Podcasts about zaslu

Z razvojem digitalne ekonomije je tudi zaslužke prek platform kot je Airbnb treba zajeti v obdavčitev. Ko gre za oddajanje nepremičnin za turistični najem, so se razmere že precej izboljšale, ocenjujejo na Finančni upravi. Danes pa so k prijavi dejavnosti in zaslužkov pozvali tudi vse, ki objavljajo plačljive vsebine na platformi za odrasle OnlyFans. Nekaj sto Slovencev je v zadnjih letih prek nje zaslužilo skupaj več kot 10 milijonov evrov, rekorder med njimi je v nekaj letih zaslužil več kot milijon evrov. Nekaj podrobnosti nam je pojasnil Stojan Glavač s Finančne uprave.

Pred zimskim Sončevim obratom smo se spet obrnili v središče našega osončja. Zaslužni profesor fizike dr. Mitja Rosina je opazoval že številne popolne Sončeve mrke po vsem svetu. Kot teoretičnega fizika pa ga zanima še mnogo drugega - obiskal je tudi detektor gravitacijskih valov LIGO v Lousiani in raketno izstrelišče v Cape Canaveralu. Prisluhnite pogovoru z zanimivim gostom!

Tudi danes se bomo odpravili proti opravljanju svojega poslanstva. Morda po krajši, morda po daljši poti. Dolgo se pripravljamo na izpolnjevanje poslanstva, ga iščemo, se izobražujemo, ga opravljamo, morda zamenjamo ali še naprej iščemo. Za nekatere se poslanstvo prekriva z opravljanjem poklica, ne nazadnje sta besedi poslanstvo in poklic sorodnega pomena. Pravimo, da je vsako delo častno, pa vendar se zdi, da nekatere poklice v družbi bolj cenimo kot druge, delo nekaterih je bolj plačano ali občudovano. Vsak poklic, ki ga opravljamo odgovorno in skrbno, lahko preraste le opis nalog in postane poslanstvo. Neka medicinska sestra je pripovedovala o testu, ki so ga pisali v srednji šoli. Ker je bila vestna učenka, je na začetku preletela vprašanja, da bi videla, ali je med njimi tudi tako, na katero morda ne bi znala odgovoriti. Ustavilo se ji je prav pri zadnjem vprašanju, ki se je glasilo: »Kako se imenuje gospa, ki čisti našo šolo?« Mislila si je, da gre skoraj gotovo za neslano šalo. Večkrat je videla čistilko, ki je pospravljala za učenci. Bila je visokorasla, s temnimi lasmi in v zgodnjih petdesetih letih. Ampak kako ji je ime, ni vedela. Pravzaprav še nikoli ni spregovorila z njo niti besede. Šolska ura je minila in morala je oddati test, ne da bi odgovorila na zadnje vprašanje. Ob koncu šolske ure je eden izmed učencev dvignil roko in vprašal, ali bo zadnje vprašanje upoštevano pri oceni. »Seveda,« je odvrnil učitelj. »Pri svojem delu boste srečevali številne ljudi. Vsi in vsak posebej so pomembni. Zaslužijo si vašo pozornost in skrb, pa čeprav samo nasmeh ali pozdrav. Upam, da vas bo ta test spominjal na to.« Pozornost do vsakega človeka pa ni pomembna samo v zdravstvu. Marsikatero delo bi lahko imelo bolj človeški obraz, če bi več skrbi namenili vsakdanjemu odnosu do ljudi, ki jih srečujemo. Posebno težko je vzdrževati tako naklonjenost do sodelavcev in tistih, s katerimi se vsak dan srečujemo. Vendar ni treba vložiti veliko truda v pristne odnose, saj lahko majhne pozornosti pomenijo velike korake k graditvi skupnosti, ki se trudi, da se ne bi nihče počutil izločenega ali manjvrednega. Učenci so po koncu pisanja testa izvedeli, da je gospe čistilki ime Katarina. Tudi tega imena niso nikoli pozabili.

Znanstveni interesi utemeljitelja slovenske japonologije so izrazito široki in segajo od jezikoslovnih analiz razmerja med skladnjo in besedilom, prek vprašanja formiranja državnih jezikov v vzhodni Aziji do ljudskega slovstva dežele vzhajajočega soncaZaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. Andrej Bekeš je svojo znanstveno pot začel kot matematik. Po diplomi v Ljubljani je v Osaki na Japonskem leta 1975 magistriral z nalogo o eliptičnih parcialnih diferencialnih enačbah. Potem pa se je precej radikalno preusmeril in enajst let pozneje na eni drugi izmed japonskih univerz, tisti v Tsukubi, obranil doktorsko disertacijo, v kateri se je posvetil razmerju med besedilom in skladnjo. Matematik je tako postal jezikoslovec, njegovo znanstveno-raziskovalno delo pa je bilo hitro opaženo – tako v deželi vzhajajočega sonca kakor v širšem mednarodnem okolju. V prvi polovici devetdesetih let je Bekeš kot vabljeni tuji profesor Japoncem predaval japonsko jezikoslovje, bil pa je tudi član avtorske skupine, ki je malo pred začetkom novega stoletja sestavila slovar japonskih stavčnih vzorcev. Ta je bil navsezadnje preveden v pet jezikov – med njimi tudi v angleščino in kitajščino – in danes velja za ključen priročnik na področju didaktike japonskega jezika za učitelje. Obenem je Bekeš pošteno zavihal roke tudi v Sloveniji in skupaj s sinologoma, dr. Jano Rošker in dr. Mitjem Sajetom, na ljubljanski Filozofski fakulteti ustanovil Oddelek za azijske študije, Oddelek, ki ga slovenska družba v 21. stoletju, ko gospodarska, politična in vojaška moč dežel vzhodne Azije nezadržno narašča, pač nujno potrebuje. V tem kontekstu je Andrej Bekeš potem napisal tudi prvi slovenski učbenik japonske slovnice, bil vrsto let predstojnik Oddelka, prav po njegovi zaslugi pa slovenska japonologija danes uživa ugled kot bržčas najboljša v vsej jugovzhodni Evropi. Impresivnih znanstvenih in akademskih dosežkov dr. Bekeša torej ne manjka, a nekaj pri vsem ni jasno – kako se matematik sploh navduši za jezikoslovje? Čemu se med vsemi vejami sodobne lingvistike navsezadnje zapiše besediloslovju, tisti poddisciplini torej, ki se ukvarja z jezikovnimi pojavi, ki segajo čez mejo povedi? In kako se njegovo močno specializirano znanstveno-raziskovalno delo navsezadnje vpenja v širši kontekst razumevanja družbe in kulture, ki je s slovenskega gledišča slej ko prej še vedno videti razmeroma oddaljena? – To so vprašanja, ki smo jih v pogovoru z dr. Bekešem pretresali v tokratnih Podobah znanja.   foto: dr. Andrej Bekeš (Goran Dekleva)

Tudi današnji dan se bomo odpravili naproti opravljanju svojega poslanstva. Morda po krajši, morda po daljši poti. Dolgo se pripravljamo na izpolnjevanje poslanstva, ga iščemo, se izobražujemo, opravljamo, morda zamenjamo ali še naprej iščemo. Za nekatere se poslanstvo prekriva z opravljanjem poklica, nen azadnje sta besedi poslanstvo in poklic sorodnega pomena. Pravimo, da je vsako delo častno, pa vendar se zdi, da nekatere poklice v družbi bolj cenimo kot druge, delo nekaterih je bolj plačano ali pa občudovano. Vsak poklic, ki ga opravljamo z odgovornostjo in skrbnostjo, lahko preraste zgolj opis nalog, in postane zares poslanstvo. Neka medicinska sestra je pripovedovala o testu, ki so ga pisali v srednji šoli. Ker je bila vestna učenka, je na začetku preletela vprašanja, da bi videla, ali je med njimi kateri, na katero morda ne bi znala odgovoriti. Ustavilo se ji je prav pri zadnjem vprašanju, ki se je glasilo: »Kako se imenuje gospa, ki čisti našo šolo?« Mislila si je, da gre skoraj gotovo za neslano šalo. Večkrat je videla čistilko, ki je pospravljala za učenci. Bila je visokorasla, s temnimi lasmi in v zgodnjih petdesetih letih. Ampak kako ji je ime, tega ni vedela. Pravzaprav še nikoli ni spregovorila z njo niti besede. Šolska ura je minila in morala je oddati test, ne da bi odgovorila na zadnje vprašanje. Ob koncu šolske ure je eden izmed učencev dvignil roko in vprašal, ali bo zadnje vprašanje štelo za oceno testa. »Absolutno,« je odvrnil učitelj. »Pri svojem delu boste srečevali številne ljudi. Vsi in vsak posebej je pomemben. Zaslužijo si vašo pozornost in skrb, pa čeprav bi bil to samo nasmeh ali pozdrav. Upam, da vas bo ta test spominjal na to.« Pa ni samo v zdravstvu pomembna pozornost do vsakega človeka. Marsikatero delo bi lahko prejelo bolj človeški obraz, če bi več skrbi namenili našemu vsakdanjemu odnosu do ljudi, ki jih srečujemo. Posebej težko je takšno naklonjenost vzdrževati do sodelavcev in tistih, s katerimi se vsak dan srečujemo. Vendar ni treba veliko truda vložiti v pristne odnose, saj lahko majhne pozornosti pomenijo velike korake h graditvi skupnosti, ki se trudi, da se ne bi nihče počutil izločenega ali manjvrednega. Učenci so po koncu pisanja testa izvedeli, da je gospe čistilki ime Katarina. Tudi tega imena niso pozabili.

