Podcasts about kraljevi

Dobro jutro, dragi poslušalke in poslušalci, današnjo duhovno misel bom začela s kratko pravljico. Za to imam najmanj dva razloga: ker imam rada pravljice in ker v njih navadno zmaga dobro. To, da se v pravljicah dogajajo neverjetne, samo v domišljiji mogoče stvari, bom spregledala. Ne nazadnje je prav živa domišljija tista, ki nam v težkih preizkušnjah, trpljenju in nesreči pomaga, da preživimo. Nekoč je živel kralj, ki je bil zmeraj bolan. Imel je devetindevetdeset bolezni in vsi zdravniki so rekli, da mu ne morejo več pomagati. Eden izmed njih pa je dejal: »Če bi se našel človek, ki ni bil nikoli nezadovoljen, temveč zmeraj z vsem zadovoljen, in bi kralj oblekel srajco tega srečnega človeka, bi odšlo od njega vseh devetindevetdeset bolezni.« Kraljevi sli so se razšli po vsem svetu in iskali človeka, ki ni bil nikoli nezadovoljen, temveč zmeraj z vsem zadovoljen. Iskali so ga, a zaman. Nekega dne pa je eden izmed kraljevih hlapcev prišel na velik travnik in tam zagledal bosonogega, razcapanega človeka, kako spi pod drevesom in se v spanju nasmiha. To bi bil lahko srečen človek, si je dejal in ga zbudil. »Hej, človek, zbudi se! Ali si zadovoljen na svetu?« »Seveda sem zadovoljen, zakaj ne bi bil?« je odgovoril popotnik. »In še nikoli nisi bil nezadovoljen?« »Še nikoli. Le zakaj naj bi bil nezadovoljen?« »Torej pojdi z menoj k našemu kralju!« »Le zakaj?« »Dal ti bo na kupe denarja.« »Le čemu? Saj ne potrebujem denarja.« Slednjič se je popotnik vendarle dal pregovoriti in je šel s hlapcem na kraljevski dvor. Ko ga je kralj zagledal, se je razveselil. »Brž mi daj srajco,« je ukazal. »Zakaj?« »Ne vprašuj! Sleci suknjič, potegni s sebe srajco in mi jo daj! Dobil boš zanjo kup denarja!« Srečni človek je slekel suknjič, toda joj, pod njim ni imel srajce. Ko je bolni kralj to videl, je globoko vzdihnil in umrl. Srečni človek pa je spet ogrnil svoj suknjič in odšel. Raziskave o sreči kažejo, da nas denar osrečuje, vendar le do neke mere. Če smo revni, nas bo dotok denarja osrečil, če pa smo premožni, zaradi njega ne bomo še srečnejši. Imeti ga moramo ravno dovolj, sicer pa je sreča odvisna od drugih dejavnikov. Še najmanj od srajce. Junak iz pravljice je bil zadovoljen in srečen brez nje. Nesrečni kralj pa si je verjetno tudi zaradi večnega nezadovoljstva nakopal katero izmed devetindevetdesetih bolezni. Čeprav je imel denar, si zdravja in srajce srečnega človeka ni mogel kupiti. Srečo lahko definiramo na več načinov. Ena najsplošnejših (filozofskih) definicij je, da je sreča popolna zadovoljitev in odsotnost vsakršne želje. Ljudje srečo razumejo različno, glede na zunanje okoliščine, ki vplivajo na življenje in občutek sreče, sami pa nanje velikokrat ne morejo vplivati. Zato vam to jutro želim, da bi v svojih dušah našli mir in sami spoznali, kaj je sreča (prim. Žal 3,17).

Lejla Kraljević je suosnivačica i izvršna managerica kompanije Derubis iz Viteza, koja jedina u BiH proizvodi jahte i katamarane i karavane. Lejla je zajedno s mužem Denisom Kraljevićem, riječkim inovatorom i brodograditeljem, njegovo brodogradilište iz Rijeke preselila u Vitez i tamo nastavila proizvoditi njihove jahte i katamarane. U međuvremenu su, u vrijeme Covid 19 pandemije, u proljeće 2021., pokrenuli inovativnu proizvodnju karavana izrađenih u posebnoj tehnologiji odlijevanja, i proizveli su prve katamarane u svijetu u jednom dijelu, bez ikakvih dodataka, osim unutarnje opreme karavana. Svoj prvi Derubis karavan, jedinstvenu bh. kamp prikolicu svjetske klase, premijerno su predstavili u avgustu 2021. na svjetskom Sajmu karavana u Düsseldorfu. Za svoj inovativni karavan monokok dizajn najprije su dobili nagradu German Design Award-a u decembru 2024., a potom su krajem maja 2024. osvojili prestižnu njemačku nagradu za inovacije 2024. u Berlinu. Ta strelovita karijera ih je dovela i do saudijskih investitora, s kojima su ušli u joint venture partnerstvo, i izgradili prvu tvornicu jahti i karavana u Saudijskoj Arabiji. Ovo je presedan za saudijsko tržište i u vrijeme emitiranja ovog podcasta, krajem aprila 2025., Lejla u Saudijskoj Arabiji upravo otvara svoju prvu fabriku izvan BiH. O njihovoj viziji da bosansko-hercegovačko znanje i umijeće, inovativnost i kreativnost, ponude na svjetskom tržištu, o tome kako su prevezli svoju prvu jahtu izgrađenu u Vitezu putem preko Vlašića, potom do luka u Roterdamu i na Floridi sve do konačne luke na Kostarici, te o drugim izazovima govorimo u ovom podcastu.U ovoj epizodi smo razgovarali o:00:00:00 Teaser i najava00:04:19 Kako je nastala ideja o brodogradilištu u Vitezu?00:10:40 U Covidu smo odlučili na temelju dizajna jahti napraviti karavane 00:14:25 Naš karavan je otvorio novo poglavlje u caravaning industriji00:18:45 Svjetsko tržište smo osvojili inovativnošću i dizajnom00:22:20 Naši karavani i jahte su 100% bh. proizvodi00:24:40 Naš dolazak na Caravan sajam u Dusseldorf 2021.00:29:20 Jedinstven monokok dizajn i tehnologija naših karavana je nastao na našem know how-u iz brodograditeljstva00:34:04 Na sajmu u Dusseldorfu smo bili "highlight" cijelog sajma00:36:50 U Saudijskoj Arabiji gradimo prvu tvornicu naših jahti i karavana00:38:42 Dvije godine poslije prvog sajma dobili German design award 00:48:49 Kakva je oprema u Derubis karavanu?00:53:05 Derubis karavan je izliven iz jednog dijela i siguran je na cesti00:58:45 Naša specifičnost je u ručnoj izradi naših majstora, zanatlija01:03.20 Djeci treba približiti zanatske poslove koji su danas cjenjeni 01:11:40 Svjetska krovna asocijacija u karavan industriji nas je primila u svoje članstvo iako nismo iz EU______________

