Podcasts about morske

Morsko ihtiologijo je v slovenskem govornem območju utemeljil mednarodno priznani biolog Miroslav Zei (1914-2006), sodobno »piko na i« pa sta ji s še svežo izdajo knjige »Osnove morske ihtiologije« postavila raziskovalca z Morske biološke postaje Piran v sklopu Nacionalnega inštituta za biologijo, prof.dr. Lovrenc Lipej in dr. Domen Trkov. Slednji je v stavbi raziskovalne postaje v naš mikrofon povzel temeljne prvine razumevanja ekologije morskega življa, predvsem rib kot njegovih najbolj izrazitih predstavnikov, o katerih navsezadnje govori samo delo, namenjeno tistim, ki hočejo na strokoven način spoznavati svet morskih rib. FOTO: Pisana ustnača pavlinka (Symphodus ocellatus) plava nad spužvo VIR: Lovrenc Lipej, MBPP NIB

Je morski konjiček riba? Kaj pa morski golob, morska figa in morski gad? In kdo so tihotapci, sateliti in pirati ribjih gnezd? Odgovore na ta in še na mnoga druga pomembna vprašanja o preučevanju rib najdemo v monografiji Osnove morske ihtiologije. Gre za edinstveno strokovno delo in obenem priročnik v slovenskem prostoru s področja preučevanja rib, ki je redkost tudi v tujini. Njegova avtorja sta Lovrenc Lipej in Domen Trkov z Morske biološke postaje NIB v Piranu, kjer sta ga nedavno predstavila javnosti. Danes sta sodelavca, a se je njuno znanstveno sodelovanje začelo že v času, ko je Trkov kot študent poslušal predavanja dr. Lipeja. Zakaj pa je vsega kriva babica, sta med drugim povedala v tokratni oddaji.

Fitoplankton je pomemben del morskega ekosistema. Gre za mikroskopske organizme, ki s pomočjo fotosinteze proizvajajo kisik in so temelj morske prehranjevalne verige. S fitoplanktonom in virusi se ukvarja dr. Timotej Turk Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo - Morske biološke postaje v Piranu. Letos poleti se je v okviru raziskovalnega obiska v Združenih državah Amerike udeležil odprave na oceanografski ladji, ki jo upravlja Univerza na Havajih. Namen odprave je bil raziskati vpliv virusnih okužb na fitoplankton, predvsem kremenastih alg. Kako je potekalo vzorčenje in raziskovanje v ekosistemu kalifornijskega toka, tudi ko morje ni bilo vedno mirno, boste slišali v oddaji.

V oceanih živi kopica raznovrstnih organizmov, tudi takšnih, ki jih s prostim očesom ne zaznamo. Takšne so denimo fitoplanktonske celice, rastlinske alge, ki v vodi prosto lebdijo. Zaradi majhnosti se nam morda zdi njihov pomen neznaten. Pa vendar so te celice tista črpalka, ki poganja kroženje ogljika med ozračjem in oceani. Vezava ogljika iz ozračja je šele pričetek: ogljik se porablja za rast celic, celice so lahko hrana drugim organizmom, lahko pa odmrejo in potonejo na dno. Tokratni gost dr. Timotej Turk Dermastia z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo je pol leta preživel v ZDA na študijskem obisku Univerze Rutgers. V okviru študijskega obiska pa se je za dva tedna odpravil na znanstveno odpravo po Tihem oceanu. Ob kalifornijski obali nad globokomorskim jarkom so v vrtincih morske vode preučevali razne biološke procese; od vrstne sestave fitoplanktonskih združb do virusov, ki te fitoplanktonske celice okužijo.

Prebivalci Slovenije spadajo med tiste v Evropski uniji, ki pojedo najmanj rib, le Madžari so za nami zadnji. Lokalna akcijska skupina Istra iz Obale je že pred leti sprožila pobudo o trajnostnem ribištvu, ozaveščanju o nabavi v lokalnem morju ulovljenih rib, in še več, o boljšem spoznavanju za prehrano primernih jadranskih rib. V njem se le lovi okrog 70 vrst rib, večina ljudi pa povečini poleti na dopustu obeduje ali pripravlja le nekaj izbranih. Več o sami pobudi nam je po predstavitvi projekta v Fornačah pred dvema letoma povedala tamkajšna biologinja. Gre za dr. Andrejo Ramšak iz Morske biološke postaje Piran, sestavnem delu Nacionalnega inštituta za biologijo. Uvodoma je v pogovoru opisala projekt »Dobro za morje – dobro zame«.

Slovenija je še vedno v valu velike toplotne obremenitve. V juniju in juliju so pristojne službe zabeležile kar 9 tropskih noči, ko se temperatura ponoči ni spustila pod 20 stopinj, medtem ko je bilo takih noči med letoma 1960 in 1990 skupno zgolj 11. Še vedno se segreva tudi morje. Poleti se ljudje lahko ohladimo s klimatskimi napravami, v vodi, poiščemo zaščito dreves. Morski organizmi, še posebej tisti, ki so pritrjeni na dno morja, te možnosti nimajo. Le čakajo lahko na čas, ko se bomo ljudje zbudili in začeli z ukrepi, ki bi preprečili nadaljnje segrevanja morja. Kako daleč smo z ukrepi in kaj za morski živelj pomeni segrevanja morja, se je Vesna Potočar Godnič pogovarjala z dr. Martinom Vodopivcem z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo.

Morske zvezde bi rade postale zvezde na nebu. Pripoveduje: Janko Petrovec. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Kakve veze Morske orgulje u Zadru imaju sa pesmom La Cucaracha? Brkanje vekova, nerazlikovanje glagoljice od latinskog pisma? Na Jadranu je sve više nelegalnih turističkih vodiča. Odakle oni dolaze, kako stupaju u kontakt sa turistima i šta im sve pričaju? Ima li Hrvatska efikasne zakonske mere kako bi im stala na put? O svemu tome Boris Rabrenović razgovora sa koleginicom Ivanom Zrilić i Ivicom Škriljevečkim, predsednikom Udruženja turističkih vodiča „Donat“ iz Zadra. Von Boris Rabrenovic.