Sara Dyson je Amerikanka koja od 2012. godine živi u Splitu. Osobna iskustva u savladavanju prepreka i borbi s administracijom prenosi sada drugim strancima i Hrvatima povratnicima, a za naš je program otkrila koje usluge su najtraženije, te koje su potrebe useljenika u odnosu na njihovu dobnu skupinu. Dyson se osvrnula i na svoja iskustva s australskim Hrvatima te na brojniepromjene koje je primjetila u hrvatskom sustavu otkako se prije 12 godina doselila u zemlju.

Richard Mikić iz Wollongonga u Novom Južnom Walesu je građevinar koji vikendom pjeva u cover bendu Unlocking The Doors koji obrađuje pjesme poznatog američkog rock sastava iz 60.tih godina prošlog stoljeća. Mikić za SBS na hrvatskom govori o svojim hrvatskim korijenima koji su utjecali na njegovu ljubav prema glazbi i zabavnoj industriji, a prisjeća se i svojeg odrastanja u hrvatskoj obitelji iz Našica koja se u Australiju doselila 1968. godine s jedinom putnom torbom i 60 dolara ušteđevine.

Pisateljica Janja Rakuš je doslej objavila že kar nekaj literarnih del s prepoznavno pisavo in še kako prepoznavnimi naslovi (Električna zadrga : [citoplazmatični remix], Amsterdam 12.75 RAM : nevrotransmitrski evangelij, Hotel Andro.gen : (lingvistični kabaret), Voodoo valček za epileptike), vendar je šele z romanom Tri barve za eno smrt in z nominacijo za kresnika dosegla širše bralstvo. Zasluženo, saj je njen roman konceptualni roman v najboljšem pomenu besede. Eksistencialno pripoved o težki odločitvi, o izbiri med življenjem in smrtjo, med sivino in barvami je vpisala v esejistično mrežo opažanj in refleksij ter ugotovitev o umetnosti in življenju, pomembno vlogo pa je namenila tudi citatom in referencam. Opazen del romana so tudi QR kode, ki napotijo zvedava bralko in bralca h kratkim avtoričinim filmom. Avtorica z njimi tke kompleksno pomensko teksturo in z njo ustvari sodobno, hibridno, fluidno in interdisciplinarno umetniško delo več. O romanu Tri barve za eno smrt (objavljenem pri Literi) in še čem pripoveduje avtorica v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Kakšna peta etapa! Če mi, ki smo sedeli pred TV zasloni nismo mogli verjeti kaj se dogaja na dirki, je še večje vprašanje kaj se je pletlo po glavah kolesarjev, ki so bili v središču "boja". Letošnja izvedba Dirke po Sloveniji si brez debate zasluži oceno odlično! Prisluhni! Disko grupo poganja ⁠⁠⁠Nduranz

V tokratni epizodi smo se osredotočili na pasivne zaslužke, ki jih lahko zaslužimo na borzi. Torej z dividendami. Gre za del dobička, ki ga borzne družbe izplačujejo delničarjem. Pasivno pa lahko na borzi služimo tudi z obrestmi, ki jih dobimo izplačane z investiranjem v obveznice. Obresti pa so že vnaprej znane. Podobne je tudi z obrestmi na depozite ali na nevezana sredstva, kar ponujajo nekatere neobanke. Pred mikrofonom: - Sašo Stanovnik, direktor analiz in raziskav pri družbi za upravljanje Advance Capital Partners - Matej Šimnic, direktor analiz pri Capital Genetics Epizoda je objavljena tudi na Youtube

Sinolog, ki je v mladosti prepotoval svet, se potem kot ekonomist zaposlil v izvršnem svetu socialistične republike Slovenije, nekaj tednov po Maovi smrti pa odšel živet na Kitajsko in na koncu postal eden od ustanoviteljev Oddelka za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakultetiZaslužni profesor dr. Mitja Saje je ekonomist in sinolog, soustanovitelj Oddelka za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti ter naš največji poznavalec zgodovine Kitajske in kitajskega ekonomsko-političnega sistema. Čeprav je poglavitni del svoje kariere preživel v akademskem polju, pa gre za raziskovalca, ki ga nikoli ni zanimalo samo teoretsko preučevanje, ampak si je stvari vedno raje ogledal od blizu. V mladosti je tako potoval po skoraj celem svetu: od Združenih držav in Zahodne Evrope pa do Sovjetske zveze, Severne Afrike, Bližnjega Vzhoda, Indije in Japonske. Potem se je kot ekonomist zaposlil v republiškem izvršnem svetu, kjer je dodobra spoznal gospodarsko dinamiko sistema, ki bo kasneje prispevala k razpadu Jugoslavije. Vmes se je po celi seriji jezikov navdušil nad kitajščino in se tako rekoč takoj, ko se je država odprla za tujce, za nekaj let preselil tja, Kitajsko pa je od blizu spremljal tudi v nadaljnjih desetletjih, ki so prinesla neverjetno hitro liberalizacijo in razvoj kitajskega gospodarstva. Vse to in še marsikaj drugega pa od sredine 90-ih let naprej, ko je v Ljubljani zaživel Oddelek za azijske študije, predaja tudi novim generacijam sinologov ter širši slovenski javnosti. O svojem zanimivem življenju se je Mitja Saje za tokratno Razkošje v glavi pogovarjal z Aljo Zore. Foto: Mitja Saje, osebni arhiv

Zoran, Andrejev brat, zaradi škrlatinke umre, pa tudi Andrej je zaradi bolezni zelo oslabel. Nekaj mesecev se je šolal zasebno, poučevala ga je gospa, ki je delala v pekarni.

Vplivneži v ozadju sanjskih zaslužkov propagirajo izobraževalni paket podjetja iGenius Global. Kdo so lastniki? Koliko nas stane naložba, ki nam prinese sanjske zaslužke? Ali je pri nas dovoljeno ponujanje AI-robota za investiranje? Je dovoljeno dajati konkretne finančne namige? Kdo to lahko počne in kdo ne?  Agencija za trg vrednostnih papirjev se je po naših poizvedovanjih že odzvala z opozorilom pred potencialno finančno prevaro. Gosta epizode:  - Martin Romih, višji kriminalistični inšpektor specialist z Oddelka za finančno kriminaliteto in pranje denarja v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi (celotni pogovor s kriminalistom bomo objavili v ločeni epizodi). - Andraž Grahek, poznavalec borznega dogajanja, partner in solastnik Capital Genetics Epizoda je objavljena tudi na Youtube 

Tudi na današnji dan se bomo odpravili naproti opravljanju svojega poslanstva. Morda po krajši, morda po daljši poti. Dolgo se pripravljamo na izpolnjevanje poslanstva, ga iščemo, se izobražujemo, opravljamo, morda spet zamenjamo ali še naprej iščemo. Za nekatere se poslanstvo prekriva z opravljanjem poklica, ne nazadnje sta besedi poslanstvo in poklic sorodnega pomena. Pravimo, da je vsako delo častno, pa vendar se zdi, da nekatere poklice v družbi bolj cenimo kot druge, delo nekaterih je bolj plačano ali občudovano. Vsak poklic, ki ga opravljamo odgovorno in skrbno, lahko preraste le opis nalog in zares postane poslanstvo. Neka medicinska sestra je pripovedovala o testu, ki so ga pisali v srednji šoli. Ker je bila vestna učenka, je na začetku preletela vprašanja, da bi videla, ali je med njimi kakšno, na katero morda ne bi znala odgovoriti. Ustavilo se ji je pri zadnjem vprašanju, ki se je glasilo: »Kako se imenuje gospa, ki čisti našo šolo?« Mislila si je, da gre skoraj gotovo za neslano šalo. Večkrat je videla čistilko, ki je pospravljala za učenci. Bila je visokorasla, s temnimi lasmi in v zgodnjih petdesetih letih. Ampak kako ji je ime, ni vedela. Pravzaprav še nikoli ni spregovorila z njo niti besede. Šolska ura je minila in morala je oddati test, ne da bi odgovorila na zadnje vprašanje. Eden izmed učencev je dvignil roko in vprašal, ali bo zadnje vprašanje štelo pri oceni testa. »Seveda,« je odvrnil učitelj. »Pri svojem delu boste srečevali številne ljudi. Vsi in vsak posebej so pomembni. Zaslužijo si vašo pozornost in skrb, pa čeprav samo nasmeh ali pozdrav. Upam, da vas bo ta test spominjal na to.« Pa ni samo v zdravstvu pomembna pozornost do vsakega človeka. Marsikatero delo bi lahko imelo bolj človeški obraz, če bi namenili več skrbi našemu vsakdanjemu odnosu do ljudi, ki jih srečujemo. Posebno težko je vzdrževati tako naklonjenost do sodelavcev in tistih, s katerimi se vsak dan srečujemo. Vendar ni treba vložiti veliko truda v pristne odnose, saj lahko majhne pozornosti pomenijo velike korake h graditvi skupnosti, ki se trudi, da se ne bi nihče počutil izločenega ali manjvrednega. Učenci so po koncu pisanja testa izvedeli, da je gospe čistilki ime Katarina. Tudi tega imena niso več pozabili.

