POPULARITY
V tokratni oddaji Sol in luč smo objavili drugi del intervjuja z izjemno profesorico, Mario Spychiger, ki je od leta 2007 zaposlena na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnosti v Frankfurtu na Maini. Po študiju psihologije in pedagogike je doktorirala z disertacijo Več glasbenega pouka v javni šoli. Ukvarja se z glasbeno pedagogiko in je sodelovala pri več raziskavah na temo vpliva glasbe na človeka in njegov razvoj.
V tokratni oddaji Sol in luč smo objavili prvi del intervjuja z izjemno profesorico, Mario Spychiger (marijo špihiger), ki je od leta 2007 zaposlena na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnosti v Frankfurtu na Maini. Po študiju psihologije in pedagogike je doktorirala z disertacijo Več glasbenega pouka v javni šoli« Ukvarja se z glasbeno pedagogiko in je sodelovala pri več raziskavah na temo vpliva glasbe na človeka in njegov razvoj.
V maju se naša znanstvena oddaja odpravlja na teren, ker jo zanima, kaj zanima mlade. In po mini raziskavi Frekvence X smo ugotovili, da mlade zanimajo finance, zanima jih znanost, zanima jih prehrana. Prva postaja je Šolski center Srečka Kosovela v Sežani, kjer smo se osredinili na prehranska dopolnila, energijske pijače in seveda prehrano. Spregovorili smo tudi o tem, da je - kot že mnogokrat poudarjeno - zajtrk zelo pomemben obrok dneva, da so v običajni hrani vsa hranila v optimalnih koncentracijah in kombinacijah, zato ni treba eksperimentirati s prehranskimi dopolnili. Pa še zanimivost: prebavila lahko natreniramo, tako kot natreniramo mišice. Da ne bi bila debata preveč resna, smo k sovodenju povabili komika Žana Papiča, da pa ohranimo strokovnost, so nam pomagale: - Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, doktorica biomedicine, ukvarja se z varnostjo hrane, prehranskimi dopolnili in energijskimi pijačami. - Jana Verdnik, psihologinja s filozofske fakultete v Ljubljani. Ukvarja se s kognitivno psihologijo, sprašuje se tudi, zakaj jemo, kako počutje in družabna omrežja vplivajo na izbor prehrane.- Ana Karin Kozjek, biokemičarka, dr. med in strokovnjakinja za športno prehrano.
Doktorica političnih ved, katere raziskovanje se razteza vse od feminističnih vprašanj pa do politične zgodovine ter preučevanja nacionalizmov, vojn in množičnega nasiljaVlasta Jalušič je doktorica političnih ved, ki je svojo raziskovalno in aktivistično pot začela predvsem z osredotočanjem na zgodovino ženskih gibanj in vprašanja feminizma, vendar pa jo je burno družbenopolitično dogajanje v zadnjih letih obstoja Jugoslavije močno potegnilo tudi v mirovno gibanje, kasnejše vojne ob razpadu Jugoslavije pa so vprašanja nacionalizma, rasizma in množičnega nasilja potisnile v samo ospredje njenega raziskovanja. Ukvarja se tudi s politično filozofijo in se sprašuje, kako so se načini vladanja spreminjali skozi preteklost in v kakšni politični ureditvi živimo danes, pri tem pa se kot odlična poznavalka Hannah Arendt vedno znova vrača k tej filozofinji. O vseh teh temah danes predava na najrazličnejših domačih in tujih univerzah, sicer pa jo poznamo tudi kot eno od ustanoviteljic in raziskovalko na Mirovnem inštitutu. V tokratnem Razkošju v glavi bomo prepotovali nekatere postaje z njene bogate intelektualne poti, slišali pa boste lahko tudi, kako je v Ruandi pomagala ustanoviti center, ki danes zaposluje več kot 60 žensk ter zakaj se je že v srednjih letih odločila ponovno sesti v študijske klopi in doštudirala še slikarstvo. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Mirovni inštitut
Tokratna gostja je bila Ana Višnikar, ustanoviteljica Družabnika. Ukvarja se s programom družabništva, ki je oblika oskrbe z druženjem in podporo starejšim pri vsakodnevnih dejavnostih.
