Podcasts about umetna

Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo definirala 21. stoletje. Predvidena vlaganja vanjo v naslednjih nekaj letih gredo globalno gledano v bilijone dolarjev. Ob tem se bo občutno povečala tudi poraba elektrike, po ocenah IEA za štirikrat v le petih letih. Novi podatkovni centri se tako vse bolj načrtujejo skupaj s lastnim virom energije, od jedrskih elektrarn do polj vetrnic. Zakaj je sodobna umetna inteligenca tako lačna energije, koliko energije terja eno vprašanje ChatGPT-ju in kaj se pravzaprav dogaja v sodobnih podatkovnih centrih, so preverjali v oddaji Intelekta, ki jo vnovič predvajamo v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dr. Andrej Filipčič, Inštitut Jožef Stefan in Univerza v Novi Gorici; dr. Iztok Lebar Bajec, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Uroš Lotrič, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Patricia Bulić, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Nina in Gašper Beguš sta predavatelja in raziskovalca na Univerzi v Berkeleyju v Kaliforniji. Raziskovalno se ukvarjata z jezikom oziroma s humanistiko v povezavi z umetno inteligenco. Gostili smo ju v oddaji Jezikanje, za tiste, ki vas tema zanima, pa v posluh ponujamo še daljši pogovor z njima.

Kaj vse v jezikoslovju oziroma v jeziku (lahko) počne umetna inteligenca, bosta razložila Nina in Gašper Beguš, raziskovalca in predavatelja na Univerzi v Berkeleyju. Nina se med drugim ukvarja z raziskovanjem klišejev, ki jih pri generiranju besedil zelo rada uporablja umetna inteligenca, Gašper pa s sodelavci razvija modele, ki se učijo jezika na podoben način kot ljudje in tako omogočajo raziskovanje razvoja človeškega jezika in jezika živali.Daljšemu pogovoru lahko prisluhnete tu.

Slovenska matica in Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani sta sredi meseca junija pripravili mednarodno konferenco z naslovom: »Religijsko izkustvo v kontekstu digitalne kulture«. Njeni udeleženci so poskusili odgovoriti na vprašanja, kaj digitalizacija pomeni za delovanje verskih ustanov, kako vpliva na podajanje verskih vsebin? Kje je tu vloga t. i. umetne inteligence? O tem sta spregovorila profesorja s TEOF: dr. Bojan Žalec in dr. Janez Vodičar.

Združene države so po nočnem napadu na jedrske objekte v Iranu prepričane, da so uničile tamkajšnji jedrski program. Obenem poudarjajo, da Washington ni v vojni s Teheranom, temveč z njegovim jedrskim programom. Kot je dejal ameriški podpredsednik J. D. Vance, si Washington ne želi dolgotrajnega konflikta, zato so po njegovih besedah izvedli zelo natančen napad, ki je v skladu z ameriškim interesom; torej preprečiti Iranu, da razvije jedrsko orožje, je dejal. Teheran napoveduje oster odziv, med drugim razmišlja o zaprtju hormuške ožine, skozi katero pretovorijo približno četrtino svetovnega izvoza nafte. Drugi poudarki: - Evropska unija vpletene strani poziva k zadržanosti in vrnitvi k pogajanjem. - Nevladniki vlado pozivajo, naj v okviru javnega šolstva omogoči brezplačna učna gradiva. - Umetna inteligenca poenostavlja in potvarja znanost, poudarili na okrogli mizi v Mariboru.

Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo definirala 21. stoletje. Predvidena vlaganja vanjo v naslednjih nekaj letih gredo globalno gledano v bilijone dolarjev. Ob tem se bo občutno povečala tudi poraba elektrike, po ocenah IEA za štirikrat v le petih letih. Novi podatkovni centri se tako vse bolj načrtujejo skupaj s lastnim virom energije, od jedrskih elektrarn do polj vetrnic. Zakaj je sodobna umetna inteligenca tako lačna energije, koliko energije terja eno vprašanje ChatGPT-ju in kaj se pravzaprav dogaja v sodobnih podatkovnih centrih, preverjamo v tokratni Intelekti, v kateri sodelujejo prof. dr. Andrej Filipčič z Inštituta Jožef Stefan in Univerze v Novi Gorici ter izr. prof. dr. Iztok Lebar Bajec, prof. dr. Uroš Lotrič in prof. dr. Patricio Bulić s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Z Natašo Kuhar in njenimi gosti se v odličnih pogovorih podajte na prav vsak konec našega malega planeta.

Umetna inteligenca v službi Gospodov, je zacarinila Davida in Jureta, poslala pa Javierja Bardema in Ala Pacina

Tokrat se sprehajamo po robu med upanjem in strahom – med tehnološkim napredkom in duhovnim iskanjem. Damijana Medved razmišlja o umetni inteligenci kot o prelomnici, ki jo nekateri vidijo kot odrešitev, drugi kot pogubo. Preko osebnih izkušenj z orodji, kot je ChatGPT, in dvomov, ki jih ta prinašajo, odpre pogovor o avtentičnosti, jeziku in zaupanju v lastne misli. V drugi polovici nas popelje na Oljsko goro, kjer doživi globoko duhovno refleksijo, prepleteno z razumevanjem Velike noči in skrivnosti človeške poti. Kaj, če je umetna inteligenca naša skupna Oljska gora – kraj preizkušnje, tišine in morda preobrazbe?