Ponedeljek 1. postnega tedna - Najmanj zaslužni

Od preučevanja konkrernih poslov jugoslovanskih podjetij v deželah v razvoju do raziskav delovanja trancnacionalnih podjetij in mednarodne ekonomije nasplohZaslužni profesor dr. Marjan Svetličič je strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose, ki ga nikakor ne zanimajo samo ekonomske in geopolitične teorije, ampak je več desetletij preživel v preučevanju zelo konkretne realnosti mednarodnih ekonomskih sodelovanj na terenu ter za to delo prepotoval celo vrsto držav Latinske Amerike, Afrike in Azije. Kot eden od ustanoviteljev Centra za sodelovanje z deželami v razvoju je od sredine 60-ih let preučeval predvsem posle jugoslovanskih podjetij z neuvrščenimi državami, pa tudi delovanje transnacionalnih podjetij nasploh, pripravil pa je tudi vrsto raziskav za pomembne mednarodne in domače institucije, med drugim celo strogo tajno študijo o tujih investicijah v Jugoslaviji z vidika varnosti za zvezni izvršni svet. Z začetkom 90-ih let se je odločil za akademsko pot in začel učiti mednarodno ekonomijo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer je nekaj let opravljal tudi dolžnosti dekana, njegovo zanimanje za stik s študenti ter preučevanje premikov v vedno znova spreminjajoči se globalni ekonomiji - ki je od začetka njegove kariere doživela že kar nekaj radikalnih pretresov in sprememb - pa ne usiha niti po upokojitvi. O svojih bogatih izkušnjah se je z Marjanom Svetličičem za tokratno Razkošje v glavi pogovarjala Alja Zore.

Koprski trg ob glavnem ribiškem pomolu je predvsem veliko parkirišče z edinstvenim pogledom na morje. Ob mini parku s kotičkom za igrala pa izstopa znameniti rdeči kiosk K67 slovenskega arhitekta in oblikovalca Saše Mächtiga. Na to točko mestnega jedra so ga pred dobrima dvema letoma na pobudo kolektiva Avtomatik delovišče ter v sodelovanju z Obalnimi galerijami Piran postavili z jasnim namenom: Koprčane in širšo javnost ozavestiti, kako pomembno je za kakovost življenja urejanje zelenih in skupnostnih prostorov v mestnem jedru. Ob zaključku projekta začasne uporabe Ukmarjevega trga, z naslovom NORpark.ing, je Lea Širok k pogovoru povabila arhitekta in soustanovitelja Avtomatik delovišča Boštjana Bugariča.

Pred tremi leti sem posnel prvo oddajo podcasta Zagret za tek in z navdušenjem stopam v četrto sezono oddaje. Na še mnoge odlične tekaške goste! Kot v prvi sem tudi tokrat gostil odgovornega urednika revije Tekač.si, Boštjana Sveteta, s katerim sva pretresla vsebine v 56. številki in komenirala sceno. Srečno na tekaških podvigih, se vidimo!

Leto 2023 zaznamujejo kar tri za mestni kino Kinodvor v Ljubljani pomembne obletnice: stoletnica kina na Kolodvorski, dvajsetletnica artkina in petnajstletnica Javnega zavoda Kinodvor.In o zgodovini kina na Kolodvorski ulici, ki je nastala kmalu po prihodu južne železnice v Ljubljano, ko je bil sezidan kolodvor ‒ takrat so blatni cesti rekli kar blatni dvor ‒ se pogovarjamo z dvema kinooperaterjema, ki sta zapisana v delovanje Kinodvora. Franci Milošič in Bojan Bajsič nastopata tudi v novem kratkem dokumentarnem filmu z naslovom O ljudeh, ki so v kinu doma.

Kako dobro razumemo visoko nadarjene ljudi? Kako prepoznavamo nadarjene učence pri nas, kako drugje? Do njih v družbi še vedno gojimo kar nekaj stereotipov – da gre za privilegirane elite in da ne potrebujejo pomoči ali posebne obravnave. Kanadska psihoterapevtka Patricia Susan Jackson se s tem ne strinja. Kot strokovnjakinja za izjemno nadarjene posameznike v Kanadi vodi zasebno ustanovo Daimon Institut for Highly Gifted, dela raziskave, predava po svetu, prav tako pa visoko nadarjenim posameznikom nudi tudi svetovanja in psihoterapevtsko pomoč. Opozarja na mite o nadarjenih, ki ne držijo, na napačno postavljene diagnoze duševnih motnjah in na to, da bi bilo treba v šoli čim prej prepoznati nadarjene otroke.

Kljub upokojitvi dr. Peter Umek še danes vztraja pri psiholoških predavanjih. Zaslužni profesor kriminalistične psihologije je pred pol stoletja začel tudi pri nas uvajati forenzično psihologijo, je eden od pobudnikov strokovne revije Psihološka obzorja, poleg razširjanja teoretičnih znanj pa je vedno gojil poseben odnos do praktičnega dela. S policisti, kriminalisti, pričami in z žrtvami. Pred 30 leti je bil glavni operativni pogajalec v primeru "Bajazid" s človekom-bombo na mejnem prehodu Fernetiči, pripravljal je policiste pred odhodom na mirovne misije v tujino in še in še. Medijsko je najbolj izpostavljen ob osupljivih tragedijah kot so se nedavno zgodile v Srbiji, zdaj pa je pred nami njegov celosten portret.

FEJMRČ! : ⁠fejmici.si⁠ Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: warehousecollective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

»Naj živi teater!« pravi gost tokratne oddaje. Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani je tudi nagrajenec Prešernovega sklada in prejemnik več Borštnikovih nagrad. Lani je postal nosilec tantadruja za življenjsko delo, pred kratkim pa mu je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo eno najpomembnejših stanovskih nagrad – nagrado »Polde Bibič« za življenjsko delo. O spominih na ustvarjanje preko 120 gledaliških predstav, filmskih začetkih in študijskih poteh, pa o poetiki gledališke komunikacije in večletnem pedagoškem delu na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, v oddaji Oder - naš gost je režiser Dušan Mlakar. (foto: Dušan Mlakar © Peter Uhan, arhiv AGRFT/Drama Ljubljana)

Kako koncept zasluživanja može da te zezne u poslu i kako to da sprečiš :)

Podprite naše delo s prijavo v člansko skupino na platformi Patreon: https://www.patreon.com/zdp   Zelo hvaležni bomo za vse ocene in komentarje na: Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Apple Podcasts: https://bit.ly/apple-zdp   Sledite nam: Nenadov instagram: @kojic.nenad Mariov instagram: @mario_sambolec Spletna stran: https://www.feel-good.si   Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp

Oddajo smo v celoti posvetili zaslužnemu papežu Benediktu XVI, ki je umrl na zadnji dan leta 2022, pokopali pa so ga dan pred praznikom Gospodovega razglašenja. Povzeli smo dogajanje ob njegovi smrti, dnevih, ko so se od njega poslavljali verniki in povzeli potek pogreba.

V tednu po smrti zaslužnega papeža so duhovniki in škofje v Sloveniji darovali več svetih maš za pokojnega Benedikta XVI., med drugim je bila na praznik Gospodovega razglašenja sv. maša v ljubljanski stolnici. V oddaji smo objavili tudi utrinke s slovesnega začetka Grozdetovega leta ter obhajanja obletnice razglasitve bazilike na Brezjah za slovensko Marijino narodno svetišče. Predstavili smo tudi prvo številko revije Novi svet v letu 2023.

Oddajo smo v celoti posvetili zaslužnemu papežu Benediktu XVI, ki je umrl na zadnji dan leta 2022, pokopali pa so ga dan pred praznikom Gospodovega razglašenja. Povzeli smo dogajanje ob njegovi smrti, dnevih, ko so se od njega poslavljali verniki in povzeli potek pogreba.

V tednu po smrti zaslužnega papeža so duhovniki in škofje v Sloveniji darovali več svetih maš za pokojnega Benedikta XVI., med drugim je bila na praznik Gospodovega razglašenja sv. maša v ljubljanski stolnici. V oddaji smo objavili tudi utrinke s slovesnega začetka Grozdetovega leta ter obhajanja obletnice razglasitve bazilike na Brezjah za slovensko Marijino narodno svetišče. Predstavili smo tudi prvo številko revije Novi svet v letu 2023.

Pogrebno sveto mašo je daroval papež Frančišek. Z njim je somaševalo 3700 duhovnikov, ter mnogi kardinali in škofje, med njimi tudi nadškof Stanislav Zore.