Ekologija rastlinskega planktona oziroma fitoplanktona v morjih je organski okvir za temeljno razumevanje življenskih procesov enega od orjaških, a navadnemu človeškemu pogledu nevidnih proizvajalcev polovice kisika na planetu Zemlja. Kaj se dogaja z ekologijo tega morskega organskega sestava v severnem Jadranu oziroma v Tržaškem zalivu skozi desetletja? Raziskovalka z Morske biološke postaje Piran, dela Nacionalnega inštituta za biologijo, mikrobiologinja izr.prof.dr. Patricija Mozetič, se s fenomenom fitoplanktona raziskovalno ukvarja že desetletja. Na predavanju ob izvolitvi v naziv znanstvena svetnica pred nekaj leti, je predstavila rezultate raziskovalnega spremljanja fitoplanktona v Tržaškem zalivu v obdobju nekaj desetletij. Na začetku pogovora je povzela opažene spremembe, rezultat treh desetletij raziskav fitoplanktona v severnem Jadranu. FOTO: Ena od najbolj razširjenih vrst fitoplanktona so diatomeje - na sliki pod mikroskopom VIT: https://en.wikipedia.org/wiki/Phytoplankton#/media/File:Diatoms_through_the_microscope.jpg

Če omenimo oceane, na kaj pomislite? Večina ljudi pomisli na ribe in na njihovo slanost …, na biologijo in kemijo morja torej. Toda tisto, kar res zaznamuje oceane, je njihova fizika. Oceani niso le nekaj modrega, kar zapolnjuje kotanje med celinami, ampak enkraten motor, ki poganja vse na tem planetu. Ampak oceani, ki so absorbirali daleč največ ogljikovega dioksida, ki smo ga proizvedli, se podobno kot kopno pregrevajo. V ta modri motor planeta se dovaja vse več toplote, to pa že kaže posledice. Kaj nam grozi, če se bodo oceani še naprej segrevali? Pojasnjujeta: fizikalni oceanograf dr. Matjaž Ličer iz Agencije za okolje in Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo dr. Helen Czerski, avtorica poljudnoznanstvene uspešnice The Blue Machine Brala sta Maja Moll in Igor Velše. 

Od meduza do hobotnica i žarnjaka svih oblika i veličina, u obalnim vodama Australije obitava mnogo stvorenja koja uzrokuju ubode, a u nekim rijetkim slučajevima čak i smrt. Australija se nalazi usred sezone uboda otrovnih morskih bića, s nizom prijava uboda meduza Irukandji blizu Cairnsa, viđenjima plavoprstenaste hobotnice u Sydneyu i Perthu, te pojavom portugalskih lađa ili meduza plava boca na neobičnim mjestima.

Že konec septembra in v prvih dneh oktobra je nekaj medijev poročalo o za ta letni čas nenavadno visokih temperaturah morske vode na globini 22 m v Piranskem, in širše v celotnem Tržaškem zalivu. Okoli 10. oktobra so na tej globini izmerili blizu 24 st C, kar je bilo celo za slabo stopinjo več kot izmerjena temperatura zraka. Raziskovalna morska boja »Vida«, last Morske biološke postaje Piran na tej in globini približno 1,5 m že leta poleg mnogih drugih meri tudi to vrednost. Oceanograf s postaje, ki je del Nacionalnega inštituta za biologijo, dr. Martin Vodopivec ta v času obstoja teh meritev nikoli zabeleženi fenomen imenuje »pridneni vročinski val«. Dokončne znanstvene potrditve fizikalnih razlogov za to stanje tako on kot njegovi kolegi iz sestrskih jadranskih raziskovalnih postaj do analize in sinteze vseh podatkov merjenja v daljšem obdobju, še ne morejo dati, o doslejšnih sklepanjih pa smo se z njim pogovarjali v prostorih postaje v Fornačah pod Piranskimi klifi. FOTO: Prikaz rasti pridnenih visokih temperatur na globini 22m v Piranskem zalivu od avgusta do septembra 2023 VIR: Morska biološka postaja, NIB

V oddaji Morje in mi boste slišali zaskrbljujoče ugotovitve raziskovalcev Morske biološke postaje Piran, ki spremljajo temperaturo morja. O vročinskem valu na njegovem dnu poročajo. Školjkarji so obupani, klapavic ni več. Ultramaratonskega plavalca Martina Strela smo pospremili na kratkem plavanju, kjer se soplavalcem in ekipo opozarjal na problem mikroplastike v morju. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle

Učinek podnebnih sprememb v obliki ekstremnih vremenskih katastrof smo to poletje zelo nazorno občutili in skoraj povsod po svetu njihova frekvenca, naj gre za poplave, orkane, suše, požare ali vročinske rekorde naglo narašča. A zelo verjetno je, da smo šele pri uvodnih dejanjih mnogo bolj brutalne podnebne predstave v bližnji prihodnosti. Pomemben del odgovorov, zakaj je temu tako, se skriva v oceanih. Ti so v preteklosti absorbirali večji del presežne toplote in znaten del naših izpustov ogljikovega dioksida in se pri tem tudi občutno segreli. S tem in ob vse hitrejšem taljenju ledu na polih pa se spreminja tudi njihova dinamika; z daljnosežni posledicami za ves svet. V današnji Intelekti se bomo posvetili nekaterim vidikom kompleksnega dogajanja v svetovnih morjih in oceanih. Na naše kraje najbolj neposredno vplivata vse toplejša severni Atlantik in Sredozemsko morje. Še hitreje in po aktualnih opozorilih znanstvenikov s še bolj alarmantnimi posledicami za svet se segreva Južni ocean, ki obdaja Antarktiko in vse hitreje načenja tamkajšnji ledeni oklep. Za piko na i pa je - po sedmih letih - znova sezona močnega El Nina, cikličnega pojava v Tihem oceanu, ki značilno požene temperaturne trende navzgor ter temeljito preobrne in zaostri vremenske vzorce marsikod po svetu. Kaj torej napoveduje aktualno dogajanje v oceanih in v kako neznane vode glede prihodnje podnebne dinamike pravzaprav pljujemo, bosta osvetlila klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje in oceanograf dr. Matjaž Ličer, prav tako z ARSO in z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo.

Najprej so bile na kopnem, pozneje so se določene prilagodile tudi morskemu okolju. Najbolj ranljive so tik po tem, ko se izvalijo iz jajc in se odpravijo na pot do morja. Zdaj gotovo že veste, da bomo v Torkovem kvizu govorili o želvah. Sogovornica: dr. Manja Rogelja, strokovna vodja Akvarija Piran. Avtorica: Darja Pograjc.