V decembru obiskujemo možgane, ki so odšli po svetu. Tokrat smo se odpravili na Švedsko, kjer deluje Dr. Kaja Korošec, psihologinja in doktorica zdravstvenih znanosti. Pot jo je po končanem magistrskem študiju psihologije v Sloveniji odpeljala v Stockholm, kjer deluje na Inštitutu Karolinska in Kraljevi glasbeni akademiji. Pravi, da je še veliko kotičkov na Švedskem, ki bi jih rada raziskala, zagotovo pa to velja tudi za človeške možgane. Na tem področju jo najbolj zanima preplet duševnega zdravja, glasbe in avtizma. Kaj prelomnega se je na tem področju zgodilo v letu, ki se izteka, je zaupala Niki Vrabec.

V Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji je 31. januarja 2024 potekal koncert cikla Tutti Akademije za glasbo, na katerem je nastopil Orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Kahijem Solomnišvilijem in tremi študentkami. Dva nastopa poslušamo danes, nastopu Ele Krstić pa bomo prisluhnili prihodnji teden. Anja Kralj je na akademiji študentka Gorjana Košute, za svoj nastop pa je izbrala Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 35 Ericha Korngolda. Pianistka Lara Oprešnik pa je magistrski študij na Akademiji za glasbo vpisala v razredu Rubena Dalibaltayana, opravila pa je tudi sprejemne izpite za magistrski študij na Kraljevi akademiji v Londonu. Na koncertu je izvedla Koncert za klavir in orkester v fis-molu, op. 20 Aleksandra Skrjabina.

Dobro jutro, drage poslušalke in poslušalci, današnjo duhovno misel bom začela s kratko pravljico. Za to imam najmanj dva razloga: ker imam rada pravljice in ker v njih navadno zmaga dobro. Dejstvo, da se v pravljicah dogajajo neverjetne, samo v domišljiji mogoče stvari, bom spregledala. Ne nazadnje je prav živa domišljija tista, ki nam v težkih preizkušnjah, trpljenju in nesreči pomaga, da preživimo. Nekoč je živel kralj, ki je bil zmeraj bolan. Imel je devetindevetdeset bolezni in vsi zdravniki so rekli, da mu ne morejo več pomagati. Eden izmed zdravnikov pa je dejal: »Če bi se našel človek, ki ni bil nikoli nezadovoljen, temveč zmeraj z vsem zadovoljen, in bi kralj oblekel srajco tega srečnega človeka, bi odšlo od njega vseh devetindevetdeset bolezni.« Kraljevi sli so se razšli po vsem svetu in iskali človeka, ki ni bil nikoli nezadovoljen, temveč zmeraj z vsem zadovoljen. Iskali so ga, a zaman. Nekega dne pa je eden izmed kraljevih hlapcev prišel na velik travnik in tam zagledal bosonogega, razcapanega človeka, kako spi pod drevesom in se v spanju nasmiha. To bi bil lahko srečen človek, si je dejal in ga zbudil. »Hej, človek, zbudi se! Ali si zadovoljen na svetu?« »Seveda sem zadovoljen, čemu bi ne bil?« je odgovoril popotnik. »In še nikoli nisi bil nezadovoljen?« »Še nikoli. Le čemu naj bi bil nezadovoljen?« »Torej pojdi z menoj k našemu kralju!« »Le zakaj?« »Dal ti bo na kupe denarja.« »Le čemu? Saj ne potrebujem denarja.« Slednjič se je popotnik vendarle dal pregovoriti in je šel s hlapcem na kraljevski dvor. Ko ga je kralj zagledal, se je razveselil. »Brž mi daj srajco,« je ukazal. »Zakaj?« »Ne vprašuj! Sleci suknjič, potegni s sebe srajco in mi jo daj! Dobil boš zanjo kup denarja!« Srečni človek je slekel suknjič, toda joj, pod njim ni imel srajce na sebi. Ko je bolni kralj to videl, je globoko vzdihnil in umrl. Srečni človek pa je spet ogrnil svoj suknjič in odšel. Raziskave o sreči kažejo, da nas denar osrečuje, vendar le do neke mere. Če smo revni, nas bo dotok denarja osrečil, če pa smo premožni, zaradi njega ne bomo še srečnejši. Imeti ga moramo ravno dovolj, sicer pa je sreča odvisna od drugih dejavnikov. Še najmanj od srajce. Junak iz pravljice je bil zadovoljen in srečen celo brez nje. Nesrečni kralj si je verjetno tudi zaradi večnega nezadovoljstva nakopal katero od devetindevetdesetih bolezni. Čeprav je imel denar, si zdravja in srajce srečnega človeka ni mogel kupiti. Srečo lahko definiramo na več načinov. Ena najsplošnejših (filozofskih) definicij je, da je sreča stanje popolne zadovoljitve in odsotnost vsakršne želje. Ljudje srečo razumemo različno glede na zunanje okoliščine, ki vplivajo na naše življenje in na naš občutek sreče, sami pa nanje velikokrat ne moremo vplivati. Zato vam v tem jutru želim, da bi v svojih dušah našli mir in sami spoznali, kaj je sreča (prim. Žal 3,17).

Mož je bil obsojen zaradi poneverbe. Kraljevi družini ...Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Jeste li već bili na ljetnom godišnjem odmoru? Planirate li se baciti u kristalno jasno Jadransko more s hrvatske obale? Volite li privatni smještaj? Ako da – znate li kako to izgleda s druge strane medalje? Maja Marić i Ivana Zrilić o rastu broja iznajmljivača i vrijedi li slovo zakona za sve jednako? Što znači dobra recenzija? Što treba napraviti da bi gost bio zadovoljan i da bi se bilo uspješan iznajmljivač, govori Meri Čizmić Kraljević, edukatorica iz savjetovališta za obiteljski smještaj. Von Maja Maric.