V epizodi 175 sta bila gosta dr. Alenka Žerovnik in dr. Matej Zapušek. Alenka je pedagoginja in raziskovalka na področju uvajanja sodobnih tehnologij v izobraževanje. Matej pa raziskovalec in predavatelj na Pedagoški fakulteti UL, specialist za digitalno pismenost, umetno inteligenco in inovacije v izobraževalnih sistemih. Sta soavtorja knjige "Uporaba generativne umetne inteligence v izobraževanju". V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Vloga umetne inteligence v izobraževanju Izzivi in priložnosti umetne inteligence v poučevanju Prihodnost personaliziranega učenja Vizija učilnic prihodnosti Etični in praktični vidiki umetne inteligence Odprti izobraževalni viri in avtorske pravice ============= Celodnevna AIDEA podkast konferenca o tehnologijah prihodnosti, AI revoluciji in podjetništvu v 21. stoletju. https://aidea.si/konferenca-2025 

Po besedah dr. Andreja Škoberneta skušajo zdravniki ledvice podpreti in zaustaviti procese staranja; kar jim po zaslugi sodobnih zdravil in pristopov tudi vedno bolj uspeva »Ko k meni na pregled pride pacient z boleznijo ledvic, si glede na njegov izgled ustvarim mnenje o njegovi starosti,« pravi nefrolog Andrej Škoberne. »Ko pa v dokumentaciji pogledam letnico njegovega rojstva, sem pogosto presenečen. Pacient je na pogled videti deset ali dvajset let starejši.« Dr. Andrej Škoberne zdravi bolnice, bolnike z boleznimi ledvic v ljubljanskem Kliničnem centru. Najpogostejša bolezen ledvic je sicer kronična ledvična bolezen – kratko KLB. Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za njo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcev. Zdravljenje je bolj uspešno, če kronično ledvično bolezen odkrijemo in zdravimo čim prej. Kogar pa medicina zanima podrobneje, še ta podatek: študije so pokazale, da se pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo telomere kromosomov (krajni deli kromosomov) krajšajo hitreje; kar je nedvoumen znak staranja. Brez ledvic nimamo dovolj vitamina D    

V tokratni epizodi seciramo trgovinsko politiko Donalda Trumpa in vpliv na kapitalske trge. Razpravljamo o retoriki predsednika ZDA, strategijah pogajanja ter o tem, kako se trgi odzivajo na njegove ukrepe. Analiziramo tudi sektorje, ki bi lahko profitirali od carin, ter vpliv gospodarske negotovosti na investicije. Umetna inteligenca in recesija sta prav tako pomembni temi, skupaj z vprašanjem, kako se Trumpova strategija odraža v ameriškem gospodarstvu in evropski obrambni industriji. Kako investirati v tako nihajnem okolju? Kakšne naložbene strategije izbrati? Pred mikrofonom: Blaž Hribar, član uprave, Pokojninska družba A

Umetna inteligenca že odločilno posega v življenje marsikaterega prebivalca tega planeta. Vendar se najdejo tudi uspešna podjetja, ki na prvo mesto še vedno postavljajo ustvarjalno vlogo posameznika. Peter Ladič je direktor ptujskega podjetja Intera, ki se več kot dvajset let ukvarja z računalniškim programiranjem. Visokotehnološko podjetje razvija sistem Intrix, ki naročnikom omogoča optimizacijo poslovnih procesov. Podjetje večinoma vsako leto prejema različne nagrade za najboljšega zaposlovalca med malimi podjetji v državi. Petru Ladiču pa smisla ne pomeni samo moderen način delovanja, ampak tudi trajnostna skrb za dobro počutje zaposlenih. Kako jim to uspeva?

Umetna inteligenca postaja pomemben del sodobnega kmetijstva, omogoča namreč optimizacijo proizvodnje, zmanjšuje stroške in povečuje trajnostno kmetovanje. S pomočjo naprednih algoritmov, strojnega učenja in obdelave velikih količin podatkov lahko kmetje izboljšajo produktivnost in zmanjšajo vpliv na okolje. Ali govorimo o digitalni revoluciji na tem področju, se slovensko kmetijstvo dovolj hitro tehnološko in digitalno posodablja in kje smo, če se primerjamo z ostalimi evropskimi državami in svetom?

Umetna inteligenca postaja pomemben del sodobnega kmetijstva; omogoča namreč optimizacijo proizvodnje, zmanjšuje stroške in povečuje trajnostno kmetovanje. Ob pomoči naprednih algoritmov, strojnega učenja in obdelave velikih količin podatkov lahko kmetje izboljšajo produktivnost in zmanjšajo vpliv na okolje. Ali govorimo o digitalni revoluciji na tem področju? Se slovensko kmetijstvo dovolj hitro tehnološko in digitalno posodablja in kje smo, če se primerjamo s preostalimi evropskimi državami in svetom? Tudi o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Blaž Germšek, predstojnik oddelka za infrastrukturo, raziskave in prenos znanja na Kmetijskem inštitutu Slovenije; dr. Miran Lakota, vodja katedre za biosistemsko inženirstvo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru; dr. Mitja Krajnc, direktor kmetijskega gospodarstva Žipo Lenart; Danilo Meolic, kmetovalec; Jaša Jernej Rakun Kokalj, študent Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko.

