestiti, kako pomembno je za kakovost življenja urejanje zelenih in skupnostnih prostorov v mestnem jedru. Ob zaključku projekta začasne uporabe Ukmarjevega trga, z naslovom NORpark.ing, je Lea Širok k pogovoru povabila arhitekta in soustanovitelja Avtomatik delovišča Boštjana Bugariča.

Pred tremi leti sem posnel prvo oddajo podcasta Zagret za tek in z navdušenjem stopam v četrto sezono oddaje. Na še mnoge odlične tekaške goste! Kot v prvi sem tudi tokrat gostil odgovornega urednika revije Tekač.si, Boštjana Sveteta, s katerim sva pretresla vsebine v 56. številki in komenirala sceno. Srečno na tekaških podvigih, se vidimo!

Leto 2023 zaznamujejo kar tri za mestni kino Kinodvor v Ljubljani pomembne obletnice: stoletnica kina na Kolodvorski, dvajsetletnica artkina in petnajstletnica Javnega zavoda Kinodvor.In o zgodovini kina na Kolodvorski ulici, ki je nastala kmalu po prihodu južne železnice v Ljubljano, ko je bil sezidan kolodvor ‒ takrat so blatni cesti rekli kar blatni dvor ‒ se pogovarjamo z dvema kinooperaterjema, ki sta zapisana v delovanje Kinodvora. Franci Milošič in Bojan Bajsič nastopata tudi v novem kratkem dokumentarnem filmu z naslovom O ljudeh, ki so v kinu doma.

Kako dobro razumemo visoko nadarjene ljudi? Kako prepoznavamo nadarjene učence pri nas, kako drugje? Do njih v družbi še vedno gojimo kar nekaj stereotipov – da gre za privilegirane elite in da ne potrebujejo pomoči ali posebne obravnave. Kanadska psihoterapevtka Patricia Susan Jackson se s tem ne strinja. Kot strokovnjakinja za izjemno nadarjene posameznike v Kanadi vodi zasebno ustanovo Daimon Institut for Highly Gifted, dela raziskave, predava po svetu, prav tako pa visoko nadarjenim posameznikom nudi tudi svetovanja in psihoterapevtsko pomoč. Opozarja na mite o nadarjenih, ki ne držijo, na napačno postavljene diagnoze duševnih motnjah in na to, da bi bilo treba v šoli čim prej prepoznati nadarjene otroke.

Kljub upokojitvi dr. Peter Umek še danes vztraja pri psiholoških predavanjih. Zaslužni profesor kriminalistične psihologije je pred pol stoletja začel tudi pri nas uvajati forenzično psihologijo, je eden od pobudnikov strokovne revije Psihološka obzorja, poleg razširjanja teoretičnih znanj pa je vedno gojil poseben odnos do praktičnega dela. S policisti, kriminalisti, pričami in z žrtvami. Pred 30 leti je bil glavni operativni pogajalec v primeru "Bajazid" s človekom-bombo na mejnem prehodu Fernetiči, pripravljal je policiste pred odhodom na mirovne misije v tujino in še in še. Medijsko je najbolj izpostavljen ob osupljivih tragedijah kot so se nedavno zgodile v Srbiji, zdaj pa je pred nami njegov celosten portret.

FEJMRČ! : ⁠fejmici.si⁠ Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: warehousecollective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

»Naj živi teater!« pravi gost tokratne oddaje. Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani je tudi nagrajenec Prešernovega sklada in prejemnik več Borštnikovih nagrad. Lani je postal nosilec tantadruja za življenjsko delo, pred kratkim pa mu je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo eno najpomembnejših stanovskih nagrad – nagrado »Polde Bibič« za življenjsko delo. O spominih na ustvarjanje preko 120 gledaliških predstav, filmskih začetkih in študijskih poteh, pa o poetiki gledališke komunikacije in večletnem pedagoškem delu na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, v oddaji Oder - naš gost je režiser Dušan Mlakar. (foto: Dušan Mlakar © Peter Uhan, arhiv AGRFT/Drama Ljubljana)

Kako koncept zasluživanja može da te zezne u poslu i kako to da sprečiš :)

Podprite naše delo s prijavo v člansko skupino na platformi Patreon: https://www.patreon.com/zdp   Zelo hvaležni bomo za vse ocene in komentarje na: Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Apple Podcasts: https://bit.ly/apple-zdp   Sledite nam: Nenadov instagram: @kojic.nenad Mariov instagram: @mario_sambolec Spletna stran: https://www.feel-good.si   Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp

Oddajo smo v celoti posvetili zaslužnemu papežu Benediktu XVI, ki je umrl na zadnji dan leta 2022, pokopali pa so ga dan pred praznikom Gospodovega razglašenja. Povzeli smo dogajanje ob njegovi smrti, dnevih, ko so se od njega poslavljali verniki in povzeli potek pogreba.