Mesojede morske spužve, volnate rakovice, inteligentne hobotnice, rak strelec, ribe gnezdilke, morski torpedo, nasedli kit v Sečoveljskih solinah, bodičasta Afrodita. Čeprav je na prvi pogled slišati, kot da smo se potopili v svet filma Avatar režiserja Jamesa Camerona, to niso izmišljeni prebivalci morja. Številne zanimivosti o omenjenih, in še mnogih drugih morskih organizmih, je v svojem zadnjem delu Podobe iz modrine nanizal dr. Lovrenc Lipej, eden naših najbolj prepoznavnih morskih biologov. Sam že vrsto let skrbi za širjenje znanj o pestrosti življenja in pomenu ohranjanja ekosistema našega morja. Redno namreč objavlja članke v časopisih, revijah in sodeluje v radijskih in televizijskih oddajah. V Podobe iz modrine je posejal tudi številne iskrice humorja. Kot je v uvodu zapisala vodja Morske biološke postaje NIB dr. Patricija Mozetič, gre za nenavadno delo, ki je redkost v slovenski naravoslovni literaturi. Podrobneje nam ga dr. Lipej predstavlja v tokratni oddaji.

Tako kot jezik tudi roka ne uspe opisati vseh čudežev morja, je pred pol tisočletja zapisal Krištof Kolumb. Raziskovalec in biolog z Morske biološke postaje Piran prof.dr. Lovrenc Lipej pa to dela že dobri dve desetletji tudi v časniku Primorske novice. V prostorih postaje, niti 50 metrov od morja, nam je razčlenil biodiverziteto Tržaškega zaliva in vsega Jadrana, vključno z v času zamrznjenem otokom Mljet, kjer s hrvaškimi kolegi raziskuje že dolga leta, in da celotnega Sredozemlja niti posebej ne omenjamo. Tema "kaj naredi ljudi, da o morju ne mislijo le turistično", je bila le logični dodatek skozi katerega je povzel osrednja spoznanja svoje nedavno predstavljene knjige Podobe iz modrine. Na naslovnici se nam veselo smehlja njegov posnetek velike pliskavke - lat. Tursiops truncatus kot lep primer izjemne naravne dediščine slovenskega morja. FOTO: Velika pliskavka, lat. Tursiops truncatus je prebivalka našega morja in živ dokaz, da le-to še vedno premore izjemno naravno dediščino VIR: Lovrenc Lipej, MBPP-NIB

Morje in življenje v njem močno obremenjujejo gosto poseljene obale. Vanj se stekajo odpadne vode iz naših čistilnih naprav, kmetijskih in drugih površin, neurejenih kanalizacijskih sistemov. Z njimi pa v morje vnašamo tudi škodljive ali patogene mikroorganizme. Prav ti so vzrok za številne bolezni morskih organizmov, fekalno onesnaženje ogroža tudi zdravje ljudi. Kateri mikroorganizmi so prisotni v slovenskem morju, koliko je škodjivih ter kako hitro in daleč se morebitno onesnaženje lahko razširi? To je prvič celovito in poglobljeno pokazala nedavna raziskava, v kateri so sodelovale strokovnjakinje Morske biološke postaje NIB v Piranu, oceanografi in raziskovalci dunajske univerze. Več o stanju združbe mikrobov ali tako imenovanega mikrobioma slovenskega morja pa izveste v oddaji.

The sea organ (Morske orgulje) at Zadar is a prime example of how cities can use sound positively to improve the daily lives of its citizens - it is an architectural sound art instrument that plays musical sounds controlled by the movement of waves through a series of tubes located underneath a set of marble steps. The sound changes according to the season, time of day and associated weather conditions. Recorded by Marcel Gnauk. IMAGE: Ben Snooks, CC BY-SA 2.0 , via Wikimedia Commons Part of the Well-Being Cities project, a unique collaboration between Cities and Memory and C40, a global network of mayors of nearly 100 world-leading cities collaborating to deliver the urgent action needed right now to confront the climate crisis. The project was originally presented at the C40 Cities conference in Buenos Aires in 2022. Explore Well-Being Cities in full at https://citiesandmemory.com/wellbeing-cities/

Najstarejša omemba morskih deklic sega v približno tri tisoč let staro zgodbo iz Asirije. Barbara Petek je kot deklica oboževala morje in se navdušila nad Disneyevo pravljično zgodbo, pred šestimi leti pa naredila odločilni korak in odšla na Filipine na Mednarodno akademijo za inštruktorje morskih deklic ter ob vrnitvi začela razvijati idejo. Ko si nadene mono plavut je njeno ime Arabela in tako je tudi poimenovala zavod, kjer predaja svoje veselje in znanje ter ljubezen do morja.

Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon? Pri iskanju odgovorov pomagajo:Gregor Vertačnik, klimatolog na Agenciji za okolje,Zack Labe podoktorski študent na Univerzi Princeton in sodelavec ameriške Nacionalne uprave za oceane in atmosfero,Matjaž Ličer, oceanograf z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo in Agencije za okolje,Luciana Gatti, sodelavka brazilskega Nacionalnega inštituta za raziskave prostora v Sao Paolu, ki vodi laboratorij za preučevanje vpliva ogljikovega dioksida na amazonski gozd. Kar se tiče točk preloma, sam ne razmišljam o njih kot o nekakšnem pragu, s katerega se ne moremo več obrniti in oditi nazaj. Če nam kakorkoli uspe zmanjševati količino toplogrednih plinov, bo to pozitivno vplivalo na zmanjševanje podnebnih sprememb. A pomembno je začeti zdaj. Zack Labe Seveda me skrbi. Življenje v prihodnosti bo veliko težje, kot je zdaj. Pridelava hrane se bo morala soočiti z več ekstremnimi pojavi, z negotovim vremenom, več bo tudi bolezni. Naraščala bo revščina. In še enkrat: te spremembe usmerja zelo majhna peščica ljudi s kapitalom. Vedeti moramo, da smo večina mi, zakaj ne udarimo po mizi? Luciana Gatti