Brbotajoče. Tako bi lahko opisali leto 2024 v umetni inteligenci. Jezikovni modeli postajajo multimodalni, na osnovi besedilnih ukazov dovršeno ustvarjajo video in avdio vsebine; orodja so vse bolj personalizirana, razmahnili so se tudi odprtokodni projekti. Kaj umetna inteligenca zmore danes, preverjamo v tokratni Frekvenci X. Še to: Žal se nismo mogli izogniti omembi imen velikih korporacij. To ni reklama, le prelet tem, ki trenutno najbolj odmevajo na področju umetne inteligence. Strokovni sodelavec je dr. Matej Huš.Gostje:Marko Grobelnik, Inštitut Jožef Stefandr. Simon Krek, Center za jezikovne vire in tehnologije, Univerza v LjubljaniTomaž Savodnik, Zavod za informacijsko družbo, avtor jezikovnega modela TinySLlamadr. Aleksander Sadikov, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Univerza v Ljubljani Zapiski: Želite pomagati pri zbiranju besed za slovenski veliki jezikovni model? Besedila lahko oddate na tej spletni strani. Zbirajo seminarske naloge, kratke zgodbe, eseje, tudi korespondenco elektronske pošte - prav vsako besedilo šteje. Jezikovni model, naučen na 9,2 milijarde besed, lahko preizkusite tu. Sora Gemini O testiranju o1 Primer glasbe, ki jo ustvarja umetna inteligenca Primer podkasta, ki ga ustvari umetna inteligenca NotebookLM Poglavja oddaje: 01.40: Kaj za iskanje po spletu uporabljajo mimoidoči v Ljubljani? 02.52: O o1 in tem, ali ima res samoohranitveni nagon 08.42: Ključni mejniki v orodjih umetne inteligence od leta 2017 do danes 11.10 Nobelove nagrade leta 2024 in umetna inteligenca 13.15: O Sori in ustvarjanju avdia in videa iz besedila 15.00 Prevešamo se k multimodalnim modelom 18.38 Primer Gemini 21.10 Bodo agenti naslednja velika stvar? 25.50 Umetna inteligenca ustvarja podkaste 27.56: Razmah odprtih in odprtokodnih projektov 29.50 Tomaž Savodnik o svojem modelu 32.00 O jezikovnem modelu, ki ga pripravljajo v Centru za jezikovne vire in tehnologije 34.34 Kako lahko pomagamo slovenskemu modelu? 35.35 O AI Aktu in tem, ali gre v pravo smer? 38.20 Zlorabe modelov sinteze govora 40.36 Kaj bo zaznamovalo leto 2025? 48.15 Kaj pa prihodnjič?

V decembru se družimo z možgani, ki so jih po svetu odpeljali - možgani! Prof. Karla Klokočovnik Evans je kognitivna nevroznanstvenica, ki se veliko ukvarja z vidnim zaznavanjem, pozornostjo in spominom. Njena raziskovalna pot je pestra in jo je vodila od Univerze v Trstu, kjer je diplomirala iz eksperimentalne psihologije, do slovitega Princetona v Združenih državah Amerike, kjer je zaključila magisterij in doktorat. V svoji karieri pa je delovala med drugim tudi na drugih univerzah bršljanove lige, kot sta MIT in Harvard. Na Univerzi v Yorku pa vodi laboratorij za kompleksno kognitivno procesiranje. Mojca Delač je v pogovoru z njo preverila, kaj na področju kognitivne psihologije je bilo po mnenju prof. Karle Klokočovnik Evans najbolj prodorno v letu 2024.

Nastaja slovenski veliki jezikovni model, vrsta umetne inteligence, ki bo omogočila tudi nekakšen slovenski Chat GPT. Kako bo delovala tovrstna umetna inteligenca, je odvisno od količine besedil, ki jih bodo zbrali pri nacionalnem projektu Povejmo. O širšem napredku na tem področju in potrebah po slovenskem velikem jezikovnem modelu z vodjem projekta Simonom Krekom, pisateljem Miho Mazzinijem, piscem o znanosti Sašem Dolencem in Markom Grobelnikom z Instituta Jožefa Stefana. Oddajo smo izvedli na 40. Slovenskem knjižnem sejmu.