Nekoč je deček z družino obiskal London in si tam ...Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

+Norris ispustio trijumf++Lewis Hamilton i Mercedes izvrsni - treća pozicija.+Obe Alpine osvojile poene.Preuzmite OMV My Station mobilnu aplikaciju: https://www.omv.co.rs/sr-rs/mystationiPhone: https://apps.apple.com/rs/app/omv-mystation-u-srbiji/id6451113141Android: https://play.google.com/store/apps/details?id=com.comarch.clm.mobileapp.omvrshttps://fantasy.formula1.com/en/leagues/join/P5SEDGFHU02KOD ZA LIGU: P5SEDGFHU02Ukoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinDomaćini: Pavle Živković i Srđan Erceg#lap76#infinitylighthouse#f1 00:00:00 Početak00:09:45 Koji je Maks meni kralj :)00:15:00 Promena pozicija tokom trke00:19:30 Edi Džordan zna!00:23:00 Pritisak na papučicu gasa na startu00:25:15 Lando odličan!00:33:30 Čeko se bori da bude u poenima00:40:00 Maksova psihološka bitka00:45:30 Par reči o Ferariju01:01:00 Karlos u Vilijansu?01:13:30 Karlos u McLarenu?01:16:30 Pravi tajming da Ferari promoviše Njuija01:21:30 Jako loš vikend za RB tim01:22:30 Flavio je opet nešto čačkao oko turbine :)01:36:45 Alpina - najbolja od ostatka sveta01:40:00 Prvi set pitanja iz četa01:49:45 Strolov ispad01:54:00 Vilijams baš loš, šta dalje?01:59:30 Zauber i Haas u svom svetu02:05:00 Kratka najava VN Austrije02:17:00 F1 nas okuplja!02:25:00 Zašto je Maks sam protiv svih?02:35:00 Drugi set pitanja iz četa02:46:45 F2 i F303:00:00 Treći set pitanja iz četa03:07:00 PATREON------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Martinu!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1503 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1503 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001670866-23Uplatom na devizni račun: 160-6000001671337-65IBAN: RS35160600000167133765SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1503)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1503)-----------------NAŠA PRODAVNICA - ️https://shop.infinitylighthouse.comSvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTI - https://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic Heroic by StudioKolomnaAutor: Srđan ErcegDatum: 23. jun 2024.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading, and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse ★ Support this podcast on Patreon ★

U Buckast je došla Milica Kon, voditeljka hit TV formata "Brak na neviđeno" i "Kraljevi veselja". Osim što smo malo prokomentarisali ove emisije, Milica je rešila da pomogne Kojotu da se razmnoži (nije to što mislite!) i samim tim doprinese uništavanju naše divne planete.

Tako lepa je bila in noben snubec ji ni ugajal ... njena lepota je slovela daleč naokoli ... najlepša deklica si je izbrala ženina ... tako pripoveduje večina ljudskih pripovedk. Tale italijanska pa je drugačna. Kraljevič je bil tako lep, da ga nihče niti ni smel videti, samo ne vem točno zakaj. No, zgodba pripoveduje tokrat o lepem kraljeviču, ki pa ga končno trgovčeva hči tako očara, da se sklene poročiti z njo. Pa mu bo uspelo? Prisluhni italijanski pravljici Prevzetni kralj Zlata ptica, Italijanske pravljice 2. knjiga, Italo Calvino, prevedel Gašper Malej, Ljubljana, Mladinska knjiga 2022, bere Nataša Holy

V vseh kotih vidi strahove … Pripoveduje: Marinka Štern. Napisala: Tončka Stanonik. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1985.

Predstavljamo prvo baletno premiero sezone v SNG Opera in balet Ljubljana, baletni večer z naslovom Bolero, pri katerem gre za sodelovanje umetniških direktorjev obeh nacionalnih baletnih ansamblov, umetniškega direktorja ljubljanskega baleta Renata Zanelle in umetniškega direktorja mariborskega baleta Edwarda Cluga. Napovedujemo odprtje razstave slik Vladimirja Lamuta z naslovom Pogled na mesto v galeriji Krka v Novem mestu, na ogled so upodobitve dolenjske prestolnice iz sredine prejšnjega stoletja. Poročamo o kulturnem dogajanju v Italiji. V milanski Kraljevi palači so pred dnevi odprli retrospektivo španskega mojstra Francisca Goye, enega od pionirjev moderne umetnosti, v Milanu pa so na ogled tudi dela dve stoletji zgodnejšega mojstra – El Greca.

Kraljevič išče nevesto. In revna deklica pomaga živalim … Pripoveduje: Alenka Vipotnik. Nemška pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1975.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

V današnji oddaji Svet kulture se posvečamo že drugemu simpoziju s temo 'Meje skozi film in zgodovino', ki v Gorici in Ljubljani poteka v sklopu projekta Vzhod/Zahod. Tokrat se z razpravami s temo vključevanja arhivskega materiala v poučevanje zgodovine posvečajo mladim. V oddaji pa tudi o nocojšnjem koncertu v okviru zlatega abonmaja Cankarjevega doma, ko bo v Gallusovi dvorani nastopil Kraljevi škotski nacionalni orkester, na sporedu pa bo tudi ljubljanska premiera Koncerta za orgle, trobento in orkester turškega skladatelja Fazila Saya.

Da Edin odluta do Amerike, na to ste već navikli, i odatle smo se javljali. Ali sada je vreme za nešto sasvim drugačije – Edin se javlja iz Barselone, gde na radnom zadataku uživo prati Kup Kralja, jedan od najuzbudljivijih turnira u evropskoj košarci! Samim time, fokus ove emisije će biti malo više usmeren na kup takmičenja, jer ovo je, na kraju krajeva kup nedelja. Pričaćemo, naravno, pre svega o Kupu Radivoja Koraća – u momentu dok vi ovo gledati, Zvezda i Partizan su verovatno već „dogovorili“ ko će u finale. Ne možemo da predvidimo budućnost, pa smo se uzdržali od prognoza, ali smo barem pristojno analizirali ko bolje stoji pred ovaj derbi i ko ima više šanse za ulazak u finale. Oba tima imaju svoje adute, i znaju se već jako dobro. Svakako nas čeka odličan meč! Naravno, koristimo priliku da malo popričamo i o Kupu Kralja, tradicionalno uvek interesantnom takmičenju. Može li Barselona da odbrani trofej, i može li neko ko se ne zove Real Madrid da ih ugrozi? O ostalim kupovima smo tek pomalo, da se nađe, ali poželeli smo sreću Aleksandru Džikiću u najavi i želja nam se ispunila – Hapoel Jerusalim osvojio je kup Izraela za 2023! I pre nego što se pitate šta se dešava u NBA, pa ima i toga! Osvrnuli smo se na minuli „dedlajn“ i analizirali još ono malo poteza što nismo uhvatili prošle sedmice. Ni Miloš, ni Edin nisu deklarisani ljubitelji Ol-Star utakmice, ali biće tu ponešto da se probere tokom Ol-Star vikenda – pre svega ovde mislimo na takmičenje u brzom šutiranju trojki, u kojem će neki navijati za Kevina Hertera svom snagom. A kad smo kod toga, da kažemo i da je ispravljena nepravda prema Dieronu Foksu, i da Sakramento opet ima dva Ol- Star igrača! Podsećamo vas da se sledeće nedelje slušamo i gledamo u sredu i petak – donosimo vam sočnu analizu nacionalnih kupova (pre svega ovog našeg), a zatim i novosti iz NBA! Uživajte, pa se ubrzo javljamo opet iz studija!