Oceani so od začetka industrijske dobe absorbirali 90 odstotkov presežne toplote in 25 odstotkov ogljikovega dioksida ter se segreli za 1,3 stopinje Celzija. Toplejši oceani zdaj že precej slabše absorbirajo toplogredne pline, toliko hitreje pa se dviguje morska gladina, je povedal oceanograf dr. Matjaž Ličer z Agencije za okolje in Morske biološke postaje NIB. Kje se skrivajo točke preloma, nam ni zares jasno Kar nekaj potencialnih točk preloma, ki utegnejo že tako nagle spremembe, prestaviti v še hitrejše obrate, skrbi znanstvenike. Med njimi je taljenje ledenega pokrova na Antarktiki, kjer je shranjeno 70 odstotkov vse sladke vode na planetu. Danes še ni povsem jasno, na kateri točki bi utegnilo biti taljenje tamkajšnjega ledu ireverzibilno, ne glede na naše nadaljnje ukrepe in politike. Razlog več, da je potrebno izpuste zmanjšati takoj. Znanstveniki sicer za zdaj napovedujejo bolj zmerne, a še vedno boleče scenarije. Če bomo v polnosti implementirali Pariški in Glasgowski dogovor, nas čaka dvig povprečne morske gladine za nadaljnjih 30 cm, če tega ne bomo storili, pa prek 1 m. Za slovensko obalo prvi scenarij pomeni 20 do 30 krat pogostejše poplave, drugi pa vsakodnevne večurne poplave. Katastrofalne posledice za življenje v morju Še mnogo bolj akutna in za življenje v morju usodnejša posledica segrevanja oceanov pa je vse šibkejše mešanje vodnih mas. Zato hranila težje prihajajo iz globokih področij svetovnih oceanov v obalna morja, kisik pa ne uspe priti do dna. Za življenje v morju je to katastrofa, ki ob intenzivnem izlovu hitro zmanjšuje njegovo zmožnost za samoobnavljanje.

Romanist Nikola Vuletić, redoviti profesor na Sveučilištu u Zadru, bavi se proučavanjem jezičnih kontakta na Jadranu. Predaje baskijski, piše na katalonskom, a tvrdi da zna za puno više riba nego što ih može imenovati. Međusobne dodire slavenskog i dalmatskog u podcastu će demonstrirati vodeći nas kroz kuću i imenujući predmete. Kako izgleda dijalektološki terenski rad objasnit će anegdotama s ribarima. Približit će nam razlike baskijskog, katalonskog i galješkog. A saznat ćemo ponešto i doktorskom studiju u Zadru. + pojačanje u suvoditeljskom timu! -- Čvorište bliskih susreta: www.linktr.ee/bliskisusreti Pretplatite se: Google: bit.ly/2UFZZ6C Apple: apple.co/2UivogF Spotify: spoti.fi/2DzXmyn Podchaser: bit.ly/34TrRgi Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što slušate? Javite nam se i podržite humanitarnu akciju: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2022 Bliski susreti jezične vrste

Krajinska parka Strunjan in Debeli rtič skupaj z gostinci in prebivalci zmanjšujeta morske odpadke. Največ je še vedno plastičnih. Na prvem mestu so cigaretni ogorki, ki jim sledi plastika za enkratno uporabo. Zanimivo pri tem je, da je vzdolž obale več odpadkov pozimi, kot poleti ugotavljajo v Krajinskem parku Strunjan, kjer so dopoldan predstavili akcijski načrt za zmanjševanje odpadkov in izzive, ki jih prinaša uvajanje alternativnih kozarcev in drugega pribora. Poroča Lea Širok.

Dajemo konačnu analizu prvih predsezonskih testiranja i kako negativni efekat "morske svinje" - podrhtavanja bolida - može uticati i na pravilnik F1 i na konačni ishod šampionata. McLaren ni sam ne zna zašto mu je bolid toliko stabilan. Ferrari umeren u priči, ali se vidi napredak. Mercedes zabrinut. Alpina u pravim problemima. Haas u političkom-finansijskom vrtlogu, ali ne želi Andretiju da proda tim.Shop: https://shop.infinitylighthouse.com Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse Zapratite nas na društvenim mrežama ️ Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSve sportske vesti pratite na: https://sportsmagazin.rs i https://sportklub.comhttps://www.youtube.com/c/omv     https://www.omv.co.rs/sr-rs/benzinske-stanice/goriva/omv-maxxmotion-premijum-goriva/omv-maxxmotion-dieselDomaćini: Pavle Živković i Srđan Erceg#lap76#infinitylighthouse#F1=======HUMANITARNI KUTAK======Pomozimo Branku!Slanjem SMS poruke: Upišimo 917 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human917 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000000795270-51Uplatom na devizni račun: 160600000079558770IBAN: RS35160600000079558770SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=917)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=917)Datum: 1. mart 2022.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/

Začenjamo s ciklom oddaj, v katerih se bomo ukvarjali z okoljem in podnebnimi spremembami. Najprej nas je pot vodila na Obalo: Za koliko se je dvignila gladina slovenskega morja in kakšna je povezava med dvigom temperature morja in toplogrednimi plini? Ali veste, da imamo v slovenskem morja dva koralna grebena? Sogovorniki so bili sodelavci Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštututa za biologijo: vodja dr. Patricija Mozetič, fizik dr. Matjaž Ličer in biolog dr. Lovrenc Lipej.

V prvih minutah nedelje je dišalo po morju. V radijskem studiu se nam je pridružila dr. Ana Rotter, z Morske biološke postaje Piran, Nacionalnega inštituta za biologijo. Mikrobiologinja, ki je doktorirala iz statistike, nas je odpeljala v svet svojega dela in raziskovanja. Pripovedovala nam je o morski biotehnologiji in priložnostih, ki jih le-ta odpira za različne segmente našega življenja, o raznolikosti morskega ekosistema, meduzah in še čem. Dr. Ana Rotter je aktivna tudi na področju komunikacije znanosti in enakosti spolov v znanosti. Na nočni obisk jo je povabila Mojca Delač.

Kar 30% evropskih vrst ptic se srečuje z upadom populacije zaradi sprememb v rabi tal, intenzifikacije kmetijstva, čezmerne rabe naravnih virov, onesnaženosti in podnebnih sprememb. V Sloveniji so ornitologi do zdaj opazili že 358 različnih vrst ptic, ki delijo usodo evropskih. Kako lahko pomagamo pticam v naravi, kdaj in kako jih je smiselno hraniti in kako še lahko poskrbimo za njihovo dobro počutje, bomo v petkovem Svetovalnem servisu spraševali Tjašo Zagoršek, varstveno ornitologinjo iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.