Zaslužni papež Benedikt XVI. je v marsičem oblikoval podobo Katoliške cerkve in sveta. Njegov pontifikat zaznamuje bolj odločen boj proti različnim zlorabam znotraj Cerkve in tudi številne kritike. Njegov odstop konec februarja 2013 je bilo presenetljivo, a v marsičem tudi pogumno dejanje. Joseph Ratzinger je bil poleg tega desetletja znan kot izjemen teolog, avtor številnih knjig, ki so prevedena tudi v slovenščino. O pečatu, ki ga je vtisnil Cerkvi in svetu, bodo na dan njegovega pogreba govorili voditelj Tomaž Gerden in gostje v studiu. nnGostje: nprof. dr. Bogdan Dolenc, visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani,nBoštjan Debevec, urednik katoliškega tednika Družina,nMojca Širok, dolgoletna dopisnica RTV Slovenija iz Rima. n

Ob smrti zaslužnega papeža Benedikta XVI. smo v studio povabili prof. dr. Antona Štruklja, ki je Josepha Ratzingerja in nato papeža Benedikta spremljal skozi 40 let. Prevedel je tudi veliko njegovih del. Zaupal nam je, kaj mu je povedal v njunem zadnjem zasebnem pogovoru pred nekaj leti, ko sta se srečala v domu samostana, kjer je zaslužni papež bival. Povprašali pa smo ga tudi o tem, kakšen je bil Benedikt XVI. kot duhovnik, kam je usmerjal Cerkev, kakšen je bil njegov odnos do Marija in kakšen pečat bo pustil Cerkvi.

Ob smrti zaslužnega papeža Benedikta XVI. smo v studio povabili prof. dr. Antona Štruklja, ki je Josepha Ratzingerja in nato papeža Benedikta spremljal skozi 40 let. Prevedel je tudi veliko njegovih del. Zaupal nam je, kaj mu je povedal v njunem zadnjem zasebnem pogovoru pred nekaj leti, ko sta se srečala v domu samostana, kjer je zaslužni papež bival. Povprašali pa smo ga tudi o tem, kakšen je bil Benedikt XVI. kot duhovnik, kam je usmerjal Cerkev, kakšen je bil njegov odnos do Marija in kakšen pečat bo pustil Cerkvi.

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Naš sobotni gost je bil geograf, pedagog, jamar in velik ljubitelj narave zaslužni profesor dr. Jurij Kunaver. Kljub skorajšnjemu vstopu v svoje deveto desetletje je še zelo aktiven: poučuje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, potuje ter piše strokovno poljudne prispevke. Spregovoril je o spominih na otroštvo, svojega očeta legendarnega Pavla Kunaverja in o svoji akademski karieri, ko je med drugim vodil tudi gradnjo današnje Pedagoške fakultete v Ljubljani.

Spletni misijon 2022 VEM ZA POT https://www.duhovniodmiki.com/

Če je tvoj poklic skrb za trpeče ljudi, moraš najprej videti njihovo stisko in jih imeti rad.

Celovečerni dokumentarec Mirana Zupaniča Sarajevo safari je kmalu po svetovni premieri na festivalu Aljazeera Balkans Doc septembra v Sarajevu sprožil silovito javno razpravo, zaradi občutljive teme pa tudi sodne postopke: na eni strani proti režiserju in na drugi proti neznanim storilcem prikritih zločinov, ki jih film razkriva. Slovenski gledalci so si ga že lahko ogledali na mariborskem festivalu Docudok, Festivalu slovenskega filma in v Art kino mreži po Sloveniji. Nastal je pod okriljem slovenske produkcijske hiše Arsmedia v koprodukciji s televizijo Aljazeera Balkans. Dokumentarec spregovori o doslej malo znanem in neraziskanem »lovu na ljudi« v času obleganja bosanske prestolnice. Poleg srbskih ostrostrelcev in drugih plačancev so s srbskih položajev na Sarajevčane, kot razkriva film, streljali še nekateri tujci, za kar so plačevali. Sprevrženo početje je dobilo svoje ime: sarajevski safari, ki je filmu dal naslov. V filmu režiserja in scenarista Mirana Zupaniča o zločinih spregovorita nekdanja obveščevalca. Prvi je Slovenec, ki je v času vojne po svojih navedbah delal za eno ameriških agencij, drugi je upokojeni brigadir Armade BIH Edin Subašić, ki je tedaj delal kot analitik bosanske vojaške obveščevalne službe. Edin Subašić v filmu spregovori nezakrit, s polno identiteto, saj je, kot je povedal v pogovoru za Radio Slovenija, prepričan, da si javnost zasluži izvedeti, kaj se je v Sarajevu dogajalo med vojno, po drugi strani pa si želi razkritja, kdo so bili zločinci, ki so plačevali za ubijanje civilistov. Čeprav je od tragičnih dogodkov minilo skoraj 30 let, bi razkritje storilcev, kot verjame Subašić, pomenilo nekakšno zadoščenje za vojne žrtve in njihove bližnje. Edina Subašića sem pred projekcijo na Festivalu slovenskega filma Portorož povabil pred mikrofon in ga vprašal, ali je imel kakšne zadržke, da spregovori o sarajevskem safariju. Foto: Arsmedia.

EPIZODA 53Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDanes z nami Nikom Anikisom. Debata je tekla res o veliko temah. Vzemi si urco in prisluhni njegovim zgodbam!TIMESTAMPS00:00 - Predstavitev00:44 - Kako zberemo goste01:40 - Umet(Nik)03:19 - Juretov teden04:05 - Šport(Nik)05:45 - Slika09:09 - Darilo puncam09:37 - Matejev teden10:08 - FSF10:47 - Nikovi začetki v slikarstvu13:45 - Moderna umetnost vs. starinsko slikanje15:48 - Odziv drugih ljudi na Nikova dela17:32 - Tradicionalno slikanje še vedno obstaja19:54 - Študij v Firencah22:19 - Prodaja slik 23:47 - Slikarstvo kot job27:16 - Nagrada29:22 - Cilj takšnega umetnika31:18 - Kje želi slike razstavljati32:23 - Koliko slik lahko naslika na mesec34:32 - Kako deluje naročanje36:57 - Slika gani ljudi do solz38:58 - Prekletstvo Tritona43:35 - Vključitev simbolik v sliko45:04 - 10 steps kako poteka Nikovo ustvarjanje47:11 - Povezava zgodb/mitologije s slikami48:48 - Kaotičen proces50:19 - Zakaj rabimo kaos v življenju51:14 - Nasvet za mlade slikarje54:30 - Nikovo vprašanje za Chlane 57:45 - Nikovo vabilo na razstavo1:00:31 - VprašanjaSPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

V Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150-letnico rojstva velikega arhitekta Jožeta Plečnika, se srečujemo s številnimi razstavami. Odstirajo tudi nova odkritja ter konservatorsko restavratorske projekte in ideje za prenove. V Galeriji Spomeniškovarstvenega centra so se z načrti, umetniško fotografijo, video materiali in arhivskim gradivom posvetili ljubljanskemu pokopališču Navje, najdemo ga nedaleč stran od Gospodarskega razstavišča, kjer se je Plečnik pokazal kot vizionar in ustvarjalec odprtega prostora, parka spomina na pomembne osebnosti slovenske kulturne zgodovine. Izšla pa je tudi monografija Plečnik – živim in mrtvim: Plečnikova cerkev za Bežigradom in arhitektove vizije za območje pokopališča. Urednik te je pater dr. Andraž Arko, avtorici razstave pa sta dr. Tanja Simonič Korošak in dr. Tina Potočnik. Foto: Žiga Bratoš

Že velikokrat - pravzaprav prevečkrat - smo na naših valovih govorili o domnevnih nepravilnostih v različnih podjetjih in težavah delavcev, tudi o težavah poklicnih voznikov. Tokrat predstavljamo zgodbo enega od njih, ki je svojo pravico iskal tudi na sodišču in ostal praznih rok ter z občutkom, da se mu je zgodila velika krivica. Za piko na i mu grozi še rubež, ker bi mora poravnati tudi sodne stroške toženega delodajalca, za kar pa denarja nima. Ne iščemo nikogaršnjih napa, gre zgolj za zgodbo, ki ji je prisluhnila Karmen Štrancar Rajevec.

"Economic MOAT" — business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Alen Faljic, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Teme RE:moata #6: Flow, zanos in fokus pri delu Kaj delaš raje kot karkoli drugega (TOP performerji), obsedenost, strah Menjavanje službe, rast, cona udobja in iskrenost do samega sebe Zadovoljstvo na delovnem mestu Javna uprava, politična izobrazba, Švica Talent, zaposlovanje, gospodarska kriza, letalska industrija in težave Kako zaslužiti denar in kaj je to bogastvo? Investiranje in vzvodi (leverage) Dva načina zaslužka: kariera / vzvod ============================= Če finančno zmoreš, se pridruži kot podpornik kanala AIDEA

Da li imaš osećaj da nikada nije dovoljno ma šta radila? Da li imaš misao da je truditi se jednako mučiti se i da se moraš mučiti da bi imala uspeh? Ova epizoda je za tebe.