Gošće: Josipa Meštrović Špoljar, MOJIH 5 MINUTA

Žalostni princ je bil osamljen. Kraljevi svetovalci niso znali narisati nasmeha, uspešen pa je bil deček iz soseščine. No, pravzaprav ne deček, ampak … O, prav vsega pa ne smemo razodeti vnaprej.

Žalostni princ je bil osamljen. Kraljevi svetovalci niso znali narisati nasmeha, uspešen pa je bil deček iz soseščine. No, pravzaprav ne deček, ampak … O, prav vsega pa ne smemo razodeti vnaprej.

Nekoč je neki deček z družino obiskal London in si močno želel videti angleškega kralja. Seveda so bila ob obisku vrata kraljeve palače zaprta. Na njegovo prošnjo, da bi rad videl kralja, mu je stražnik dejal: »Žal mi je, a nimaš dovoljenja!«Mimo je prišel lepo oblečen plemič in slišal pogovor. Vprašal je dečka: »Kaj bi pa rad?« Ta je odgovoril: »Zelo si želim videti kralja.« Mladi plemič je prijel dečka za roko in mu dejal: »Pojdiva.« Ko sta se približala vratom palače, jih je straža na stežaj odprla. Dečka je vodil v palačo in po stopnicah sta se povzpela naravnost pred kralja. Lepo oblečeni plemič je bil waleški princ, kraljevi sin, in je dečku omogočil dostop do svojega očeta, kralja. (Zgodbe za veselje do življenja, 12)Podobno nam Jezus Kristus omogoča dostop do Boga Očeta, ker je Božji Sin. Ta dostop nam je omogočil s svojo krvjo, ki jo je prelil na križu. In vsakemu od nas govori: »Resnično povem ti, še danes boš z menoj v raju.«Nebeški Oče želi, da je Jezus »kralj src«, ne zemeljski kralj. V Božje kraljestvo nas vodi po ljubezni in človeškim srcem govori, da Božjega kraljestva ne bomo dosegli z revolucijo, ampak z evolucijo, to je s spreobrnjenjem src. Jezus je Božje kraljestvo prinesel s svojim križem, smrtjo in vstajenjem, s tem, da je postal »trpeči Božji služabnik«. Zato Kristus izziva tudi današnje kralje in današnje oblastnike. Izziva pa tudi nas vse.Evangelij, ki ga beremo na današnji praznik, opisuje Jezusa na križu. Z njim so križali tudi dva razbojnika. Čeprav sta bila oba nepridiprava, sta bila popolnoma različna. Ta različnost se kaže iz njunih besed. Njuno govorjenje in njuni različni pogledi kažejo, kako različnega kralja so si na eni strani predstavljali ljudje in kakšen kralj želi biti Jezus. Levi razbojnik je glasnik »ljudskega« mišljenja saj pravi Jezusu: »Ali nisi ti Mesija? Reši sebe in naju!« (Lk 23,39). Ima zelo plitek način razmišljanja in pričakuje, da mu bo Jezus rešil težave in ga rešil kazni, ki jo je dobil za svoja grozodejstva. Jezus ga ne usliši. Nasprotno pa desni, dobri razbojnik zelo jasno razume Jezusovo vlogo in ga prosi: »Spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« (Lk 23,42). Kristus nas ne rešuje človeških omejitev: upravičene kazni za naše napake, ne rešuje nas trpljenja. Desni razbojnik izroči svoje srce Jezusu in se odloči, da bo pripadal resničnemu Kralju in njegovemu kraljestvu. Zato mu Kristus zagotovi: »Resnično povem ti, še danes boš z menoj v raju,« (Lk 23,43) in ga sprejme v svoje večno kraljestvo ljubezni.

Kaj neki se skriva v središču zemlje, v zemljinem popku? Kraljevič bo lahko dobil svojo izbranko samo, če mu bo uspelo to izvedeti in sporočiti očetu svoje neveste. Le kdo bi mu lahko pomagal? Prisluhni grški pravljici o popku, središču zemlje. Zlata ptica, Novogrške pravljice, izbral in prevedel Marijan Tavčar, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1961, bere Nataša Holy

Learn how to get Croatian citizenship in All Things Croatia's first video podcast with CitizenHR, an app created to help people with the process of obtaining Croatian citizenship. Interview with Nik Kraljević and Mate Pavković.Check out the video on YouTube!CitizenHR Links: Website: https://citizenhr.app Apple App Store: https://apps.apple.com/us/app/citizen... Android App Store: https://play.google.com/store/apps/de... CitizenHr expert sign up https://citizenhr.app/expert -Check out Adriatic Tours!Awesome YouTube video!Follow them on Instagram!

2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje: ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V tretji epizodi predstavljamo Marišo Gasparini, ki se je po magisteriju iz farmacije v Sloveniji odločila še za študij medicine na Kraljevem kolidžu v Londonu. Skoraj naključno je bila prisotna pri izdelavi tridimenzionalnih modelov src, kar jo je spodbudilo k specializaciji na otroški kardiologiji, s posebnim zanimanjem za kardiomiopatijo pri otrocih. Trenutno je specializantka na pediatričnem oddelku univerzitetne bolnišnice Lewisham v Londonu. Vidim rojstvo otrok in rojstvo starševstva. Je pa tudi težko. Če gre kaj narobe, se staršem v trenutku podre svet. Pri tem mora vsak uporabiti neko tankočutnost. Ogromen del zdravstva je psihologija. Danes nam je to vsem jasno in pravilno je, da se na to pomisli. Mariša Gasparini

Izpostavljamo dva vrhunska glasbena dogodka. V organizaciji Festivala Ljubljana bo v Cankarjevem domu nastopil Londonski kraljevi filharmonični orkester pod taktirko Vasilija Petrenka. V okviru festivala Imago Sloveniae pa bo v Mestnem muzeju v Ljubljani nastopila naša vrhunska kitaristka Klara Tomljanovič, ki bo premierno izvedla štiri nova dela za kitaro. V oddaji tudi o mladinskem filmu, ki prihaja v kinodvorane. Gajin svet 2 je nadaljevanje uspešnice iz leta 2018 o deklici, ki je pametna, radovedna in neposredna - in ki s svojim najboljšim prijateljem, računalniškim genijem Maticem, pogosto rešuje iz težav druge, svojo sestro in celo odrasle.