80 deklet z 12 osnovnih šol z vseh koncev Slovenije se je na zaključnem dogodku 6. sezone Girls Do Code lotilo načrtovanja robota oziroma pomočnika, ki deluje na podlagi umetne inteligence. Umetna inteligenca je danes vse bolj prisotna, velike jezikovne modele, kot je ChatGPT, uporablja za najrazličnejše namene širok krog ljudi. Po drugi strani je znanja programiranja in poznavanja umetne inteligence premalo, prav tako je v teh poklicih mnogo več moških kot žensk, kar v določeni meri vpliva na to, kako je ta tehnologija zasnovana. Izhodišče projekta Girls do Code v organizaciji zavoda Simbioza Genesis in podjetja Digital School, je prav v tem, da se čim več mladih deklet navduši nad programiranjem in poznavanjem sodobnih tehnologij. Kombinacija druženja, uporabnega znanja, zabave in novih izkušenj se je tudi letos izkazala za uspešno kombinacijo. Foto: Rok Kutin/Simbioza

Nekdaj samoumevno ekskluzivnost človeške inteligence danes umetna inteligenca postavlja pod vprašaj. Zmogljivi modeli globokih nevronskih mrež so namreč z vrtoglavim tempom kos vse zahtevnejšim nalogam, ki so bila še včeraj v izključni domeni človeka, na določenih področjih pa nas že povsem prekašajo. Ob tem nam zastavljajo vrsto najbolj temeljnih vprašanj: kaj sploh je inteligenca? Kakšen vpliv na človeka bo imela ta nova vrsta intelektualne konkurence, bomo na inteligenco in človeka začeli gledati kaj drugače? Kakšni novi uvidi se nam odpirajo z inteligentnimi orodji in kaj nam povejo skupne točke in razlike med človeško in strojno inteligenco? O teh vprašanjih so v tokratni Intelekti razmišljali strokovnjakinja za umetno inteligenco doc. dr. Marinka Žitnik z Univerze Harvard, jezikoslovec doc. dr. Gašper Beguš s kalifornijske Univerze Berkeley, filozofinja prof. dr. Olga Markič in psiholog prof. dr. Valentin Bucik, oba s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Foto: Pixabay

Kakšen vpliv ima umetna inteligenca na ustvarjanje književnosti? Koliko so in koliko bodo pametna orodja pomagala literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem? Bomo v prihodnje literaturo delili na tisto, ki jo je ustvaril človek, in tisto, ki jo je ustvarila umetna inteligenca? Kako je v teh primerih z vprašanjem avtorstva in avtorskih pravic? Vprašanj, povezanih s tem, je vedno več. O njih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gosta: Vuk Ćosić, avtor knjige Nacija – Kultura (LUD Šerpa, 2022); Jernej Županič, avtor knjige Navade in uzance (Črna skrinjica, 2023).

Očitki o vpletanju v delo policije so neutemeljeni, v odzivu na kazensko ovadbo odgovarja premier Robert Golob. Na navedbe se bo odzval po pravni poti, prst pa je znova usmeril v nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. V oddaji tudi: - Novela zakona o zdravstveni dejavnosti zadnji dan javne razprave pod plazom kritik iz zdravstva. - Agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem v Gazi tik pred zlomom delovanja. - Umetna inteligenca je lahko velika podpora šolskemu procesu, ne more pa nadomestiti učitelja.

Evropska noč raziskovalcev obsega letos 58 različnih projektov v 25 državah. Pri nas je letos fokus usmerjen na dva sodobna fenomena, ki se v določenih vidikih tudi nekoliko povezana, namreč lažne novice in umetna inteligenca. V Ljubljani je v središču odnos med človekom in umetno inteligenco, kajti gre za tehnologijo, ki ključno kroji današnji čas. Dogajanje poteka na več lokacijah s središčem v Centru Rog, kamor je dež prestavil vse dogodke, ki so bili načrtovani na Mestnem trgu, z umetno inteligenco pa se je mogoče seznaniti tudi na ladji Žaba, ki pluje po Ljubljanici danes prav posebno opremljena, na Fakulteti za farmacijo in Filozofski fakulteti ter v Pritličju na Mestnem trgu. Podoben program projekta Humanistika, to si ti! najdete tukaj.V Mariboru Noč raziskovalcev v koordinaciji Univerze v Mariboru poteka v Europark, kjer se bodo zvrstili številni dogodki pod krovnim naslovom Lažne novice in teorije zarote? Opolnomočimo (se za) znanost!Nekaj znanstvenega dogajanja pa lahko v popoldanskih urah srečate tudi v Hiši eksperimentov. Kakšna srečanja z umetno inteligenco se vam danes obetajo v prestolnici, je v prispevku preverila Nina Slaček. Foto: Ljubljanica, kot jo vidi umetna inteligenca, ki jo razvijajo v Laboratoriju za strojno inteligenco na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

Chat GPT – Kako umetna inteligenca spreminja pravila igre v marketingu by Start:up Maribor

Kakšen vpliv ima umetna inteligenca na ustvarjanje literature? Koliko so in koliko bodo pametna orodja v pomoč literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem? Bomo v prihodnje delili literaturo na tisto, ki jo je ustvaril človek, in na tisto, ki jo je ustvarila umetna inteligenca? Kako je tu z vprašanjem avtorstva in avtorskih pravic? Vprašanj, ki se pri tem odpirajo, je vedno več. Nekaj jih zastavljamo gostoma, ki sta pri svojem pesniškem ustvarjanju že uporabila pametna orodja pri snovanju svojih knjig. Sodelujeta Vuk Ćosić, avtor knjige Nacija – Kultura (LUD Šerpa, 2022) in Jernej Županič, avtor knjige Navade in uzance (Črna skrinjica, 2023). Foto: Gregor Podlogar

Tokrat smo gostili idejnega vodjo prvega inštruktorja umetne inteligence za matematiko pri nas – Astra AI ter mlade uporabnike, dijake in študente, ki so z njegovo pomočjo izboljšali svoje znanje in razumevanje tega predmeta. Kakšen je bil ta učni proces in, ali lahko to orodje umetne inteligence na dolgi rok povsem nadomesti tradicionalno učenje oziroma učitelje in inštruktorje? Kam gre razvoj in naša prihodnost v druženju z UI ter kako smo pripravljeni integrirati ta orodja v svoja intimna in profesionalna življenja? Pa tudi o vrednotah, ki so smerokazi naših stremljenj in delovanj. Za odgovore in nova vprašanja, debato, se je voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič družila z Andrejem P. Škrabo, Deanom Dajićem, Galom Grosom, Aljošo Lesjakom in Anžetom Pichlerjem.