Usoda kraljeve hčere je bila zapisana v nebesih, pravi ta ljudska pravljica iz Litve. Ribič Kastitis je preveč pridno lovil ribe, pretiraval je z lovom in odgovorni za bogastva morja so ga želeli podučiti … Pa sta se srečala, mladenič in morska deklica. Pripoved o nenavadni ljubezni je pred vami.

Usoda kraljeve hčere je bila zapisana v nebesih, pravi ta ljudska pravljica iz Litve. Ribič Kastitis je preveč pridno lovil ribe, pretiraval je z lovom in odgovorni za bogastva morja so ga želeli podučiti … Pa sta se srečala, mladenič in morska deklica. Pripoved o nenavadni ljubezni je pred vami.

Pred kratkim se je v visoki starosti poslovil pionir morske biologije v Sloveniji, prof.dr. Jože Štirn (1934-2021), nekdanji predstojnik Morske biološke postaje Piran, znanstveni svetnik na Nacionalnem inštitutu za biologijo in upokojeni redni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Med drugim je konec 60-ih vodil Oddelek za bentoške nevretenčarje ameriškega Inštituta Smithsonian v Salamboju v Tunisu, imel profesorsko stolico na Univerzi v Nici v Franciji, bil je vodja oddelka za bazično in aplikativno ekologijo morja na Centre d'études et de recherches de biologie e d'oceanographie, CERBOM, postavil pa je tudi temelje razumevanja kroženja fitoplanktona v severnem Jadranu. Leta 2012 je prejel veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo, katerega del je tudi Morska biološka postaja Piran. Mi smo takrat posneli pogovor z njim, ki ga tokrat ponavljamo v njegov spomin. Foto: Jože Štirn v Luki Koper l.2009 Vir: https://www.zivetispristaniscem.si/mednarodno-priznani-oceanolog-raziskuje-morje-v-koprskem-zalivu/

Morske zvezde bi rade postale zvezde na nebu. Pripoveduje: Janko Petrovec. Napisala: Mira Zelinka. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Če bi vas pred dvajsetimi leti nekdo vprašal, ali bi jedli suši, bi večina najverjetneje odvrnila nikalno. Danes? Gotovo imamo drugačen odnos do te jedi. Kar skušamo povedati, je, da hrana, ki se nam zdi nenavadna in nam ni blizu, včasih potrebuje čas, da prispe na naš krožnik. Kuharska knjiga receptov Meduza po zahodnjaško, ki je izšla pred kratkim, se nam lahko zdi nenavadna, vprašanje pa je, ali se ne bomo v prihodnosti sklanjali nad njo in natančno brali navodil, kako pripraviti okusne testenine z meduzami ali meduzin karpačo. Tokratna Intelekta, ki jo je pripravila Tina Lamovšek, v ospredje postavlja hrano, ki jo pogosto imenujemo kar hrana prihodnosti - gosenice, žuželke, meduze -, in skuša spodbuditi razpravo z biološkega, kulturološkega, antropološkega in gastronomskega vidika. Gosti: -mikrobiologinja dr. Ana Rotter, raziskovalka Morske biološke postaje NIB v Piranu -kemičarka dr. Katja Klun,prav tako raziskovalka Morske biološke postaje NIB v Piranu -kulturolog prof. dr. Peter Stankovič z ljubljanske Fakultete za družbene vede -kulturni antropolog in etnolog prof. dr. Rajko Muršič s Filozofske fakultete v Ljubljani -in chef Poul Andrias Ziska iz Michelinove restavracije na Ferskem otočju Foto: David Leo Veksler//Flickr

Oceani in morja pokrivajo skoraj 3/4 površine planeta in zagotavljajo številne ekosistemske storitve, od preskrbe s hrano do uravnavanja podnebja. Zato je pot do trajnostnega upravljanja oceanov in morij bistvena za njihovo ohranitev. Varstvo oceanov in morij močno zaostaja za varstvom kopenskih habitatov. V zadnjem stoletjju je npr. zaradi prelova izginilo 90% morskih plenilcev. Dan pred 8. junijem, svetovnim dnevom oceanov se pogovarjamo z raziskovalko, dr. Andrejo Ramšak, biologinjo z Morske biološke postaje Piran. Sodeluje v projektu COST SEA-UNICORN, ki poskuša povezati nekaj doslej ločenih metod spoznavanja morske biodiverzitete. Zbiranje znanja o povezanosti morskih populacij in habitatov je šele prvi ključni korak, saj ne pomaga le pri ohranjanju ranljivih vrst in ekosistemov, temveč tudi pri ustvarjanju zavarovanih območij, predvsem pa bi razvoj v to smer lahko omogočil bolj trajnostno upravljanje oceanov. Na sliki logo akcije-projekta COST SEA - UNICORN

Preseljevanje rastlinskih in živalskih vrst poteka že stoletja. Z razmahom trgovine in transporta je v zadnjih desetletjih širjenje tujerodnih vrst še hitrejše. Pred skoraj desetimi leti je bilo v slovenskem morju zabeleženih nekaj čez petnajst tujerodnih vrst, danes jih je že več kot petdeset. Med temi prevladujejo mehkužci, torej školjke in polži. Prisotnost tujerodnih vrst se nenehno spreminja, zato je ključno tudi raziskovanje in znanje ter izmenjava podatkov med morskimi raziskovalci in institucijami. O spremljanju in nadzoru tujerodnih vrst, kot so rebrače, modre rakovice ali ribe skakalke, smo se v oddaji Morje in mi pogovarjali z morskimi biologi v Piranu in Trstu.

Konec marca in v začetku aprila so se kar vrstili potresi pod dnom Jadranskega morja. Najmočnejšega, ki je bil 27. marca, smo čutili tudi na različnih koncih Slovenije. Več o tem dogajanju nam bo v tokratni oddaji povedal seizmolog iz Agencije Republike Slovenije za okolje, Jurij Pahor. Slišali boste še, da so morski klobuki preplavili tudi mandrače vzdolž slovenske obale. Zaradi njih imajo težave ribiči, dr. Andrejo Ramšak iz Morske biološke postaje NIB v Piranu pa smo vprašali po razlogih za ta množičen pojav velikega klobučnjaka.