S Petro Strahovnik nadaljujemo cikel poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare koncertne posnetke danes uveljavljenih glasbenikov. Tokrat smo izbrali posnetke s Skladateljskega večera, ki je potekal 7. januarja 2008 v Slovenski filharmoniji v okviru Glasbene mladine ljubljanske in iz koncerta Slovenskih glasbenih dni, ki je bil marca 2010 na ljubljanskem gradu. Leta 2008 je Petra Strahovnik še obiskovala tretji letnik študija kompozicije na Akademiji za glasbo v razredu Uroša Rojka, po uspešnem študiju pa se je pozneje vpisala še na Kraljevi konservatorij v Haagu. Njeno glasbeno pot bogatijo številni uspehi in nekatere bomo tudi omenili v oddaji (med drugimi zmago na skladateljski tribuni Rostrum leta 2019), poslušali pa bomo dela Keen, Lebdenje in Panisterah.

Uspešne poslovne priče iz BiH nisu bas česte a ova je posebna. Naš gost je Denis Kraljević koji u bosanskohercegovačkom Vitezu gradi luksuzne jahte i kamp prikolice. U zemlji koja baš i nije čuvena po brodogradnji i to sa ljudima koji se tim poslom nikada ranije nisu bavili. Ljubav ga je iz Rijeke dovela u BiH a zahvaljujuci dogogodisnjem iskustvu u brodogradnji i poslovnoj hrabrosti Kraljević postaje tvorac prvog bosanskog broda i luksuznih jahti. I sad neka neko kaže da ljubav ne čini čuda! Von Boris Rabrenovic.

Alternativni umetnički pravac koji i dalje izaziva kontroverze, a podrazumeva svakodnevne stvari - nakit, šminku, štiklu, haljinu. Međutim, dreg kultura ispod jake šminke krije mnogo dublje poruke, a njome može da se bavi svako - čak i strejt osobe. Rod - pol - dreg Dreg kraljevi i kraljice ne moraju nužno da budu iz LGBT+ zajednice, ali uglavnom jesu. Nikola Planojević iz organizacije “Da se zna” navodi da je dreg kultura i nastala kao nešto što je kvir (LGBT+) kultura, a karakteriše se tako zato što se suprodstavlja normama i standardima tradicionalnog društva. “Danas, dregom može da se bavi bilo ko, bez obzira na rodni identitet i sekusalnu orijentaciju. Ono što je bitno je ono što se ispoljava, odnosno sam taj čin performansa,” navodi Planojević. Andrej Ostroški, odnosno Dekadenca, objašnjava razliku između transrodnosti, transvestizma i drega. On dreg objašnjava kao grana alternativne perfomativne umetnosti. “Transrodnost je stvar identiteta i pojedinca, pojedinke. Transvestitizam je prosto nešto što rade ljudi za privatne potrebe. A dreg je za javnost. To je prosto performativna stvar i to je nešto preterano, prenaglašeno, zabavno,” objašnjava Ostroški. Umetnica i dreg kraljica Sonja Sajzor vidi dreg kao umetnost koja objedinjuje više pristupa i znata. A kada je u pitanju rod i pol – dreg prevazilazi ideju roda. “Za mene je dreg umetnost koja objedinjuje grupu umetnosti kao što su šminkanje, friziranje, vlasuljarstvo, stilizovanje kose, dizajn kostima, šivenje kostima, nastup uživo. Neki dreg performeri više sebe ni ne zovu dreg kraljicama - već performerima, jer ni ne izgledaju kao ljudska već kao mitska bića,” navodi ova umtenica. I kao i Sonja Sajzor što govori o prevazilaženju roda i pola u dregu, tako i Filip Rađenović, odnsono, Kilix Uma, govori o vizuelnim identitetima. “Mislim da je važno napomenuti da dreg nema veze sa tranformacijom nužno da je u pitanju prelazak iz muškog vizuelnog identiteta u ženstveni vizuelni identitet, da to može da bude apsolutno jedan izraz koji nema veze sa rodom i polom i sa jednom potpunom slobodom igranja neke svoje mašte uživo, i da nema veze nužno ni sa seksualnošću, nego da bi to trebalo da bude jedna lepa sloboda umetničkog izraza,” objašnjava Rađenović. Zašto dreg? Dreg kraljica Markiza de Sada objašnjava kako dreg može biti jedan veoma važan instrument, prostor u kom možemo da skrenemo pažnju na određene stvari o kojima se malo ili nimalo priča. “Nekakva rekontekstualizacija je jako važna iz domena kvir i feminističke perspektive i tu vidim dreg kao značajnu alatku ili kao jednu mogućnost da se zapravo o nekim stvarima progovori daleko glasnije nego što se to inače čini u svakodnevnom životu,” navodi ova umetnica. Sonja Sajzor pak objašnjava da je dreg spada u alternativnu scenu iz više razloga, što njoj odgovara, jer ljudi i nisu senzibilisani i nemaju razumevanja prema ovoj sferi izražavanja. Objašnjava da je dreg mnogo više od odeće. “Dekadencu i mene su za ovih 10 godina prilazili i pitali za tako neke intervjue, emisije na televiziji, novine, tabloide - koji su senzacionalistički. Mi smo to odbijale, jer ti ljudi neće razumeti šta mi radimo. Oni će samo biti iz fazona ‘Vidi ovog trandžu, obukao se u žensko!' Njima je samo taj aspekt taj interesantan,” kaže Sajzor. Kraljevi i kraljice svih zemalja- ujedinite se “Dragoslavija” je naziv neformalnog, umetničkog, regionalnog kolektiva nastalog pre dve godine za za vreme panedmije, kada je grupa slovenačkih performera odlučilo da napravi onlajn šou na kome će se predstaviti artisti iz regiona. Prva “Dragoslavija” bila je održana na Praznik rada kada je nastupalo desetak umetnika. U naredne dve godine napravljeno je oko 17 šou programa u kojima je učestvovalo oko 50 umetnika. Dekadenca se priseća kako je počelo. “Napravljeno je sa ciljem da se mi umrežimo i povežemo, posebno u toj situaciji kada nismo mogli uopšte nigde da izlazimo i da radimo nešto uživo pred publikom, da nekako stvaramo i dalje našu dreg umetnost,” prepričava. Ona dodaje da nakon dva godine, kada je pomalo počeo da se otvara ceo svet, pa i balkanski region, “Dragoslavija” je prvi put bila održana uživo u okviru Kvirhana festivala u Sarajevu. Sledeća je bila u Ljubljani. Nešto ambicioznija ideja bila je okupiti se u Beogradu početkom juna gde je nastupalo oko 20 performera. “Eto tu smo i stvaramo zajedno. To je nekako bio cilj - da se povežemo u motou ‘Dragoslavije', a to je u sestrinstvu i jedinstvu,” zaključuje ova umetnica. Podkast proizvele Aleksandra Bučko, Sanja Kosović, Irena Čučković, Iva Gajić i Sanja Đorđević. Muzika korišćena u prilozima u podkastuje sa sajta pixabay.com (Musictown), Sonja Sajzor, i Misha Mashina i Mashtrakala za uvod i odjavu. Ovaj podkast je nastao uz finansijsku podršku Evropske unije. Sadržaj ove epizode isključiva je odgovornost podkasta Reaguj i ne odražava nužno stavove Evropske unije, kao ni Mreže za izveštavanje o različitosti 2.0.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.Jutranji pogovor z bruseljskim dopisnikom Igorjem JuričemVsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Our featured guest this week on All Things Croatia is Nikola Kraljević, or Nik for short. Nik is the founder and developer of Pleme, an online app and community for Croatians to network globally. In this episode, we talk about Pleme's goal to help local Croatians and the wider diaspora by giving them a dedicated app to chat, read news, and ultimately foster better connections. We go over exciting new features, including partnerships with organizations to provide information and advice on relocating to Croatia, and a global directory for Croatian businesses around the world. Nik has also appeared on other podcasts as an advisor in entrepreneurship and he gives us some great tips to get a startup going, so tune in, catch the surprise David Goggins story towards the end, and enjoy this episode of All Things Croatia!Links:Pleme: https://pleme.app/Croatian Business Directory: https://www.croatianbusinessdirectory.com/Kraljevic.Tech: https://kraljevic.tech/Everything else: https://allmylinks.com/nik-kraljevicApps:Pleme for iOS apps.apple.com/us/app/pleme/id1483378894Pleme Stickers apps.apple.com/us/app/pleme-stickers/id1608461828Pleme for Android https://play.google.com/store/apps/details?id=uk.co.disciplemedia.pleme‎PassVult: Password Manager apps.apple.com/us/app/passvult-password-manager/id1191277495Greek History Stickers apps.apple.com/us/app/greek-history-stickers/id1584431740Roman History Stickers apps.apple.com/us/app/roman-history-stickers/id1584431713‎Lijepa Nasa apps.apple.com/us/app/lijepa-nasa/id1341370692‎Stoic Stickers apps.apple.com/us/app/stoic-stickers/id1510057740