Pri prevajalski službi Evropskega parlamenta so glede rabe umetne inteligence dosledni. Generalni direktor Valter Mavrič je povedal, da če umetna inteligenca ne deluje v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije, potem za njih ne deluje. Ponosen je, da imajo takšno stališče, saj so tako tudi na tem področju za njih jeziki enakovredni. Poslušajte drugi del pogovora z vodjo Direktorata za prevajanje pri Evropskem parlamentu, ki je ena izmed največjih prevajalskih služb na svetu. Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

V epizodi 144 je bil moj gost Alen Kobilica, maneken, podjetnik in ustanovitelj centra Vidim cilj. Je tudi paratriatlonec in predvsem zelo ponosen očka in mož. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Energija mirnosti in otroštvo Ali nas otroštvo in okolica definirata? Alkoholizem v družini in odnos z očetom Tehnologija, prisotnost in potapljanje na dah Paratriatlon Prepoved alkohola in cigaret Manekenska kariera Svet mode in vizualnost Umetna inteligenca, šolski sistem in vrednote Pomoč umetne inteligence za slepe Tumor, benigna zadeva in izguba vida Soočanje z izgubo vida Ne igraj vloge žrtve, bodi inspiracija Vzgoja otroka in kdaj postati očka? Kako si ustvarimo vtis brez vida? Ustanovitev centra za otroke z razvojnimi specifikami Alenova podjetniška pot Indy&Pippa

Bliža se evropsko nogometno prvenstvo, velika tema zaradi geostrateških napetosti in terorističnih groženj je zagotovitev varnosti. Številni nogometni navdušenci, ki so v zadnjih mesecih skušali kupiti vstopnice za evropsko prvenstvo, so ostali praznih rok. Pa vendar, kdor ima srečo, lahko do njih še pride. Kako in po kakšni ceni?

Dolžina svetlega dela dneva je za zdaj še malenkost krajša od noči. Umetna razsvetljava v notranjih prostorih ima tako pomembno vlogo. Tudi sicer niso vsi prostori vedno idealno zasnovani v smislu, da izkoristijo največ dnevne svetlobe. Zato bo eno od vprašanj za gosta četrtkovega Svetovalnega servisa, kako osvetliti bivalne prostore. Kakšna barva svetlobe je smiselna glede na namembnost sob? Gost: doc. dr. Matej Kobav s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

V petindvajseti epizodi podkasta je moj gost Sandi Špenko, mladi podjetnik, računalniški navdušenec in ustanovitelj startup podjetja Crypto Unity. Pogovarjala sva se o stvareh, ki so mi noro zanimive, pa jih v resnici doslej nisem dobro razumel - kaj je to kriptovaluta in kako deluje blockchain tehnologija? Kaj sploh je bitcoin in kako je lahko denar na internetu sploh kadarkoli varen? Ali ima pri trgovanju s kriptovalutami svoje mesto tudi umetna inteligenca in kako ob nevarno hitrem razvoju tehnologije zaščititi najbolj ranljive skupine ljudi, ki so zaradi neizkušenosti lahka tarča spletnih prevarantov? Pogovor, ki je verjetno najbolj 'tehnični' od mojih podkastov doslej, mi je pa bil z vidika milenijca in uporabnika interneta skorajda nujen. Tehnologija neizprosno drvi v strašljive in nepričakovane daljave. Vse, kar nam preostane, je da hitimo za njo. Več o platformi Crypto Unity si lahko prebereš na: https://cryptounity.org/sl/kupi-cut/?utm_source=UmetnostLenarjenja Gre za slovenski start-up, ki se osredotoča na varnost, izobraževanje in dostopnost kriptovalut. Hvala, ker spremljaš podkast Umetnost Lenarjenja! Hvaležen bom, če se na podkast prijaviš ali pustiš komentar.