V tednu po smrti zaslužnega papeža so duhovniki in škofje v Sloveniji darovali več svetih maš za pokojnega Benedikta XVI., med drugim je bila na praznik Gospodovega razglašenja sv. maša v ljubljanski stolnici. V oddaji smo objavili tudi utrinke s slovesnega začetka Grozdetovega leta ter obhajanja obletnice razglasitve bazilike na Brezjah za slovensko Marijino narodno svetišče. Predstavili smo tudi prvo številko revije Novi svet v letu 2023.

V tednu po smrti zaslužnega papeža so duhovniki in škofje v Sloveniji darovali več svetih maš za pokojnega Benedikta XVI., med drugim je bila na praznik Gospodovega razglašenja sv. maša v ljubljanski stolnici. V oddaji smo objavili tudi utrinke s slovesnega začetka Grozdetovega leta ter obhajanja obletnice razglasitve bazilike na Brezjah za slovensko Marijino narodno svetišče. Predstavili smo tudi prvo številko revije Novi svet v letu 2023.

Oddajo smo v celoti posvetili zaslužnemu papežu Benediktu XVI, ki je umrl na zadnji dan leta 2022, pokopali pa so ga dan pred praznikom Gospodovega razglašenja. Povzeli smo dogajanje ob njegovi smrti, dnevih, ko so se od njega poslavljali verniki in povzeli potek pogreba.

Pogrebno sveto mašo je daroval papež Frančišek. Z njim je somaševalo 3700 duhovnikov, ter mnogi kardinali in škofje, med njimi tudi nadškof Stanislav Zore.

Zaslužni papež Benedikt XVI. je v marsičem oblikoval podobo Katoliške cerkve in sveta. Njegov pontifikat zaznamuje bolj odločen boj proti različnim zlorabam znotraj Cerkve in tudi številne kritike. Njegov odstop konec februarja 2013 je bilo presenetljivo, a v marsičem tudi pogumno dejanje. Joseph Ratzinger je bil poleg tega desetletja znan kot izjemen teolog, avtor številnih knjig, ki so prevedena tudi v slovenščino. O pečatu, ki ga je vtisnil Cerkvi in svetu, bodo na dan njegovega pogreba govorili voditelj Tomaž Gerden in gostje v studiu. nnGostje: nprof. dr. Bogdan Dolenc, visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani,nBoštjan Debevec, urednik katoliškega tednika Družina,nMojca Širok, dolgoletna dopisnica RTV Slovenija iz Rima. n

Ob smrti zaslužnega papeža Benedikta XVI. smo v studio povabili prof. dr. Antona Štruklja, ki je Josepha Ratzingerja in nato papeža Benedikta spremljal skozi 40 let. Prevedel je tudi veliko njegovih del. Zaupal nam je, kaj mu je povedal v njunem zadnjem zasebnem pogovoru pred nekaj leti, ko sta se srečala v domu samostana, kjer je zaslužni papež bival. Povprašali pa smo ga tudi o tem, kakšen je bil Benedikt XVI. kot duhovnik, kam je usmerjal Cerkev, kakšen je bil njegov odnos do Marija in kakšen pečat bo pustil Cerkvi.

Ob smrti zaslužnega papeža Benedikta XVI. smo v studio povabili prof. dr. Antona Štruklja, ki je Josepha Ratzingerja in nato papeža Benedikta spremljal skozi 40 let. Prevedel je tudi veliko njegovih del. Zaupal nam je, kaj mu je povedal v njunem zadnjem zasebnem pogovoru pred nekaj leti, ko sta se srečala v domu samostana, kjer je zaslužni papež bival. Povprašali pa smo ga tudi o tem, kakšen je bil Benedikt XVI. kot duhovnik, kam je usmerjal Cerkev, kakšen je bil njegov odnos do Marija in kakšen pečat bo pustil Cerkvi.

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Spletni misijon 2022 VEM ZA POT https://www.duhovniodmiki.com/

Če je tvoj poklic skrb za trpeče ljudi, moraš najprej videti njihovo stisko in jih imeti rad.