Tudi na današnji dan se bomo odpravili opravljanju svojega poslanstva naproti. Morda po krajši, morda po daljši poti. Dolgo se pripravljamo na izpolnjevanje poslanstva, ga iščemo, se izobražujemo, opravljamo, morda zamenjamo ali še naprej iščemo. Za nekatere se poslanstvo prekriva z opravljanjem poklica, ne nazadnje imata besedi poslanstvo in poklic soroden pomen. Pravimo, da je vsako delo častno, pa vendar se zdi, da nekatere poklice v družbi bolj cenimo kot druge, delo nekaterih je bolj plačano ali pa bolj občudovano. Vsak poklic, ki ga opravljamo odgovorno in skrbno, lahko preraste opis nalog in zares postane poslanstvo. Neka medicinska sestra je pripovedovala o testu, ki so ga pisali v srednji šoli. Ker je bila vestna učenka, je na začetku preletela vprašanja, da bi videla, ali na katero izmed njih morda ne bo znala odgovoriti. Ustavilo se ji je pri zadnjem vprašanju, ki se je glasilo: »Kako se imenuje gospa, ki čisti našo šolo?« Mislila si je, da gre skoraj gotovo za neslano šalo. Večkrat je videla čistilko, ki je pospravljala za učenci. Bila je visokorasla, s temnimi lasmi in v zgodnjih petdesetih letih. Ampak kako ji je ime, ni vedela. Pravzaprav z njo še nikoli ni spregovorila niti besede. Šolska ura je minila in morala je oddati test, ne da bi odgovorila na zadnje vprašanje. Ob koncu šolske ure je eden izmed učencev dvignil roko in vprašal, ali bo zadnje vprašanje upoštevano pri oceni testa. »Absolutno,« je odvrnil učitelj. »Pri svojem delu boste srečevali številne ljudi. Vsak posebej je pomemben. Zaslužijo si vašo pozornost in skrb, pa čeprav samo nasmeh ali pozdrav. Upam, da vas bo ta test spominjal na to.« Pa ni samo v zdravstvu pomembna pozornost do vsakega človeka. Marsikatero delo bi lahko dobilo bolj človeški obraz, če bi več skrbi namenili našemu vsakdanjemu odnosu do ljudi, ki jih srečujemo. Posebno težko je vzdrževati tako naklonjenost do sodelavcev in tistih, s katerimi se vsak dan vidimo. Vendar v pristne odnose ni treba vlagati veliko truda, saj lahko majhne pozornosti pomenijo velike korake h graditvi skupnosti, ki se trudi, da se ne bi nihče počutil izločenega ali manjvrednega. Učenci so po koncu pisanja testa izvedeli, da je gospe čistilki ime Katarina. Tudi tega imena niso nikoli več pozabili.

Znamo li se odmarati?

U Australiji su i ove godine povodom rođendana Kraljice Elizabete II jučer, u nedjelju dodjeljena priznanja i počasti pojedincima za služenje svojoj zemlji. Među dobitnicima je Ash Barty pobjednica teniskog turnira Australian Opena, bivši glavni državni liječnik Brendan Murphy, pjevačice iz Melbournea Vika i Linda Bull - a posthumno je odlikovan i igrač kriketa Shane Warne, koji je preminuo u ožujku ove godine.

Website: https://saraperanic.com/ Instagram: https://www.instagram.com/sara.peranic/

Ukratko, CODA je osvojila Oskara za najbolji film. Ko je to očekivao? Mali broj ljudi, a ja svakako nisam bio među njima. Da li je CODA zaista najbolji film koji se ove godine našao u konkurenciji? Ne bih rekao. Da li zaslužuje Oskara za najbolji film? Apsolutno da. Da li me raduje što je CODA osvojila nagradu baš u toj kategoriji? Više nego što sam mislio da može. Sa jedne strane, CODA je priča o ispunjenju klinačkih snova, ali sa druge je mnogo važnija i snažnija priča o problemima i izazovima sa kojima se suočavaju osobe sa oštećenjem sluha. Autor teksta: Uroš Dimitrijević Čitao: Ivan Radisavljević Tekst je dostupan na sajtu Oblakodera u rubrici Špijunka. Ovaj projekat je podržan od strane European Endowment for Democracy.

Svoj 95. rojstni dan je praznoval zaslužni papež Benedikt XVI. Sveti oče Frančišek ga je obiskal in mu voščil za ta častitljivi jubilej, obenem pa sta skupaj molila pred začetkom svetega tridnevja. Tudi pred 95. leti, ko se je v kraju Marktl am Inn rodil Joseph Ratzinger, je bila velika sobota. Rdečo nit življenja tega velikega teologa in papeža bi lahko po besedah prof. dr. Antona Štruklja povzeli v besedah lepota in svetost. Tudi vsa njegova globoka teološka dela so porojena v tihoti, študiju in molitvi. Zdaj živi in moli v skritosti. Njegovemu delu in življenju smo posvetili velikonončno oddajo Iz življenja vesoljne Cerkve.

Še drugi poudarki iz oddaje: - S prodajo nepremičnin v Ljubljani začetek postopkov za sežiganico - Na Studencih v Mariboru sredi naselja novogradenj naselili prašiče - V Šmartnem pri Litiji bodo končno dobili nov večji vrtec - Festivali na Sotočju se vračajo

»Zakaj v vojni umirajo nedolžni? Zakaj Bog ne prepreči zla?« Na ta vprašanja v knjigi »S čim sem si to zaslužil« skuša odgovoriti pater Anselm Grün. Zbral je nekaj najboljših odgovorov in dodal, da je trpljenje skrivnost in da se moramo pred trpečo dušo pokloniti in v ponižnosti utihniti ter tolažiti zgolj s tiho prisotnostjo. Nekaj odlomkov v oddaji Sol in luč ob 17h.

Kdo je MVP? Zakaj je MVP? Glede nagrade za najboljšega košarkarja minule sezone se nas veliko ne strinja – prav je tako – a vseeno se zdi, da so kriteriji nekje v zraku, neotipljivi in preveč subjektivni za realno ocenjevanje sezone posameznika. Večina se nas bo strinjala, da se pogovarjamo o treh mojstrih: Joelu Embiidu, Nikoli Jokiću in Giannisu Antetokounmpu. Slednji je postal nekoliko dolgočasen izbor zaradi svoje nadpovprečne konstantnosti. Prva dva sta favorita. Embiid je prvič v svoji karieri odigral več kot 5 tekem, Jokić je Denver pobasal v culjico, si jih naložil na rame in mašira preko ZDA. Gremo po vrsti...Zaslužijo si vsi, napačne odločitve letos ni. Še vedno pa ne vem, kaj je del kriterija in kaj ne.Spletna stran: podcastveto.comZa več NBA takeawayev: TwitterFacebook, Instagram

V današnji epizodi LIFENESS podcasta!

Po zapisih v zadnjih dneh tako z gotovostjo lahko rečem, da si po 24. aprilu ne želim politike, ki bo še naprej delila, še več, ki že v naprej izključuje. Takšni in drugačni ptiči, ki vletavajo in želijo narod kulsko prinesti naokoli pač niso vredni mojega glasu. Za vašega ne vem, sam pa vem, da tisti, ki so nas kljub polenom mojstrsko prepeljal, čez sedaj že štiri vale epidemije, odlično predsedovanje ter ekonomske kazalce obrnil v velik plus, si pač zaslužijo, da delo opravijo do konca. Dve leti sta bili pač premalo.

Kam s stvarmi, ki so se nakopičile, pa si ne zaslužijo oznake odpadek? To bo vprašanje za gostjo četrtkovega Svetovalnega servisa po osmi: Marinko Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda. Govorili bomo o ponovni uporabi: Katere potemtakem dragocene vire je mogoče znova uporabiti in kako naj ravna posameznik; kam se lahko obrne oziroma kje se ukvarjajo s tem pomembnim delom krožnega gospodarstva?

Zadnja različica koronavirusa omikron že kaže zobe, številne države zaostrujejo ukrepe za omilitev širjenja virusa. Ali je lahko panoga zdravstva zanimiva v okolju povišane inflacije in povečane negotovosti v letu 2022? Kakšne so priložnosti za vlagatelje, kakšni so trendi, na kaj paziti, ko investiramo v panogo zdravstva odgovarja Barbara Gačnik iz Save Infond. V tokratni epizodi boste slišali: - Indeks strahu in pohlepa kaže, da smo v območju izrazitega strahu. Negotovosti, ki lahko pokopljejo bika je veliko … - Pregled panoge zdravja in vpliv koronavirusa na panogo. - zakaj je panoga zdravja na trgih v razvoju letos upadla za povprečnih 23 odstotkov - Največji igralci/najbolj donosni v tej panogi - Kako so se obnesli farmacevti, ki proizvajajo zdravila in cepiva za kovid? - Debelost in staranje prebivalstva – kje so priložnosti za vlagatelje - Katere so mega trendi v zdravstvu? - Katere podpanoge zdravja so disruptivne? (Genomic Revoution) digitalno zdravje (digital health): kakšne inovacije lahko tu pričakujemo, kdo so glavni igralci in kaj, počnejo - Nosljiva tehnologija (wearables) - Eksotične investicije iz panoge zdravstva: marihuana, psihadeliki, genski inženiring … - Kaj pa Krka? - Kolikšen delež v portfelju naj bi predstavljalo zdravstvo - Zanimive panoge in regije v 2022 - Žensko vs moško investiranje __________________________________________ Money-How Live: Finančni žur 2022  Zaslužki 2022: borza, kripto, nepremičnine. Kaj nas čaka v letu 2022? Vabljeni na brezplačni dogodgek Money-How Live:  TU https://us02web.zoom.us/webinar/register/WN_SW7lQXkTRMmy-XfMY94HbA __________________________________________ (delavnica) Investiranje za začetnike Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://biznispace.com/webcast _________________________________________ Imaš vprašanje? Piši mi na marja@biznispace.com ________________________________________ Klepetajte z nami na discord kanalu Money-How. Spremljajte blog Biznispace.

Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani dr. Anuška Ferligoj je letošnja prejemnica Zoisove nagrade za življensko delo na področju statistike. V utemeljitvi tega najvišjega državnega priznanja za znanstveno raziskovanje so med drugim izpostavili, da je bila in je "osrednji steber in gibalo razvoja akademske statistike pri nas". V svet statistike je na začetku 70-ih let vstopila na pobudo profesorja Dolfeta Vogelnika, ki je sicer po vojni v Beogradu vzpostavljal državni urad za statistiko. Po izobrazbi je matematičarka, in že dolgo raziskuje družbena omrežja s sodobnimi metodami. Desetletja dolgo predava predmete kot so statistika, multivariatne metode, metodologijo družboslovnega raziskovanja in analizo družbenih razmerij na do-in podiplomski ravni na več fakultetah ljubljanske univerze, pa tudi zunaj države. Bila je tudi predsednica Statističnega sveta RS, ko je po lanski nepričakovani pomladanski menjavi direktorja Statističnega urada RS dala pobudo, na podlagi katere je ta strokovni organ slovenske statistike na Ustavno sodišče RS dal v presojo ustavnost te zamenjave. Na fotografiji Anuška Ferligoj vir: https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/imenik-sodelavcev/zunanji-sodelavci/kartica/anuska-ferligoj/

Specialka! Zaslužena! Ker se spodobi, ker je prav in ker rabimo! Po doooolgem času petkov Ofsajd! Evropski Ofsajd! Ker je Mura nabrisala Tottenham! Bravo! Če se znajdete v Ofsajdu, ga lahko podprete na: urbani.si/ofsajd. Kadar le gre, pošljemo tudi listek: urbani.si/listek Hvala vsem in vsakomur posebej! Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem snemamo od septembra 2015, skoraj vsak fuzbal sezonski ponedeljek. Pa še kdaj vmes. Hvala!

Baš volimo te stand up ljudove, nasmiju te svako malo jer si ne mogu pomoć', a opet uđeš s njima u sve, pa i dublje teme koje nas pogode u tom trenutku. Što nam je donijela Miranda? Pa definitivno još veću želju da ju opet gledamo na njezinim stand upovima! Nakon ovakvog jednog otvaranja njezinog (ženskog) uma, shvaćanja njezinog pogleda na stand up komediju, razlike između muških i ženskih stand up komičara, majčinstvo, brak, životnu zabavu i životnu dosadu… osjećamo se više povezani s Mirandom kao osobom, zato nas njezini budući nastupi još više vesele. To je kao kad gledaš bliskog prijatelja/icu na nekom nastupu, jednostavno ti je veći gušt i „osobnije“ doživiš taj nastup. Super je da nam to čini i snimanje podcasta, a nadamo se i vama. Miranda, Miranda…. tako zatvoreno – otvorena, puna mudrosti, humora, jednostavnosti u izražavanju (iako se morala namučit' da to postigne), pomalo mistična, s vrlo specifičnim osjećajem za zabavno. I ovim ćemo putem izraziti jedno poštovanje prema tvojem liku i djelu Miranda. Zaslužila si svaki pogled i slušanje, kao i ovacije na svojim nastupima. Inspiracija si u svemu o čemu smo razgovarali, a o roditeljstvu i braku ti još javimo naknadno

Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja. Pravi, da Danska odlično poskrbi za svoje študente, domači namreč prejmejo določeno višino štipendije, tuji pa, če delajo vsaj deset ur na teden. To je spodbuda, da se čim prej osamosvojijo. Všeč mu je danska sproščenost na fakulteti in to, da se Danci nikoli ne primerjajo z drugimi, ampak rinejo svojo pot. Tudi z magisterijem iz iger so bili eni prvih, ki so ga uvedli, doda Luka Ločniškar. Torej, kako in zakaj študirati igre, kjer je industrija v prihodkih presegla hollywoodsko in glasbeno industrijo, kakšno je delo na Microsoftu in zakaj se je po več kot štirih letih vrnil domov v Slovenijo?

V Zeliščarnici je v ospredju lovor, rastlina, ki je bila posvečena bogu Apolonu. Da bomo tudi navadni smrtniki znali izkoristiti njegove mnogotere zdravilne lastnosti, prisluhnite poznavalki zelišč Sanji Lončar. Pripravila Metka Perko.

Velikan domaćeg glumišta Milan Caci Mihailović gost je Miljane Nešković u novoj epizodi podcasta Snaga uma. Legendarni Caci govorio je o načinima na koji ga je kućno vaspitanje oblikovalo kao umetnika, ali i o načinima na koje se on bori za očuvanje vrednosti koje kao društvo zapostavljamo.

Filmske adaptacije knjižnih predlog so pomemben del industrije vse od njenih začetkov. Stare so torej približno toliko kot filmska umetnost, začelo se je že z nemim filmom, pove filmska recenzentka Ana Jurc iz Multimedijskega centra RTV Slovenija.

Severnoatlantsko zavezništvo snuje obsežno reformo. Ta je osrčju razprav tokratnega zasedanja voditeljev zveze NATO, ki se ga v okviru svoje prve poti v tujino v vlogi ameriškega predsednika udeležuje Joe Biden. Kaj v čezatlantsko partnerstvo prinaša administracija 46. ameriškega predsednika, kaj to pomeni za ameriško in evropsko pozicijo v mednarodnem okolju, kje NATO vidi svojo največjo grožnjo in zakaj je čas za reformo Severnoatlantskega zavezništva dozorel šele po odhodu Donalda Trumpa? Kakšno vlogo zavzema Slovenija v zavezništvu in misijah ter kaj lahko povemo o slovenski samorealizaciji znotraj NATO – to je nekaj tem pogovora voditelja Luke Robida z gosti. Komentirali bodo ne le obrambne temveč tudi politične in gospodarske vidike Bidnove evropske turneje, ki ga vodi še na vrh EU - ZDA ter v Ženevo na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Gostje: - dr. Zlatko Šabič, katedra za mednarodne odnose, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Zaslužni profesor dr. Anton Bebler, - dr. Jelena Juvan, katedra za obramboslovje, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Klemen Balanč, politolog.

U kraćoj formi obradili smo utakmice polufinala i sa tugom u glasu polako zatvorili sjajnu sezonu Evrolige. Poslušajte nas! Sve kritike, pohvale ili ponude nam možete slati na naš Instagram nalog @fantaziramo.

Komentator izpostavlja pomanjkljivo poročanje o življenju in pomenu Angele Vode, ki poleg tega, da je bila slovenska intelektualka, borka za slovenske narodne pravice, defektologinja, učiteljica prizadetih otrok, pobudnica gibanja za pravice žensk, socialistka, tudi ena prvih komunistk, ki je bila v sporu z vodstvom KPS in bila kmalu po začetku vojne izključena iz partije. Obtožena je bila narodnega izdajstva, obsojena na zaporno kazen; po izpustitvi pa so ji bile odvzete državljanske pravice in UDBA jo je do smrti nadzorovala. Je avtorica knjige Skriti spomini, kjer med drugim opiše zakulisna dogajanja v komunistični partiji. Komentator meni, da bi morali njen pogum in vztrajnost bolj spoštovati.

Zaslužna profesorica dr. Breda Pogorelec je navdihovala svoje študente z raziskovalno vnemo o jezikovnih in družbenih vprašanjih, ki se nadaljujejo še danes. Ob 90-letnici rojstva so ji na Filozofski fakulteti v Ljubljani posvetili monografijo Sociolingvistično iskrenje. V oddaji smo pregledali nekaj tem iz tega dela, med njimi smo osvetlili raziskavo o skladnosti samoocenjevanja z dejansko rabo jezika, ozrli pa smo se tudi na slovensko jezikovno skupnost v Braziliji. Monografijo so uredili Maja Bitenc, Marko Stabej in Andrejka Žejn.

Zaslužni profesor dr. Janez Marušič je napisal znanstveno monografijo O krajini, ustvarjalno varstvo sveta. Iz vidika njene neponovljivosti, je knjiga na slovenskem prostoru edinstvena. Krajina je privlačen in hkrati dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina tudi način, kako spoznati človeka, občudovati naravo. Gosta oddaje sta krajinska arhitekta dr. Maja Simoneti in dr. Pavle Gantar. Pridruži se jima še filozof dr. Lev Kreft.