Podnebna kriza in človekove dejavnosti. To so glavne grožnje neverjetni raznolikosti morskih živali in rastlin. Tudi v slovenskem morju. Morski biologi zato posebno skrb namenjajo prav ohranjanju pestrosti oblik življenja. Ob tem raziskujejo možnosti vnovičnega naseljevanja vrst. Tistih, ki jih v našem morju ni več, pa tudi tistih, ki postajajo vse bolj ogrožene. Tako eksperimentalno gojijo nekatere alge. Pa tudi sredozemske kamene korale. Kako uspešni so, so nam sodelavci piranske Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo, povedali v tokratni oddaji.

Ko je znani znanstvenik in raziskovalec izjavil, da bodo alge rešile človeštvo, se je ta napoved mnogim zdela pretirana. Tudi nam. Vse dokler jih nismo začeli proučevati … In ugotovitve so nas malodane sezule! Tokrat torej za rastlino meseca oklicujemo rjave morske alge, ki so naraven, izviren in nepredstavljivo hranilen naravni vir vitaminov in mineralov. O tem, kakšen vpliv imajo na človeško telo, bo govorila certificirana nutricionistka Jelena Dimitrijević.

Tržaški zaliv so tudi letos obiskale morske lisice. Sredi julija so tega posebneža med morskimi psi oziroma volkovi ujeli v bližini Trsta in ga izpustili. V našem morju pa sta se v ribiške mreže zapletla dva mladiča. Morske lisice so ena izmed večjih vrst morskih psov v Jadranu in Sredozemlju, ki lahko meri tudi do šest metrov. V severni Jadran pa se, kot so dokazali italijanski raziskovalci, prihajajo razmnoževati. Tržaški zaliv je torej porodnišnica te zelo ogrožene in malo raziskane vrste morskega psa, pojasnjuje morski biolog in predavatelj Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. V tokratni oddaji nam je med drugim povedal, da morska lisica svojega imena ni dobila le zaradi značilnega dolgega repa. Jadra bomo razpeli ob 13h30, na radijsko jadranje pa se odpravlja Lea Širok. Foto: Janja France

Morski biologi so v zadnjih tednih zaznali večji pogin leščurjev v slovenskem morju. Analize so potrdile, da je za to kriv smrtonosni zajedavec. Doslej je že zdesetkal številne kolonije v Sredozemlju. Pred štirimi leti so ga prvič opazili v Španiji. Lani je bil pri Zadru. Le vprašanje časa je bilo, kdaj se bo pojavil v našem morju. Ta enocelična pražival namreč lahko uniči tudi do 99 odstotkov okužene populacije. Morski biologi zdaj upajo, da je 75 leščurjev, ki so jih premestili v Škocjanski zatok, vendarle varnih pred uničujočim zajedavcem, nam je za oddajo med drugim pojasnil znanstveni sodelavec Morske biološke postaje Piran, Borut Mavrič. Raziskovalca morskih sesalcev in predsednika društva Morigenos Tilna Genova pa smo vprašali, ali obstaja možnost, da se navadni delfin spet vrne v Tržaški zaliv.

Zdravstvene organizacije na eni strani priporočajo uživanje jedi iz rib do dvakrat na teden, saj so vir za zdravje koristnih beljakovin in maščob ter nujno potrebnih mineralov in vitaminov. Na drugi strani pa pred njimi opozarjajo, ko omenjajo hrano, ki je pogosteje vzrok za prebavne težave. Temu se je s pravilno izbiro rib in morskih sadežev ter pravilno pripravo mogoče izogniti. Kako izbrati sveže surovine, kje jih shraniti do začetka kuhanja ter predvsem, kako pripraviti ribe in morske sadeže, da bo to pravo majhno kulinarično doživetje, v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami kuharski mojster Jakob Polajžer.

Poznamo okoli 350 morski psov, od teh je potencialno nevarnih manj kot je prstov na eni roki. Kako zmotno je pričakovanje, da so vsi orjaški s krvoločnimi zobmi? Kar precej! Torkov kviz ob dnevu ozaveščanja o morskih psih namenjamo prav tej vrtsti hrustančnice.

Akvarij v Piranu je ocean v malem. Tak je tudi naslov knjige, ki jo je založila GEPŠ (Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran, v okviru katere deluje ta, v 60-ih letih ustanovljeni, in pred desetletjem prenovljeni, edini morski akvarij na slovenski obali od Debelega rtiča do Sečovelj. Sestavili pa so jo raziskovalci morja, iz Morske biološke postaje Piran(NIB), prof.dr. Lovrenc Lipej in dr. Borut Mavrič, opis akvarijskih reči in akvaristike na svetovni ravni pa je delo strokovne vodje akvarija, dr. Manje Rogelja, tudi gostje današnje oddaje. Slednja skupaj z ribičem Gorazdom Lazarjem skrbita za vse potrebno, da ta akvarij z 20 bazeni deluje pravilno. Dva človeka torej skrbita za tehnično, strokovno in funkcionalno plat prikaza bogate biodiverzitete slovenskega morja. Aquarium Piran tudi v najhladnejšem zimskem mesecu januarju, ko je zaprt za redne obiske, skrbi za povprečno 150 vrst organizmov tega dela severnega Jadrana, in tako ponuja neposreden vpogled v za marsikoga presenetljivo raznovrstnost omenjenega akvatorija. Besedilo pod fotko: Gorazd Lazar pri rednem čiščenju enega od večjih bazenov Akvarija Piran Foto: Borut Furlan

Že l.2008 se je mnogim "dnevom", ki jih je razglasila OZN, priključil tudi "svetovni dan oceanov", 8. junij. Svetovni oceani in morja vsebujejo 97% vse vode na Zemlji, raziskanih pa je le 5%. Raziskovalka z Morske biološke postaje Piran (enota Nacionalnega inštituta za biologijo), dr. Vesna Flander Putrle je strokovnjakinja za HPCL analizo (tekočinska kromatografija visoke ločljivosti) fitoplanktonskih barvil v morju, s katero določamo pestrost in količino fitoplanktonskih organizmov, ki med drugim proizvajajo polovico kisika na planetu. Ob letošnjem dnevu oceanov se z njo pogovarjamo o "pismenosti o oceanih" in o stanju morja v severnem Jadranu. foto: Akvarel z naslovom »Morje«, avtor je slovenski marinist iz Trsta Albert Sirk (1887-1947) vir: https://www.primorski.eu/se/skupaj-zascitimo-in-obnovimo-nasa-morja-FX275722

Čisto v uvodu meteorološke pomladi gremo na morje! Ta prostrani vodni svet zagotavlja življenje najrazličnejšim organizmom in odpira celo vrsto raziskovalnih vprašanj in izzivov. Je pravo vesolje dogajanja. Tudi z vesoljem se je tokratni nočni gost raziskovalno že ukvarjal. Dr. Martin Vodopivec je znanstveni sodelavec Morske biološke postaje. Ukvarja se z oceanografskim in biološkim modeliranjem, pri svojem delu pa prepleta fiziko in biologijo. V doktoratu se je ukvarjal z meduzami in o njih se vedno z veseljem pogovarja, pravi. Na nočnem obisku, v nedeljo malo po polnoči, pa nam bo pripovedoval tudi o tem, kako se skozi leta v morju spreminja produkcija organskih snovi, pa o svojih izkušnjah iz Norveške in Portugalske ter o morju drugih radovednosti, ki se jim še rad posveti. Dr. Martina Vodopivca je na nočni obisk povabila Mojca Delač.