Nova epizoda podcasta Snaga uma donosi razgovor sa pravnikom i aktivistom Savom Manojlovićem, koji ovih dana ispred inicijative Kreni Promeni "kampuje" kod Predsedništva, ne bi li se njegov "komšija smilovao da pravno zaustavi trovanje Srbije". Kako je gost čovek koji koristi pravno znanje da se izbori za primenu prava u svakodnevnom životu kroz građanske inicijative, ali i čije su međunarodne diplome i obuke korišćene protiv njega u tabloidima kao nešto za stid (usred zemlje u kojoj se plagijatori bave državnim poslovima), inicijalna tema ove epizode bila je - Da li su svi mladi ljudi sa ovih korumpiranih prostora, koji su želeli da se ostvare u svojoj karijeri, ipak morali da uspeju uprkos sistemu? Dokle nam sistem pomaže, a kada je taj trenutak u kom shvatimo da ćemo neminovno morati da se borimo protiv nepravde. Kako je taj put borbe kroz sistem i uprkos sistemu izgledao za Sava Manojlovića, kako on doživljava aktivizam i društvene promene, ali i šta je na ovom putu naučio - ovo su sve pitanja koja su prethodila anegdotama iz Savinog života i rada koje nije ranije iznosio, lekcijama, ali i porukama vlasti. Razgovor snimljen je dan pre početka nove ture protesta za ukidanje eksplotacije litijuma i bora u Srbiji, tako da je Savo bio više zagrejan nego promrzao.

“I'm the best coach!” - Marko Kraljevic on the latest episode of The Rated RR podcast. This was a very enjoyable episode with Marko's personality, sense of humour, and insight into his time with Balestier really coming to the fore. Marko discussed his time at Balestier Khalsa, the highlights of his coaching career so far and his plans moving forward.Don't miss this one with The Tigers' longest serving and most successful head coach, Marko Kraljevic. Send us your thoughts as well and subscribe to our channels for more great content. We are also on Spotify, Apple Podcasts and Google podcasts.

Enej Gala je mlad slovenski umetnik, ki študira na Kraljevi akademiji umetnosti v Londonu, kjer so jim zaradi epidemije podarili dodatno študijsko leto.

Spoznajte slovensko pravljico o kači, ki ni bila kača, o kraljeviču, ki ni bil ves čas kraljevič in Vidi, ki je bila lepa ...

Spoznajte slovensko pravljico o kači, ki ni bila kača, o kraljeviču, ki ni bil ves čas kraljevič in Vidi, ki je bila lepa ...

Že imena treh junakov te hrvaške narodne pripovedke obetajo zanimivo zgodbo in verjetno prav tak razplet. Nastopajo namreč: Pero Medvedič, kraljevič Marko in Ljutica Bogdan. Eden je bil najmočnejši, drugi najbolj pameten. Pa tretji?

Že imena treh junakov te hrvaške narodne pripovedke obetajo zanimivo zgodbo in verjetno prav tak razplet. Nastopajo namreč: Pero Medvedič, kraljevič Marko in Ljutica Bogdan. Eden je bil najmočnejši, drugi najbolj pameten. Pa tretji?