Celovečerni dokumentarec Mirana Zupaniča Sarajevo safari je kmalu po svetovni premieri na festivalu Aljazeera Balkans Doc septembra v Sarajevu sprožil silovito javno razpravo, zaradi občutljive teme pa tudi sodne postopke: na eni strani proti režiserju in na drugi proti neznanim storilcem prikritih zločinov, ki jih film razkriva. Slovenski gledalci so si ga že lahko ogledali na mariborskem festivalu Docudok, Festivalu slovenskega filma in v Art kino mreži po Sloveniji. Nastal je pod okriljem slovenske produkcijske hiše Arsmedia v koprodukciji s televizijo Aljazeera Balkans. Dokumentarec spregovori o doslej malo znanem in neraziskanem »lovu na ljudi« v času obleganja bosanske prestolnice. Poleg srbskih ostrostrelcev in drugih plačancev so s srbskih položajev na Sarajevčane, kot razkriva film, streljali še nekateri tujci, za kar so plačevali. Sprevrženo početje je dobilo svoje ime: sarajevski safari, ki je filmu dal naslov. V filmu režiserja in scenarista Mirana Zupaniča o zločinih spregovorita nekdanja obveščevalca. Prvi je Slovenec, ki je v času vojne po svojih navedbah delal za eno ameriških agencij, drugi je upokojeni brigadir Armade BIH Edin Subašić, ki je tedaj delal kot analitik bosanske vojaške obveščevalne službe. Edin Subašić v filmu spregovori nezakrit, s polno identiteto, saj je, kot je povedal v pogovoru za Radio Slovenija, prepričan, da si javnost zasluži izvedeti, kaj se je v Sarajevu dogajalo med vojno, po drugi strani pa si želi razkritja, kdo so bili zločinci, ki so plačevali za ubijanje civilistov. Čeprav je od tragičnih dogodkov minilo skoraj 30 let, bi razkritje storilcev, kot verjame Subašić, pomenilo nekakšno zadoščenje za vojne žrtve in njihove bližnje. Edina Subašića sem pred projekcijo na Festivalu slovenskega filma Portorož povabil pred mikrofon in ga vprašal, ali je imel kakšne zadržke, da spregovori o sarajevskem safariju. Foto: Arsmedia.

EPIZODA 53Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDanes z nami Nikom Anikisom. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni njegovim zgodbam!TIMESTAMPS00:00 - Predstavitev00:44 - Kako zberemo goste01:40 - Umet(Nik)03:19 - Juretov teden04:05 - Šport(Nik)05:45 - Slika09:09 - Darilo puncam09:37 - Matejev teden10:08 - FSF10:47 - Nikovi začetki v slikarstvu13:45 - Moderna umetnost vs. starinsko slikanje15:48 - Odziv drugih ljudi na Nikova dela17:32 - Tradicionalno slikanje še vedno obstaja19:54 - Študij v Firencah22:19 - Prodaja slik 23:47 - Slikarstvo kot job27:16 - Nagrada29:22 - Cilj takšnega umetnika31:18 - Kje želi slike razstavljati32:23 - Koliko slik lahko naslika na mesec34:32 - Kako deluje naročanje36:57 - Slika gani ljudi do solz38:58 - Prekletstvo Tritona43:35 - Vključitev simbolik v sliko45:04 - 10 steps kako poteka Nikovo ustvarjanje47:11 - Povezava zgodb/mitologije s slikami48:48 - Kaotičen proces50:19 - Zakaj rabimo kaos v življenju51:14 - Nasvet za mlade slikarje54:30 - Nikovo vprašanje za Chlane 57:45 - Nikovo vabilo na razstavo1:00:31 - VprašanjaSPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

V Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150-letnico rojstva velikega arhitekta Jožeta Plečnika, se srečujemo s številnimi razstavami. Odstirajo tudi nova odkritja ter konservatorsko restavratorske projekte in ideje za prenove. V Galeriji Spomeniškovarstvenega centra so se z načrti, umetniško fotografijo, video materiali in arhivskim gradivom posvetili ljubljanskemu pokopališču Navje, najdemo ga nedaleč stran od Gospodarskega razstavišča, kjer se je Plečnik pokazal kot vizionar in ustvarjalec odprtega prostora, parka spomina na pomembne osebnosti slovenske kulturne zgodovine. Izšla pa je tudi monografija Plečnik – živim in mrtvim: Plečnikova cerkev za Bežigradom in arhitektove vizije za območje pokopališča. Urednik te je pater dr. Andraž Arko, avtorici razstave pa sta dr. Tanja Simonič Korošak in dr. Tina Potočnik. Foto: Žiga Bratoš