Morje je vir življenja na planetu in dolga evolucija življenja v njem je morske organizme opremila z številnimi izvirnimi rešitvami, prilagoditvami, ki jim na najrazličnejše načine pomagajo preživeti v izredno raznolikih razmerah. A po drugi stani verjetno morsko življenje že dolge milijone let ni bilo tako ogroženo, kot je danes. Temperatura oceanov narašča, morja se praznijo, koralni grebeni propadajo. In skupaj z njimi potencialni odgovori na vrsto problemov, ki bi si jih ljudje želeli razrešiti. Morski organizmi so namreč lahko vir najrazličnejših učinkovin, zdravilnih in kozmetičnih recimo, pa novih materialov, in seveda hranil in to ne samo tistih, ki smo jih že dobro vajeni. Morda bomo prav v morju našli tudi odgovor na enega izmed večjih problemov, ki smo ga zakuhali ljudje, namreč vseprisotno mikroplastiko. Slednje je le eden od ciljev, ki jih zasleduje projekt GoJelly, v katerem sodeluje tudi tokratna gostja Podob znanja, mikrobiologinja dr. Ana Rotter z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, sicer tudi vodja mednarodnega projekta trans-disciplinarne mreže za morsko biotehnologijo Ocean4Biotech. Foto: Iz osebnega arhiva A. Rotter

Morski organizmi proizvajajo raznovrstne snovi, ki jih uporabljamo za zdravila, kozmetične izdelke, beljakovinsko bogata živila in nove materiale. Možnosti uporabe teh učinkovin preučuje morska biotehnologija. Relativno mlada znanost je v Sredozemlju tako rekoč še v povojih. Vendar kmalu naj ne bi bilo več tako. Njen razvoj namerava pospešiti več kot sto znanstvenikov iz 34 držav, ki so se povezali v mrežo Ocean4biotech. Finančno jo omogoča združenje COST, vodi pa Ana Rotter iz Morske biološke postaje v Piranu, kjer so se v začetku meseca tudi srečali. Zakaj je morska biotehnologija priložnost za Sredozemlje in zakaj v zadnjih letih preučuje predvsem mikroorganizme, govorimo v tokratni oddaji.

Na Morski biološki postaji Piran so 12. februarja predstavili osnutek končnega poročila projektne naloge o povečanju potenciala marikulture pri nas. “Možnosti za povečanje potenciala lokacij za marikulturo na obali in v slovenskem morju”, je celovito besedilo naslova te projektne naloge, ki jo je pod vodstvom raziskovalke dr. Vesne Flander Putrle opravila raziskovalna skupina MBPP-NIB. V pogovoru, nastal je po dopoldanski predstavitvi, je poleg vodje projektne naloge sodeloval še dr. Boris Petelin, (z rezultati meritev vetrov in podmorskih tokov iz l.2015). Projekt je naročilo Min. za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, gre pa za še enega od državnih projektov, ki se vpisuje v poskuse strateškega načrtovanja pridelave več hrane iz morja. Premislek o boljši izrabi omejenega geografskega pomorskega bazena pod jurisdikcijo države med drugim izhaja iz obstoječih podatkov, študij (nenazadnje zadnje državne strategije o marikulturi iz l.2014), krepi pa ga eno od spoznanj te sintetične naloge, da bi tukajšne zmožnosti marikulture potencialno izboljšali za nekaj sto odstotkov. Na fotografiji gojitvene mreže v Piranskem zalivu - foto: dr.V.Flander Putrle

Ozračje v Sloveniji se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Število vročih dni s temperaturo nad 30 °C se je močno povečalo, hkrati pa se je v zadnjem stoletju za več kot tretjino zmanjšalo število zimskih dni, ko je Bohinjsko jezero zaledenelo. Povečuje se število ekstremnih vremenskih dogodkov, zmanjšuje se višina snežne, podaljšalo se je trajanje sončnega obsevanja. Te spremembe močno vplivajo na ekosisteme, ki se že prilagajajo na nove razmere. V drugi epizodi serije Stopinja in pol si bomo ogledali, kako spreminjanje podnebja že vpliva na slovenske gozdove, ledenike, jame, morje in kmetijske površine. Ali smreke kmalu ne bo več v naših gozdovih? Se bodo razširile druge drevesne vrste, ki imajo raje toplo in suho okolje? Lahko na podnebje pomembno vplivajo mikroskopski morski organizmi? Bomo morali na nove razmere prilagoditi metode kmetovanja? SOGOVORNIKI: Andrej Breznikar iz Zavoda za gozdove Slovenije, direktor Gozdarskega inštituta Slovenije dr. Primož Simončič, dr. Stanko Kapun iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, dr. Jože Verbič iz Kmetijskega inštituta Slovenije, Jure Tičar in Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, dr. Lovrenc Lipej in Timotej Turk Dermastia iz Morske biološke postaje Piran, ribič Zlatko Novogradec, Gregor Vertačnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje.

Poplavljanje morja v novembru in decembru je za slovensko obalo izjemen pojav. Pogostost poplav je bila namreč rekordna v zadnjih šestdesetih letih. Priobalni deli so bili samo novembra poplavljeni kar 16-krat. In to dogajanje že nakazuje dvigovanje gladine Jadranskega morja v prihodnjih desetletjih. V najboljšem primeru bo višja za 30 centimetrov, v najslabšem za cel meter. Po najbolj optimističnem scenariju bo morje poplavljajo vsaj 20-krat pogosteje kot danes, v drugem primeru pa bodo razmere neobvladljive, opozarjajo strokovnjaki. Več o pospešenem dvigovanju morske gladine na globalni ravni in v severnem Jadranu, ki jo prinašajo podnebne spremembe, sta nam v tokratni oddaji povedala Janez Polajnar, vodja oddelka za hidrološke napovedi na ARSU in Matjaž Ličer, oceanograf in fizik, sodelavec ARSA in Morske biološke postaje Piran.