Kraljevič bi se rad poročil s princeso iz sosednjega kraljestva. Pa se je moral za njeno srce pošteno potruditi. Princesin oče je namreč zahteval, da kraljevič pokaže kaj zna. In začel se je učiti …

Kraljevič bi se rad poročil s princeso iz sosednjega kraljestva. Pa se je moral za njeno srce pošteno potruditi. Princesin oče je namreč zahteval, da kraljevič pokaže kaj zna. In začel se je učiti …

Poslušamo posnetek s koncerta, na katerem je marca 2017 v Klubu Cankarjevega doma v okviru cikla Mladi mladim, ki ga organizira Glasbena mladina ljubljanska, nastopil trobentač Leon Pokeržnik. Takrat je svoje znanje pridobival na dveh ustanovah, in sicer na Akademiji za glasbo v Ljubljani in Kraljevi akademiji za glasbo v Aarhusu na Danskem, kjer je tudi magistriral v razredu Kristiana Steenstrupa. Svojo glasbeno pot je začrtal s pomočjo Dušana Remšaka, pri katerem je opravil nižjo in srednjo glasbeno šolo v Mariboru. Na ljubljanski Akademiji za glasbo je diplomiral leta 2015 v razredu Antona Grčarja, poleg tega pa je njegovo znanje na vsej akademski poti poglabljal tudi Franc Kosem, v čigar razredu je opravljal magistrski študij v Ljubljani. V oddaji bo ob klavirski spremljavi Tineta Beca zaigral Andante in Allegro Guyja Ropartza, Spomin na Pariz Alojza Ajdiča, Solo de concours št. 2 Thea Charlierja in Legendo Georgesa Enscuja.

V vseh kotih vidi strahove …ttttt Pripoveduje: Marinka Štern. Napisala: Tončka Stanonik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1985.

Novogoričan Enej Gala študira na sloviti londonski Kraljevi akademiji. Je edini slovenski umetnik mlajše generacije, ki trenutno razstavlja v dveh slovenskih galerijskih prostorih.

6. septembra 1940 je bil v Ljubljani z velikimi slovesnostmi odkrit spomenik jugoslovanskemu kralju Aleksandru Prvemu Zedinitelju, ki je bil oktobra 1934 ubit v atentatu v francoskem pristaniškem mestu Marseille. Veličasten konjeniški spomenik je zasnoval in izdelal kipar Lojze Dolinar v sodelovanju z arhitektom Hermanom Husom. Na slovesnosti sta bila prisotna tudi prestolonaslednik Peter Drugi, ki je tisti dan dopolnil sedemnajst let, in kraljevi namestnik knez Pavel z družino. Poleg bronastega kipa konjenika sta stala stranska reliefa, ki sta predstavljala vojno in mir. Impresivni kip konjenika kralja Aleksandra Prvega pa je imel žal zelo kratko življenjsko dobo. Stal je le dobrih deset mesecev. Po zasedbi Kraljevine Jugoslavije ga je italijanska okupacijska vojska pod oboroženo zaščito razbila in odpeljala v eni sami julijski noči. Domnevno se je ohranil en sam samcat košček, ki ga danes hranijo v Kraljevi zbirki Ljudskega muzeja v Kulturno-turističnem središču Anin dvor v Rogaški Slatini.

Kraljevič išče nevesto. In revna deklica pomaga živalim … Pripoveduje: Alenka Vipotnik. Nemška pravljica. Posneto v studiih Radia Slovenija 1975.

U najnovijoj epizodi podcasta, Dan za Podcast sam imao prilike razgovarati sa Sandrom Kraljevićem, psihologom i vlasnikom tvrtke Mind Lab. Sandro se bavi primijenjenom poslovnom psihologijom što znači da često surađuje s organizacijama, ali i pojedincima. Iako je ljudima pojam primijenjene poslovne psihologije često potpuno nov ili nepoznat, Sandro se pokazao kao savršen sugovornik za ovu temu Podcasta. Ovaj podcast će biti koristan svima koji se otežano snalaze u trenutnim društveno-ekonomskim prilikama. Ako pogledate podcast, između ostalog ćete saznati što je to spirala negativnih misli (I kako ju prekinuti), kako možemo odlučiti kada u danu brinuti te kako koristiti meditaciju u poslovne svrhe. ⚠️Ako vam se svidi ovaj ili neki drugi sadržaj, ne zaboravite se pretplatiti na moj kanal. Teme o kojima smo pričali: Tko si ti? Čime se baviš? Kako možemo umanjiti stres kada je u pitanju ekonomska neizvjesnost? Depresija i katastrofičan pogled na svijet? 11:10 Što misliš o konzumaciji medija? Dosta ljudi ima praksu gledati sve dnevnike, čitati sve moguće portale odjednom? Potres u Zagrebu i implikacije na psihičko zdravlje Možemo odlučiti kada ćemo brinuti u danu? – to si napisao u članku, daj mi pojasni malo to? :D Spomenuo si meditaciju, daj mi reci kako to izvesti u praksi? Moram u gym, zdravo se hraniti, čitati, učiti…. :P „Od webinara do webinara – zbog čega neki ni sada ne staju s luđačkim tempom? Poduzetnici koji su mogli raditi su ubacili u najveću brzinu zbog osjećaja da daju sve od sebe što misliš o tome? Imperativ sreće (Moraš, moraš, moraš...) Kako nastaviti dalje kada ne znamo što nas čeka sutra? Kako bi poduzetnici trebali pristupati ovoj situaciju ekonomske neizvjesnosti? Kako bi zaposlenici trebali pristupati ovoj situaciju ekonomske neizvjesnosti? Kako bi roditelji trebali pristupati ovoj situaciju ekonomske neizvjesnosti? Što čitaš? Slušaš? Preporuke.

In v Kafarnaumu je bil neki kraljevi uradnik, ki je imel bolnega sina. Ko je slišal, da je prišel Jezus iz Judeje v Galilejo, se je odpravil k njemu in ga prosil, naj pride dol in mu ozdravi sina, ki že umira. Jezus mu je tedaj rekel: Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete. Kraljevi uradnik pa mu je rekel: Gospod, stopi dol, preden moj otrok umre. Jezus mu je rekel: Pojdi, tvoj sin živi. Mož je veroval besedi, ki mu jo je rekel Jezus, in je odšel. (Jn 5, 46 – 50)

Anže, Pižama, Eva in Gregor se znajdejo sredi bitke za Kraljevi pristanek. Ko se zdi že vse izgubljeno, Gregor z vibracijami svoje basovske štime ustvari sonično kupolo in jih reši pred padajočim kamenjem petega dela osme sezone Igre prestolov. Feedback je vedno dobrodošel. Težite nam lahko preko Twitterja ali pa na mail glave(afna)apparatus.si. Mreža Apparatus.si […]

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.