Dam ti 10% popusta za vedno na Astra AI: inštrukcije matematike z AI tehnologijo: https://astra.si/ai/?ref=uUokGuyodL    AIDEA knjiga: https://aidea-knjiga.com  ============================= V epizodi 131 je bil moj gost Miha Šalehar, radijski voditelj in kolumnist. Diplomiral je na Fakulteti za multimedije. Od leta 2000 je zaposlen na Radioteleviziji Slovenija, kjer je sodeloval v oddajah Videospotnice, Aritmija, Tekma in Tranzistor, vodil je tudi Poletno sceno. Prepoznaven je kot pronicljiv radijski voditelj na Valu 202. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Mihovo mnenje o podkastih Filozofija Bude in spoznanje pravega življenja Oddaja Toplovod in delo na radiju Življenje v mehurčku in naša prepričanja Javna izpostavljenost in negativni komentarji Interesi Slovencev Transhumanizem, umetna inteligenca in evolucija Optimizem in pesimizem Ali res imamo izbiro? Globalno sodelovanje in suženjstvo Umetna inteligenca in kolektivna zavest Odvisnost od alkohola

Razmere v Gazi so vse bolj grozljive. Zaradi izraelskih napadov sta prenehali delovati največji bolnišnici, kjer je ujetih več tisoč ljudi. Umira vse več pacientov, tudi novorojenčki. Izrael še naprej oblega največjo bolnišnico, kot trdi, se v podzemnih rovih pod njo skrivajo Hamasovi borci. Drugi poudarki oddaje: - Vsi, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, bodo v prihodnjih dneh dobili odločbo o tem. - Ta teden prinaša novosti na področju delavskih pravic - veljati bo začela novela o delovnih razmerjih. A kot pravi profesor Luka Tičar, bi bila največja reforma dejansko spoštovanje delovne zakonodaje. - Umetna inteligenca tudi v turizem prinaša nove izzive. O tem bodo govorili na dnevih slovenskega turizma, ki se začenjajo v Novi Gorici.

Letošnji Avdiofestival, ki je v organizaciji Radia Slovenija potekal 9. oktobra v ljubljanski Cukrarni, je postregel tudi z zelo aktualnimi vprašanji na področju avdia in radia, med drugim kaj za medije pomeni vse hitreje razvijajoča se umetna inteligenca. Nove zmožnosti generativne umetne inteligence so v zadnjem letu nedvomno pritegnile kar najširšo pozornost in postalo je jasno, da gre za tehnološki preskok, ki spreminja pravila igre in parametre možnega na številnih področjih, tudi v medijih. Ne brez razloga, sta skupaj s štirimi gosti okrogle mize o avdiu prihodnosti ugotavljali Nina Slaček s Prvega in Valovka Maja Ratej.Na okrogli mizi so sodelovali Peter Čakš z mariborskega Inštituta za medijske komunikacije, Tomaž Čop iz Infonet Media, raziskovalec z Instituta "Jožef Stefan" Marko Grobelnik in pomočnik direktorja Radia Slovenija Matej Praprotnik.

Bodi obveščen/a, ko novembra izide AIDEA knjiga: https://aidea.si/aidea-mailing-lista ============================= V epizodi 117 je bil moj gost Gregor Kosi, ki je bil dolgoletni direktor Lidl Slovenija. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Iluzija in misli Leadership Dražljaji Naše odločitve in vedenje Skrivnosti in resnica Carlos Ghosn in splet laži Vrednote in potrebe Kognitivna terapija Nenehne spremembe in cone stanja Osnovne potrebe zaposlenih Ljubezen in strast do dela Naše želje in zloraba potreb Sam svoj šef Intuicija Ženske in moški v poslu Čustva in zrelost Leadership delavnice Teorija socialnega učenja Učinkovito vodenje in vloga odnosov Ženska in moška energija Leva in desna možganska polovica Umetna inteligenca Koncept dobrega in slabega Iskanje sreče Svobodna volja Formula za motivacijo Formula za življensko silo Vprašanje prejšnjega gosta ============================= ASTRA AI: https://astra.si/ai/  ============================= AIDEA Total Pack — Paket 22 znanstveno podprtih učinkovin v 4 izdelkih. https://bit.ly/AIDEA-Total-Pack ============================

V tokratni epozodi smo razpravljali o šolstvu in argumentirali, zakaj je model, ki ga ponuja Astra AI korak naprej v izobraževanju. Z Astra AI lahko matematiko obvladate s pomočjo vašega osebnega AI inštruktorja, ki je na voljo 24/7. Ne daje direktnih odgovorov, temveč pomaga pri učenju postopkov reševanja in pomaga razumeti matematične naloge korak za korakom. Preizkusi Astro AI: https://astra.si/ai/ ============================= V epizodi 115 sta bila moja gosta Andrej P. Škraba in Alen Faljic. Andrej je avtor spletne strani https://astra.si/, s pomočjo katere se mladi lahko učijo matematiko. Poleg zanimanja za znanost in filozofijo, je svojo kariero v zadnjih letih posvetil marketingu. Kot CMO je bil zaposlen pri podjetju NiceHash, Paralink Network in trenutno pri NFTfi. Sodelujeva pri projektu Astra AI. Alen je poslovni oblikovalec (oziroma business designer). Po končanem magisteriju na WU Wien, sem se pridržul podjetju IDEO, pionirju metodologije design thinkinga in business designa. Je ustanovitelj podkasta Zakulisje in poslovne šole za oblikovalce d.MBA. https://d.mba/ V epizodi se dotaknemo naslednjih tematik: Kako smo se spoznali in podali na pot podjetništva Začetki podcast scene Šolstvo in prakse o izobraževanju 10 let projekta Astra Problematika šolskega sistema Razvoj projekta Astra Vloga učitelja v procesu učenja Družbena vloga šole Kako izboljšati šolski sistem Vpliv bivanja v dijaškem ali študenstkem domu Študentsko delo Vloga mentorja za najstnika Internet in oblikovanje kariere Mnenje novopečenega starša o šoli Idealen šolski predmetnik Tutorstvo in umetna inteligenca Astra AI Prihodnost izobraževanja Vzvodi za izboljšanje izobraževanja Kako lahko pomagamo sami? ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista ============================= AIDEA Total Pack — Paket 22 znanstveno podprtih učinkovin v 4 izdelkih. https://bit.ly/AIDEA-Total-Pack =============================