Morske deklice ne živijo več zgolj v pripovedih in risankah. Danes lahko tako rekoč vsakdo postane morska deklica. Takšna, kot je 29-letna Karin Heuffel iz Mirna. Ko je bila majhna, si je želela postati zasebna detektivka, a si je nato morala izbrati drugačno pot. Zakaj se je najprej pogumno odločila za potapljane na vdih, in kako je nato srečala svet morskih deklic, pa nam je povedala v oddaji.

Številni se poleti odpravijo na morje, kamor gredo na počitnice ali dopust. Letovanje ob morju je sodoben pojav; plemstvo je v 19. stoletju odkrilo obmorske kraje kot nove počitniške destinacije. Toda voda, morje in reke imajo v mitologijah in duhovnoreligioznih izročilih globok simbolni in duhovni pomen. Morske globine v Svetem pismu razodevajo neobvladljivo in uničevalno moč narave. Z jezuitom Ivanom Brescianijem se bomo pogovarjali o simbolu morja in njegovi duhovni razsežnosti, ki ga ima za človeka.

Te dni Morska biološka postaja Piran Nacionalnega inštituta za biologijo praznuje 50 let svojega delovanja. Pol stoletja aktivnega ukvarjanja s preučevanjem morskih ekosistemov je ustvarilo bogato zakladnico znanja o življenju in procesih pod morsko gladino. V času naglih in v veliki meri zaskrbljujočih sprememb, ki so jim izpostavljeni planetarni ekosistemi, je čim boljše poznavanje njihovega stanja in pritiskov, ki so jim izpostavljeni, še toliko bolj ključno. Brez časovne perspektive in podatkov, ki nam lahko dajo bolj celostno sliko, bi današnja tveganja mnogo težje ocenjevali. Z vodjo Morske biološke postaje Piran Patricijo Mozetič se je o stanju našega in svetovnih morij pogovarjala Nina Slaček. Foto: Tihomir Makovec, NIB

Pred Svetovnim dnevom oceanov (8. junij) se pogovarjamo o eni od posledic otoplitve Sredozemskega morja, o biološki invaziji oziroma razširjenosti 75 vrst rib, ki so se v zadnjem času začele naseljevati v severnem delu našega osrednjega morja, tudi na njegovem skrajnem severu, Tržaškem zalivu. Posebnost zbranih podatkov v članku v reviji »Global Change Biology« pa je, da so jih raziskovalci iz 9 sredozemskih držav zbrali od 500 ribičev. O novi spoznavni enoti raziskovalcev morja – Local Ecological Knowledge(lokalno ekološko znanje) govori izkušeni morski raziskovalec in potapljač iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, prof.dr. Lovrenc Lipej. Na fotografiji plenilska skakavka (pomatomus saltatrix), z južnega se seli v severni Mediteran (vir: http://txmarspecies.tamug.edu/fishdetails.cfm?scinameID=Pomatomus%20saltatrix )

Eden od večjih stranskih učinkov segrevanja in zakisevanja oceanov je predvsem v obalnih morjih naraščajoča količina želatinastega planktona oziroma meduz. Ekološkim izzivom takšnih voda se že desetletja pridružujejo vedno večje količine plastike v morju, predvsem mikroplastika. Zato je projekt 15 partnerjev “GoJelly” prvovrsten izziv, saj si je med drugim za nalogo zastavil poiskati način, s katerim bi meduze to mikroplastiko predelale. Ukvarjajo pa se tudi s kulinaričnimi aspekti rabe meduz. V oddaji sredi poteka projekta gostimo raziskovalke z Morske biološke postaje Piran (NIB), partnerja v tem projektu. To so dr. Ana Rotter (koordinatorka s strani NIB), dr. Katja Klun in dr. Tjaša Kogovšek.

Slovenski ribiči so po letu dni, odkar je ugasnila ribiška svetovalna pisarna v Izoli, vendarle dočakali novo svetovalno pisarno, ki ima sedež v prostorih Morske biološke postaje v Piranu. Vlada je petletno koncesijo podelila Zavodu za ribištvo Slovenije, pisarno pa bo vodil biolog in oceanolog ter zunanji strokovni svetovalec Zavoda, Aleš Bolje iz Izole. Zadnja leta se ukvarja z ribiško zakonodajo Evropske unije, sicer pa ima na področju marikulture in svetovanja v ribištvu več kot tridesetletne izkušnje. Več o delovanju ribiške pisarne, pa tudi o razmerah v slovenskem ribištvu, nam bo povedal v tokratni oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

Tokrat zastrupljamo z veščo, požiramo s črno požiralko in se slinimo z banana lazarji. #Metamorfoza OPIS ODDAJE Novice: Tokrat smo predstavili prvo odkritje kemijske...

En Podcast om traditionell spelmansmusik av och med Thomas von Wachenfeldt.Musik i vinjetten: Kornvagna', gammal "Helsingepålska" efter Jon-Erik Hall.Avsnitt 2b: Ett program om Uppsalaromantikernas betydelse för folkmusikfältets ideologierText, musik och berättare: Thomas von Wachenfeldt1. Mandom, Mod och Morske män (Rickard Dybeck)2. Fantasi över en vaggvisa (Thomas von Wachenfeldt)3. Du går icke ensam (Carl Jonas Love Almqvist)4. Apollonian Contemplation (Thomas von Wachenfeldt)5. Simon Wolimhaus polska (Thomas von Wachenfeldt)6. Polska till Lilith (Thomas von Wachenfeldt)7. Vallåtsimprovisation (Thomas von Wachenfeldt)8. Agnus Dei (Thomas von Wachenfeldt)9. Neckens Polska (arr: Thomas von Wachenfeldt)10. Klang min vackra bjällra (arr Olof Åhlström)11. Polska efter Erik Forss, Gränsfors12. Primordial dreams (Thomas von Wachenfeldt)13. Scherzo – 'Spelmännen komma' (Helena Munktell)