Tokrat v Glasbenem utripu v ospredje postavljamo tri prispevke. Začeli bomo v Piranu, kjer so v teh dneh pripravili že več koncertov v okviru Tartinijevega festivala, iz prestolnice pa bomo poročali o koncertu filharmonikov milanske Scale ter sklepnem večeru 66. Festivala Ljubljana, na katerem je zazvenel Kraljevi orkester Concertgebouw. Toliko v Fokusu, v razglednicah in vesteh pa na kratko o mednarodni poletni violinski šoli Igorja Ozima, začetku Jesenskih serenad, premieri spevoigre Kresniček, začetku Kogojevih dnevov in četrtkovem neabonmajskem koncertu Orkestra Slovenske filharmonije.

André Le Nôtre, kraljevi vrtnar, ljubljenec Ludvika XIV je ustvaril številne umetnine – največja med njimi je Versailles. Njegov literarni portret, ki ga lahko beremo v prevodu Zoje Skušek, pa je podpisal nič manj zanimivi ustvarjalec Érik Orsenna. O obeh in o tem, kdaj so vrtovi umetnine in kaj so kot pomensko-prostorske strukture pa v oddaji s Tanjo Lesničar Pučko in prof. dr. Ano Kučan.

Zaid Mustafa je prišel v Slovenijo zaradi žene, ki je, ko sta se spoznala, s prijateljico dopustovala v enemu od hotelov, kjer je delal. Je kuharski mojster, ki ima skupaj z njo slaščičarno Kraljevi mignon v Kranju. V Sloveniji ga moti to, da kuharski poklic ni cenjen. V prostem času najraje hodi sam v hribe, med drugim mu je všeč Bohinjsko jezero, Triglavski narodni park, Kredarica in Vogel. Sam se je tudi naučil slovenščine v komunikaciji s strankami, saj ga zelo moti, če je v okolju, kjer ljudi okoli sebe ne razume. Pravi, da najbolje naredi jordansko jed jagnje z rižem, mandlji in peteršiljem. Z ženo sta tudi že razmišljala o selitvi v Avstrijo ali Kanado, a zaenkrat ostajata v Sloveniji, kjer Zaid med drugim obožuje nevihte, katere lahko na terasi opazuje cele noči.

»Dogodek sem spremljal celo soboto«, prizna Delov komentator Janez Markeš, ki je kraljevo poroko spremljal, kot pravi, izključno iz politično analitskih razlogov. »Videl sem več kot sem pričakoval, gledal sem pa odtenke stanja duha v Veliki Britaniji. Kraljeva družina je pet ali šest korakov nad angleško politiko.«

V središču današnje oddaje bodo štiri odrskoglasbena dela – premieri »Macbetha« v Ljubljani in »Titanika« v Mariboru ter »Norma«, poslovilna predstava Marielle Devie v Benetkah in zadnja premiera Puccinijeve »Turandot« v Zagrebu. Današnji fokus bomo zaokrožili s petim koncertom za zlati abonma (Kraljevi škotski nacionalni orkester) Cankarjevega doma. V drugem delu oddaje bomo poročali o osmem koncertu za modri abonma Slovenske filharmonije in o šestem iz cikla komornih koncertov Carpe artem v Mariboru. Sledil bo zborovski sklop, v katerem vas bomo seznanili z Dnevom glasbene matice in 29. letnem koncertu mešanega mladinskega pevskega zbora Veter. Oddajo bomo zaokrožili z reportažo s 65. Rostruma – mednarodne skladateljske tribune.

Kraljevi iz Izole so zanimiva družina. Zelo povezani, podjetni. Mama Marija je središče družinskega ognjišča, oče Marino, čeprav upokojeni podjetnik, še vedno pomaga hčerki Lari v veterinarskem centru Lara v Izoli, z ženo pomagata pri terh vnukih hčera Lare in Romine. Vedno so imeli veliko živali, Lara je že zgodaj vedela, da bo veterinarka. Da ne bi pobegnila v Zda, kamor so jo po praksi vabili, so ji starši ponudli njihove poslovne prostore n zgodaj je šla na samostojno poslpvno pot. Na klepet je očeta Marina, ki je vsem dobro znan iz Mefove skladbe v izvedbi skupine "Prizma"- "Dobrodošli" in hčerko, veterinarko Laro, povabila Nataša Benčič.

Urša, Maruša, Pižama, Anže obdelajo zadnji del 6. sezone Igre Prestolov in odgovorijo na vsa pisma poslušalcev. Feedback je vedno dobrodošel. Težite nam lahko preko Twitterja ali pa na mail glave(afna)apparatus.si. Mreža Apparatus.si je tudi na Facebooku in jo lahko finančno podprete tudi osebno. Hvala. – Zapiski: (Spoilers All) Detailed Line of Succession for the Iron Throne of Westeros Knjižnica teorija Rhaella […]

11.12.2015. U najavi izložbe Država u krevetu // State Abed, koja će se sutra u 20 časova otvoriti u galeriji Magacin, Kraljevića Marka 4, razgovarale smo sa Natašom Kadin, kustoskinjom i autorkom iz Splita. Ova izložba jeste završni događaj kolegija “Feminizmi i društvene promjene u suvremenim umjetničkim praksama”, održanog na Umjetničkoj akademiji u Splitu 2012/13. Nakon prošlogodišnje premijere u Splitu, ova međunarodna izložba dolazi u Beograd i zadovoljstvo nam je da najavimo dnevno vođenje kroz izložbu sa samom autorkom, kao i razgovor sa umetnicama Adelom Jušić i Bojanom S Knežević, jednom od autorki Femkanja. U razgovoru sa Natašom, u kome nam se Katarina pridružuje virtuelno, možete čuti više o samom konceptu ove izložbe, o nastanku međunarodnog udruženja Mavena čija je Nataša osnivačica i predsednica, kao i o motivaciji, razlozima i počecima preplitanja feminističkih i šire društvenih pitanja u sferi umetnosti. https://www.facebook.com/events/658751094266002/http://mavena.hr/wp-content/uploads/2015/01/State-Abed_publication-small.pdfhttp://mavena.hr