Revolucija, ki jo prinaša umetna inteligenca, se dogaja tudi v Sloveniji. Denimo v načinu pridobivanja pravnih informacij. Tudi o dilemah in odgovornosti v primeru UI halucinacij in prihodnosti uporabe umetne inteligence tako v pravu kot drugje, vključno z dobrobitmi kot nevarnostmi, ki jih lahko prinese. Sogovornik: direktor inovacij v podjetju Lexpera Gregor Zagozda

Ključna težava gospodarstva je pomanjkanje ustrezne delovne sile. Delodajalci rešitev vidijo v tuji delovni sili. Kaj pa druge možnosti? Na primer aktiviranje prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje ali ukrepi delodajalcev, med katerimi sta boljše plačilo in spodbudno delovno okolje. Je vpliv umetne inteligence na kadrovski manko grožnja ali priložnost? Mogoči so tudi ukrepi za spodbujanje starejših, naj dalj časa ostanejo na delovnih mestih. O tem, kaj deluje in kaj ne,voditeljica Urška Valjavec s sogovorniki. Gostje: Greta Metka Barbo Škerbinc, generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje Slovenije; Polona Domadenik Muren, redna profesorica ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije.

Po letu 1960 so se vrstile zime in poletja umetne inteligence, obdobja neuresničenih napovedi in leta izjemnih dosežkov. Umetna inteligenca, digitalizacija, avtomatizacija in ogromne količine podatkov prinašajo izzive, priložnosti in pasti. Na nedavnem posvetu, ki so ga pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, zbiramo poudarke, mnenja, napovedi in opozorila, ter še razlago Turingovega testa, ki ga je novejša različica jezikovnega modela Chat GPT opravila letos, kar nas lahko veseli, hkrati pa tudi skrbi.Sogovorniki dr. Slavko Splichal, profesor komunikologije na Fakulteti za družbene vede in predstojnik Evropskega inštituta za komuniciranje in kulturo; dr. Ivan Bratko, predstojnik laboratorija za Umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko; doc. dr. Luka Kronegger, Center za metodologijo in informatiko na Fakulteti za družbene vede; doc. dr. Jernej Kaluža, Center za raziskovanje družbenega komuniciranja na Fakulteti za družbene vede; dr. Simon Krek, Institut Jožef Stefan Laboratorij za umetno inteligenco dr. Pika Šarf, mlada raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; dr. Vojko Gorjanc, redni profesor za slovenski jezik na Oddelku za prevajalstvo in vodja oddelčne katedre za slovenski jezik.  

39. Dialog podkast V ŽIVO na Ljubljanskem gradu ============================= V epizodi #101 je bil moj gost Sergej Hvala - Sneti, igrofil, poznavalec in ustvarjalec iger, ki ga malce starejši bralci in igralci iger poznamo iz časov računalniške revije Joker, zdaj pa kot enega glavnih avtorjev podobno usmerjene revije Jazbina. V epizodi se dotaknemo naslednjih tematik: Joker revija Igre v 2000ih Virtualna realnost Začetek kariere, igrofil Top 5 igric: Zelda, Dark Souls, Mario Zelda Dizajniranje iger Street Fighter Novejše igre: God of War The Last of Us VR in AR, odvisnost in kje je preveč? Umetna inteligenca, zavest inteligence Vprašanje prejšnjega gosta ============================= Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). =============================

Obljubljamo, da te oddaje ni napisala umetna inteligenca. Je pa ChatGPT avtor besedila, ki so ga poslušalci morali prepoznati v primerjavi z besedilom izpod peresa človeka. Ugotavljamo, da naloga ni tako preprosta.

39. Dialog podkast V ŽIVO na Ljubljanskem gradu ============================= V epizodi #98 je bil moj gost dr. Jure Knez. Soustanovitelj in večinski lastnik tehnološkega podjetja Dewesoft v Trbovljah. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: S čim se ukvarja um Jureta Kneza Podjetništvo, uspeh, okolje in vzorniki Katere stvari zunaj šolskega sistema so najbolj pripomogle uspehu Telemetrija Razvoj vesoljske tehnologije, SpaceX, NASA Pogled na Kitajski in Ruski ekonomski sistem Politika, polarizacija in izmenjalna trgovina Šolski sistem danes in podjetniška mentaliteta Pogled na podjetništvo v Sloveniji in pomen uspeha Umetna inteligenca in prihodnost tehnologije Kaj bi rekel 20 letnem podjetniku/podjetnici? ==================================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