"Economic MOAT" — business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Alen Faljic, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Teme RE:moata #6: Flow, zanos in fokus pri delu Kaj delaš raje kot karkoli drugega (TOP performerji), obsedenost, strah Menjavanje službe, rast, cona udobja in iskrenost do samega sebe Zadovoljstvo na delovnem mestu Javna uprava, politična izobrazba, Švica Talent, zaposlovanje, gospodarska kriza, letalska industrija in težave Kako zaslužiti denar in kaj je to bogastvo? Investiranje in vzvodi (leverage) Dva načina zaslužka: kariera / vzvod ============================= Če finančno zmoreš, se pridruži kot podpornik kanala AIDEA

Da li imaš osećaj da nikada nije dovoljno ma šta radila? Da li imaš misao da je truditi se jednako mučiti se i da se moraš mučiti da bi imala uspeh? Ova epizoda je za tebe.

U Australiji su i ove godine povodom rođendana Kraljice Elizabete II jučer, u nedjelju dodjeljena priznanja i počasti pojedincima za služenje svojoj zemlji. Među dobitnicima je Ash Barty pobjednica teniskog turnira Australian Opena, bivši glavni državni liječnik Brendan Murphy, pjevačice iz Melbournea Vika i Linda Bull - a posthumno je odlikovan i igrač kriketa Shane Warne, koji je preminuo u ožujku ove godine.

Website: https://saraperanic.com/ Instagram: https://www.instagram.com/sara.peranic/

Kam s stvarmi, ki so se nakopičile, pa si ne zaslužijo oznake odpadek? To bo vprašanje za gostjo četrtkovega Svetovalnega servisa po osmi: Marinko Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda. Govorili bomo o ponovni uporabi: Katere potemtakem dragocene vire je mogoče znova uporabiti in kako naj ravna posameznik; kam se lahko obrne oziroma kje se ukvarjajo s tem pomembnim delom krožnega gospodarstva?

Zadnja različica koronavirusa omikron že kaže zobe, številne države zaostrujejo ukrepe za omilitev širjenja virusa. Ali je lahko panoga zdravstva zanimiva v okolju povišane inflacije in povečane negotovosti v letu 2022? Kakšne so priložnosti za vlagatelje, kakšni so trendi, na kaj paziti, ko investiramo v panogo zdravstva odgovarja Barbara Gačnik iz Save Infond. V tokratni epizodi boste slišali: - Indeks strahu in pohlepa kaže, da smo v območju izrazitega strahu. Negotovosti, ki lahko pokopljejo bika je veliko … - Pregled panoge zdravja in vpliv koronavirusa na panogo. - zakaj je panoga zdravja na trgih v razvoju letos upadla za povprečnih 23 odstotkov - Največji igralci/najbolj donosni v tej panogi - Kako so se obnesli farmacevti, ki proizvajajo zdravila in cepiva za kovid? - Debelost in staranje prebivalstva – kje so priložnosti za vlagatelje - Katere so mega trendi v zdravstvu? - Katere podpanoge zdravja so disruptivne? (Genomic Revoution) digitalno zdravje (digital health): kakšne inovacije lahko tu pričakujemo, kdo so glavni igralci in kaj, počnejo - Nosljiva tehnologija (wearables) - Eksotične investicije iz panoge zdravstva: marihuana, psihadeliki, genski inženiring … - Kaj pa Krka? - Kolikšen delež v portfelju naj bi predstavljalo zdravstvo - Zanimive panoge in regije v 2022 - Žensko vs moško investiranje __________________________________________ Money-How Live: Finančni žur 2022  Zaslužki 2022: borza, kripto, nepremičnine. Kaj nas čaka v letu 2022? Vabljeni na brezplačni dogodgek Money-How Live:  TU https://us02web.zoom.us/webinar/register/WN_SW7lQXkTRMmy-XfMY94HbA __________________________________________ (delavnica) Investiranje za začetnike Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://biznispace.com/webcast _________________________________________ Imaš vprašanje? Piši mi na marja@biznispace.com ________________________________________ Klepetajte z nami na discord kanalu Money-How. Spremljajte blog Biznispace.