Avtor projekta, ki namesto sodobne interpretacije muzejske stavbe, temelji na idealni geometriji kroga, je slovenski biro Dekleva Gregorič arhitekti.

Msgr. Gänswein: Zaslužni papež Benedikt XVI. vedno bolj krhek, a povsem bister.Onkologinja Urška Bokal o pomenu spoštovanja ukrepov tudi v cerkvah.Na Koroškem za tretjino manj izstopov iz Cerkve.

V Združenih državah Amerike so potekale ene najbolj razburljivih in nenavadnih predsedniških volitev. K temu je prispeval že celotni štiriletni mandat Donalda Trumpa, ki pravzaprav le nadaljuje in stopnjuje svojo retoriko označevanja vsega, kar mu ni všeč, za »lažne novice«. Avstrijo je pretresel teroristični napad na Dunaju. Evropa pa se spopada z drugim valom koronavirusa – pri čemer obstaja strah, da najhuje šele prihaja. Jesen se je namreč šele začela.

Medicinska sestra Alenka Mulej je covid prebolela že v prvem valu. Njena okužba z novim koronavirusom je potekala v lažji obliki. Ko je izvedela, da je test na virus pozitiven, jo je najprej preplavil občutek velike tesnobe. Zavedala se je, kaj vse tak rezultat potegne za sabo. Po ozdravitvi se je vrnila nazaj na covid oddelek Klinike Golnik. Tam so med drugimi zdravili tudi pacientko, ki je delala v enem od italijanskih domov za starostnike. Ker je videla veliko smrti, se je bala, da bo zaradi covida umrla tudi sama. Gospa Mulej jo je hrabrila in ji vlivala upanje tudi s svojo izkušnjo o preboleli okužbi. Več pa v Ultrazvoku. Gospo Alenko Mulej, medicinsko sestro s covid oddelka na Kliniki Golnik, je poklical Iztok Konc. Foto: Alenka Mulej

»Če sprejmemo Janševo tezo o krivosodju, mora nazaj v arest, saj je to krivosodje presodilo narobe, ker ga je iz aresta izpustilo,« pravi Janez Markeš. Ali Žerdin je spremljal razpravo pri predsedniku republike Borutu Pahorju na temo delitve oblasti. Na njej je premier Janez Janša zabrusil sodstvu, da si mora ugled zaslužiti. Ponavljal je, da sodstvo tega ugleda nima. Sodstvo v Sloveniji res ni šampion ugleda, je pa glede tega vseeno dva koraka pred vlado in še nekaj več pred državnim zborom, pravi Žerdin. Janša ni nekdo, ki bi smel to izreči, mu odgovori Janez Markeš. »Svojo plačo bo najbolje zaslužil, če bo spokal in šel z oblasti dol. Ni sogovornik sodstva. Še najmanj kot obsojen kriminalec in kot nekdo, ki se stalno sprehaja po robu kriminala,« pove. »O sodstvu nima kaj govoriti.« »Če sprejmemo Janševo tezo, da je krivosodje res krivosodje, mora nazaj v arest, saj je to krivosodje presodilo narobe, ker ga je iz aresta izpustilo,« doda. »Diskutirati pa je treba o tem, o čemer je Matevž Krivic pisal v Sobotni prilogi. Pokazal je, kako notranji mehanizmi sodišča delujejo zelo sporno, recimo na primeru otrok.« Krivic je na svojem področju avtoriteta, Janša pa ni avtoriteta v ničemer, je prepričan Markeš. »On je ogroževalec demokracije in demokratičnih vrednot.« Komentatorja tokrat govorita še o koaliciji ustavnega loka, političnosti ali apolitičnosti koronavirusa, ki je včeraj na območju Slovenije znova postavil rekord v številu okužb, protestniški alternativi, neoliberalizmu, menjavi na vrhu NPU in volkovih, ki menjajo dlako, nravi pa ne.

Ljudje vsako leto izdelajo 80 milijard novih kosov oblačil. Izdelava navadne bombažne majice pa zahteva toliko vode, kolikor je posameznik spije v dveh letih in pol. Smo odgovorni do okolja na področju ravnanja z odpadki in še prej surovinami, ki si oznake "odpadek" še ne zaslužijo? Kaj vse lahko znova uporabimo, porabo katerih izdelkov – poleg recimo nakupovalnih vrečk – še lahko zmanjšamo? Gostja bo Marinka Vovk, doktorica bioloških znanosti z Okoljskoraziskovalnega zavoda Slovenske Konjice.

Kao što može da se kupi kafa bez kofeina, koka-kola bez šećera, tako je i ovo “Retrovizor” bez predsednika Republike, enjoy!

Koliko puta ste već samo primijetili da nas tradicionalni školski sistem ne priprema na realan život. I koliko puta ste se samo pitali, što učiti svoju djecu, što im reći? Čini nam se kao da ponekad ne znamo pravi odgovor na to. Ali od toga to što ćemo uložiti u svoju djecu zavisi kakva će biti njihova budućnost. Zaslužuju samo najbolje!

V turistični oddaji smo postavili v ospredje kongresne ambasadorje, saj imajo v turizmu zelo pomembno vlogo. Zaslužni so namreč za številne uspehe, in to prav zaradi uspešno izpeljanih mednarodnih kongresov in konferenc. Naš popotniški gost Dean Kikec pa je povedal, kako je doživel veličasten preskok v novo tisočletje v Acapulcu v Mehiki. Pripravila Nataša Kuhar.

Samo z ribolovom ribiči vse težje preživijo, saj so zaloge številnih prelovljenih ribjih vrst v Jadranskem morju vse manjše. Nazadnje so zasnovali sedem dopolnilnih dejavnosti in zanje, v sodelovanju z Las Istre, uspeli pridobiti milijon evrov nepovratnega denarja iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Za zdaj povejmo le, da bo v Kopru privezana ribja kantina na katamaranu. Druga, na kolesih, bo v slogu street food ponudbe obiskovala prireditve. V piranskem Muzeju školjk bomo lahko v 3D izvedbi občudovali tudi največjega polža. Pomorska šola bo izobraževala ribiče. In številni mali ribiči bodo poleti, v okviru projekta Fisheko, tudi okoljevarstveniki. Na sidriščih bodo namreč med člane posadk delili okolju prijazen jedilni pribor.

Izpostavljena tema tokrat je hmeljarstvo, saj se v prihodnjih dneh začenja obiranje hmelja. Hmeljarstvo je sicer naša najuspešnejša izvozna kmetijska panoga. Pomembno mesto slovenskega hmelja na svetovnem trgu pa je posledica dolgotrajnega tesnega sodelovanja z raziskovalci na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Avgust je zadnji čas za zamenjavo čebeljih matic. Predstavljamo tveganja in zahtevnost vzreje matic. Zaslužki pri vzreji matic so lahko dobri, vendar je za to potrebno predvsem veliko znanja, zato se za vzrejo marsikdo odloči in marsikdo tudi obupa. Spoznali bomo tudi pred kratkim izvoljeno novo kraljico terana.

108 - Šta vi to "zaslužujete"? by Željko Crnjaković

Bol Sebastian Vettel komisármi okradnutý o svoje prvé víťazstvo, alebo je naopak 5-sekundová penalizácia úplne namieste? Doteraz najdiskutovanejší moment sezóny sme v podcaste o VC Kanady podrobne rozobrali aj my.

Zaslužna profesorica dr. Albina Nećak Lük se je vse življenje posvečala jeziku. Doktorirala je iz teme Družbene razsežnosti dvojezičnosti na narodnostno mešanem območju v Prekmurju in se temu vprašanju posvečala vrsto let. Napisala je tudi študijo; ta je postala sestavni del učnega programa. Predavala je tako na mariborski kot na ljubljanski univerzi ter do upokojitve na filozofski fakulteti vodila katedro za uporabno jezikoslovje.

Ta teden sta v ospredju dve temi – evropske volitve in avstrijski korupcijski škandal.

»Vsakdo izmed nas si v življenju zasluži neko drugo priložnost, saj se prav vsakdo izmed nas danes ali jutri lahko znajde v položaju, ko bo prestopil na drugo stran zakona. Meja je včasih lahko zelo tanka. Najlažje bi bilo nekoga zapreti v zaporniško celico in ga zakleniti, a s tem ne bi dosegli ničesar. Z obsojenci se je treba ukvarjati, jim pomagati, da s stranskih poti spet pridejo na glavno cesto.« Tako pravi direktorica Uprave za probacijo mag. Danijela Mrhar Prelič, ki bo v sredinem intervjuju predstavila smisel probacije in potegnila črto pod prvo leto delovanja omenjene ustanove. Z Danijelo Mrhar Prelič se je pogovarjala Jolanda Lebar.