V marčevskem znanstvenem pregledu je v središču naše pozornosti tema, ki v negotovost postavlja številne znanstvenike. Tehnologije umetne inteligence presenečajo s svojimi zmogljivostmi. Program ChatGPT je zmožen na podlagi uporabnikovega vprašanja ali trditve avtomatsko generirati smiseln odgovor. Znanje, ki si ga je program nabral prek strojnega učenja, pretvarja v preproste odgovore, daljše tekste, eseje ali celo povzetke znanstvenih tekstov. Preverimo tudi izplen konference o vodi, ki so jo po dolgem času organizirali Združeni narodi. Spoznamo prejemnike nekaterih nagrad, ki so jih v znanosti podelili v prvem pomladnem mesecu, in rezultate, ki jih je pokazala nova analiza odpadnih voda pri nas. Na tujem pogledujemo k japonskim znanstvenikom in odkritju na asteroidu Ryugu in preverjamo, kako lahko streznimo pijane miši. Gost v studiu prof. dr. Blaž Zupan, Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani Zapiski ChatGPT; Stefanovi dnevi in prejemniki Zlatega znaka;  Jesenkove nagrade na Biotehniški Fakulteti; nova konferenca Združenih narodov o vodi; asteroid Ryugu; koktajl za povrnitev treznosti. 

Umetna inteligenca vse bolj postaja del našega vsakdanjika. Bliskovit razmah je v zadnjih tednih in mesecih doživel program ChatGPT. Zna oblikovati čudovita besedila, zna tudi programirati, ne zna pa misliti in nima čustev. Star je komaj pol leta, a je že postal spletna zvezda. Odzivi ljudi so burni in protislovni. Nekateri so navdušeni: študenti ga z veseljem uporabljajo pri pisanju seminarskih in drugih nalog, tajnice pri oblikovanju poslovnih pisem … Drugi so zaskrbljeni: kako bodo v šolah preprečili zlorabe, kako bo umetna inteligenca spremenila ustvarjalne poklice? O (ne)utemeljenih strahovih in (prevelikih) pričakovanjih v zvezi s sodobnimi tehnologijami voditelj Rene Markič z gosti. Gostje: Marko Grobelnik, raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu "Jožef Stefan"; Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo; Maja Klun, prorektorica za področje prenosa znanja na Univerzi v Ljubljani; Simon Krek s Centra za jezikovne vire in tehnologijo.

Muharjenje je najlepša in tudi najbolj humana oblika športnega ribolova, saj lovimo po sistemu Ujemi in spusti. Poglavitna značilnost muharjenja je način podajanja vabe. Umetna muha tako rekoč nima teže, zato vabo pri muharjenju mečemo s težo vrvice. Pri muharjenju je torej treba najprej osvojiti tehnike muharskega meta, ki je prava znanost. Za uspešen ribolov potrebujemo muharsko palico, muharsko kolesce, muharsko vrvico, podvrvico in umetno muho. Ta je po navadi imitacija žuželke ali pa kakšne druge živali, ki je ribja hrana. O muharjenju se bomo v novi izdaji Svetovalnega servisa pogovarjali s predsednikom ribiške družine iz Kočevja Tomažem Arkom.

EPIZODA 68Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDANES ponovna OG zasedba Jureta, Mateja in Tima. PrisluhnI!TIMESTAMPS00:00 - Intro00:09 - Predstavitev00:23 - Kako smo kaj02:00 - Timov kostum02:45 - Juretov kostum03:26 - Matej kot Eva Luna (part 1)04:41 - Razgaljenost za pusta07:36 - Pogodba s hudičem09:47 - Naši bodoči otroci15:47 - "Hecanje" otrok17:05 - Spoznavanje staršev18:24 - Juretov prvi sex19:11 - Tim še ni spoznal staršev19:55 - Zveza s Chlani21:40 - Kurenti24:19 - Matej kot Eva Luna (part 2)26:24 - Umetna inteligenca27:15 - Selitev na Mars31:07 - 5 ljudi, ki bi jih vzeli na Mars32:11 - Potek življenja na Marsu34:43 - Chlani reklama36:32 - Samozavest ali prepotentnost41:34 - VprašanjaSPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

V epizodi #90 je bil moj gost Mladen Borovič, profesor na fakulteti za računalništvo in informatiko v Mariboru. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Življenjska pot, spletna tehnologija, super računalništvo Učenje umetne inteligence in definicija Problem uskladitve umetne inteligence Avtonomna vožnja Moralne odločitve inteligence UX, algoritmi in priporočljivi sistemi Napake uporabniške izkušnje Netflixa in deepfake Skrivanje algoritmov in novi zakoni Koliko dodane vrednosti ima fakulteta Strojno učenje, Transformer, Turingov test AlphaTenzor, nevronska mreža Človeška zavest ============================= AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

EPIZODA 57Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDANES ponovno nova OG zasedba Jureta, Mateja in Tima. PrisluhnI!TIMESTAMPS00:00 - Predstavitev00:38 - Timov teden01:28 - Chlani pri Predsedniku Pahorju06:49 - Prijateljstvo10:40 - Pomoč brezdomcu12:28 - Chlani VLOGS13:28 - Timovi nohti14:56 - Timovi poklici15:48 - Umetna inteligenca in ljudje25:29 - Darila33:34 - "Red district" v Amsterdamu36:11 - Slovenija ima talent40:41 - Izgled vs. karakter 45:43 - VprašanjaSPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.