Ob okroglem življenjskem jubileju je Ivo Svetina v zbirki Kondor objavil knjigo izbranih pesmi z naslovom Plamen iz morja (izbor je pripravil Igor Divjak) in tako z uvrstitvijo v prestižno zbirko postal sodobni klasik. Zasluženo, saj je ustvaril izjemno bogat in prepoznaven pesniški opus, zavezan lepoti, iskanju, eksperimentu ter medliterarnemu in medkulturnemu dialogu. Ob neki priložnosti je Svetina, ki je tudi dramatik, esejist in prevajalec ter še kaj, zapisal, da je za pesem dovolj slutnja. Več o tem izmuzljivem trenutku, pesmi, procesu ustvarjanju, poeziji, predvsem erotični, in še čem je jubilant povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesem, dve … Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

Spletna moška inteligenca tokrat piše o tem, da ženske zaslužijo manj - dobrih 16 odstotkov manj kot moški. Brezi: "Še hujša diskriminacija se dogaja v rudnikih, v rudnikih povsem dominirajo moški - 90 odstotkov delavcev je moškega spola." Spletna anonimna pamet še piše: "Poznam primer, ko sta bila moški in ženska za isto delo plačana enako, zdaj sta oba v pokoju, ona pa dobiva višjo pokojnino, čeprav sta v pokojninski sklad plačevala enako."

Andraž Gavez je ustanovitelj in direktor podjetja Mojačokolada.si. Andraž se je v čokoladni posel podal pred več kot osmimi let in v tem času postavil eno izmed bolj prepoznavnih spletnih blagovnih znamk v Sloveniji. Pred kratkim mu je uspel tudi preboj v vse Hoferjeve poslovalnice po Sloveniji. Kot že naslov podcasta razkriva, je panoga izjemno zahtevna in ne dopušča veliko maneverskega prostora. Marže so nizke, pritisk trgovcev visok, substitov pa veliko. Z Andražem sva se pogovarjala, kako je izgledala njihova pot do profitabilnost in kako načrtujejo kmalu priti do prvega milijona prihodkov.  V podcastu sva se pogovarjala tudi o: pomembnosti pravega trenutka za uspešnost podjetja, prednosti osredotočenosti na eno poslovno idejo in kako s svojim produktom priti v veliko trgovsko verigo kot je Hofer.    Časovnica pogovora: 1:35 Podjetniški začetki Andraža Gaveza 7:30 Pomembnost "tajminga" v podjetništvu 11:45 Ocena tajminga pri začetku podjetja MojaČokolada.si 14:45 Kako je Andraž ugotovil, da MojaČokolada.si v resnici ne prodaja čokolad 18:00 Začetki podjetja MojaČokoada.si 22:35 "Slab" poslovni dogovor, ki ga je Andraž sklenil s prvimi dobavitelji 26:30 Profitabilnost v panogi prodaje čokolade. V katerih panogah so dobre marže? 34:20 Kako in zakaj se je Andraž odločil fokusirati samo na podjetje MojaČokolada.si? Kakšne so prednosti tega?  39:00 Kako je s profitabilnostjo produktov MojaČokolada.si  41:40 Kako je Andraž postavil ceno svojim produktom  47:25 Kako je podjetju MojaČokolada.si uspelo priti v vse Hoferjeve poslovalnici po Sloveniji 52:35 Kakšne finančne rezultate pričakuje od sodelovanja s Hoferjem?  54:45 Trenutni in načrtovani prihodki podjetja MojaČokolada.si  55:45 Kje se Andraž vidi čez pet let?  59:20 Poslovna ideja, ki jo je Andraž delil s poslušalci 1:01:15 Andraževi najljubši viri za učenje o podjetništvu

Temperature so padle, verjetnost, da na ledu ali snegu pademo tudi mi, se je povečala. Ker je sila moderno, da odgovornost preložiš na drugega, smo tudi Slovenci kaj hitro ugotovili, da padec na ledu, snegu ali ob mokrem bazenu nikakor ne more biti tvoja odgovornost. Torej je to lahko tudi biznis. Če padete na kopališču, na pošti ali na pločniku, katerega čiščenje je v pristojnosti občine, lahko precej dobro zaslužite. Sprožil se je plaz odškodninskih tožb in poravnav, h katerim te ščuva kup podjetij, ki se s tem ukvarjajo. Kaj si mislite o ledenem špecanju kot obliki zaslužka?

Leteči mikrofoni. Islandski šus. Avstrijski polom. In še in še in še. Z Rokom Grilcem, še v drugo, ker Euro 2016! Danes in jutri je prosti dan, zato nekoliko daljši (N)Euro kot prejšnji teden. Zaslužimo si Ofsajd posebno edicijo po tooooliko skupinskega dela tekmah in nekaj manj, a še vedno precej gledljive drame. Je vseenoprav fino prvenstvo, ne? Okej, nihče ni štekal sistema, tja, do 85. minute, ko so ga končno poštekali, pa je bilo skoraj prepozno. No, "skoraj". Z Rokom o tem, zakaj nihče ni favorit, zakaj so nekateri tako razočarali in zakaj se šele zdaj praskamo po glavi, zakaj nas ni zraven. In še in še. P.S. Ofsajd: (N)Euro 2016, III. del bo na sporedu prihodnji teden, predvidoma 29. junija pred pričetkom četrtfinalnih bojev. Ofsajd #43 pa pride že predvidoma v ponedeljek, 27. junija! *** ZAPISNIK Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem, naši in vaši Prvi Ligi Telekom Slovenije poslušate na iTunes in Soundcloudu, pišete na facebook, pridno pa odgovarjava tudi na ofsajd@urbani.si. P.S.: Hvala: Boki Batina, GT22 & Rene Puhar za sodelovanje v oddajah, Marku Ulagi za logotip! Pa Frizerski Bajti za spodbudo! In Klemnu, da je rešil stvar.

Followup Kao followup: može li Macbook Pro da zameni iPad Pro An Illustrator’s Review of the iPad Pro and Apple Pencil Sketch napustio Mac App Store Vesti Vratila se Radio Galaksija: Miki je slušao preko online radija, autori su Milan Ćirković, Marija Nikolić i Dušan Pavlović Stiven Haket govrio na Ignite Memphis događaju o tome šta je posebno u podkastingu Programski jezik Swift je sada open source, kao što je i obećano. IBM se odmah priključio i napravio stranicu na kojoj možete proverit isvoj Swift kod I Adobe je konačno shvatio, počeo je da govori korisnicima da prestanu da koriste Flash Čovek koji je spasao Apple iOS 9.2 i ostali prateći operativni sistemi Apple Smart Battery Case This week’s Incomparable was edited and posted (not recorded) entirely on an iPad Pro using Ferrite. Great app. https://geo.itunes.apple.com/us/app/ferrite-recording-studio/id1018780185?mt=8&at=10lMbH MacKeeper hakovan Epizoda - Upoznajte OS X Server Istorijat Wikipedia o OS X Serveru: jedino je OS X Server dobio svoju tzv. Rhapsody Yellow box verziju, sve ostale verzije su pratile odgovarajuću verziju Mac OS X-a Šta ima u Server.app Servisi Caching: ubrzava preuzimanje softvera koje distribuira Apple, što će reći nadogradnje softvera, kupljene aplikacije na App storeu, iBooks kupovine, čak i Internet Recovery imidže za uređaje u mreži Calendar: u suštini, CalDAV server kojem mogu da pristupe svi kompatibilni klijenti Contacts: CardDAV server File Sharing: SMB ili AFP Mail: Dovecot i Postfix Messages: koristi XMPP kao i Facebook chat, Jabber i ostali Profile manager: kontrola uređaja i računara na mreži, na primer iOS uređaju se mogu remotely obrisati ili zaključati ako ih kontrolišemo ovim servisom Time Machine: ko nema Time Capsue, a može da odvoji elsterni disk uz ovaj servis može da napravi svoj mreni bekap za celu firmu VPN Websites, pored hostovanja sajtova omogućava pristup kalendarima preko Weba Wiki: u osnovi Web aplikacija za kolaboraciju Xcode: ukratko, Git server ali i mnogo više, automatski builduje aplikacije iz projekata Napredni servisi DHCP server DNS FTP NetInstall: pripremiš imidž i možeš preko mreže da butuješ Maca Open Directory: ono što je Active Directory u Windowsu to je Open Directory na Macu Software Update: updata server za OS X updejte za Macove Xsan: Appleov Storage Area Network koji se oslanja na Fiber Optičku mrežu Korisni linkovi Krypted.com je sajt za mnogobrojnim tekstovima o Mac OS X Serveru, Windows Servirma, Linuxu topicdesk.com je sajt orijentisan na Mac OS X Server, tu ćete naći instaler za Roundcube već podešen da radi sa sieve pluginovima i CardDAV serverima, radi savršeno sa Contacts servisom Mac Mini Vault ima nekoliko korisnih skriptova od kojih je najčešće korišćen onaj za isntalaciju MySQL-a koji više ne dolazi uz Mac OS X Server AFP548.com je još jedan sajt namenjen Mac administratorima Zahvalnice Snimljeno 15.12.2015. Uvodna muzika by Vladimir Tošić. Logotip by Aleksandra Ilić. Artwork epizode The Crack - fragment (2015) by Saša Montiljo

Djela kojima se zaslužuje šefa’at na Sudnjem danu

Podcast medijske hiše Delo d.o.o.