Neža se je pred nekaj leti preselila k nekdanjemu fantu, o katerem pravi, da je bil "zaveden Vzhodni Berlinčan". Odtlej je dobro spoznala nemško prestolnico ter odkrila in vzljubila mnoge posebnosti, po zaslugi katerih je življenje v njej pisano in pestro. Tako se je odločila tudi po razhodu z omenjenim partnerjem ostati tam. Trenutno je zaposlena na t. i. Zavodu za aktivno različnost, kjer dela z različnimi skupinami priseljencev (največ njenih varovancev je iz Afganistana) in jim pomaga pri vzpostavljanju dialoga z lokalno skupnostjo. V zadnjem času se ukvarja s fotografiranjem; po že končanem študiju v Ljubljani se je zdaj vpisala še na študij fotografije. Ukvarja se tudi z muziciranjem: poje v duetu s prijateljico s Slovaške, pri čemer pravi, da Nemčija (ali konkretno Berlin) ponuja bistveno več možnosti za razne obslužbene dejavnosti kot Slovenija.
Potem ko je bila prva svetovna vojna velik del 20. stoletja pri nas odrinjena na rob, so jo zgodovinarji v zadnjih desetletjih že temeljito raziskali. Slabše raziskano je tisto, kar se je v vojni, ki je bila, kot ugotavlja zgodovinar dr. Marko Štepec v delu Življenje v zaledju soškega bojišča (Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, 2023), velika in vseobsegajoča tudi pri nas, dogajalo v zaledju. Kako je to vojno živelo in doživljalo civilno prebivalstvo, kako globoko je zaznamovala življenja navadnih ljudi in kakšne so bile posledice za posameznike ter družbo nasploh. O tem v pogovoru z avtorjem omenjene knjige. Foto: Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije
Piše Marija Švajncer, bereta Lidija Hartman in Jure Franko. Mladen Dolar je profesor in znanstveni svetnik na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Ukvarja se predvsem z nemško klasično filozofijo, sodobno francosko mislijo, teorijo umetnosti in psihoanalizo. Predava tudi na evropskih in ameriških univerzah ter je avtor velikega števila filozofskih knjig. Velja za enega od utemeljiteljev ljubljanske lacanovske šole in v družbi z Alenko Zupančič in Slavojem Žižkom na javnih nastopih s svojo prodorno mislijo priteguje veliko pozornost občinstva. V vznemirljivi, zanimivi in iskrivi knjigi Kamen in glas so zbrani že objavljeni spisi o literaturi, urejeni kot zbornik. Avtor se ima za strastnega bralca literature, njegovo branje je premišljeno, poglobljeno, osebno in tudi duhovito. Iz premisleka o samoumevnem vzniknejo izvirne ideje; filozofu gre za to, da bi marsikaj, kar je morda že znano, premislil na novo in drugače kot drugi. Njegova knjiga je zakladnica znanja in tudi vir informacij o dogodkih in podatkih, o katerih morda nismo ničesar vedeli. Je natančen pri navajanju etimoloških vidikov, omenja interpretacije drugih teoretikov in teoretičark, toda poglavitna so njegova spoznanja, v katerih se kažejo sledovi Lacanovega in Freudovega vpliva. Veliko mu je do tega, da odkrije začetek in konec, izbrska poanto, naleti na zarezo, obstoji pred praznino in ničem, se zaustavi na robu in pojasnjuje, da pravzaprav ni tako, kot je bilo sprva videti. S posebno vnemo se pomika od vsebinskih posebnosti do zaznamovanosti s časom in družbenimi spremembami. Kritičen je do kapitalizma in skrajnosti v njegovi sedanji neoliberalistični fazi; dogajanje ga v marsičem spominja na karnevalsko razgrajanje. Nekatere, po lastnem mnenju pomembne pojme, tu in tam piše z veliko začetnico, na primer Jaz, Zakon, Postava, Stvar, Ideja, Situacija in seveda Drugi. Ne skriva navdušenja nad različnimi dosežki – od literarnih del, ocenjevalnih domislic in posrečenih prevodov. Pohvale izreka kar naravnost. Kot poliglot veliko citatov navaja v izvirniku, vendar jih tudi prevaja, le angleščina, ki jo ima za univerzalni materni jezik brez matere, je postala zanj ter za mnogo drugih piscev in govorcev nekako samoumevna. S ponujanjem dobesednih navedkov pričara slog literarnih del, ki so predmet njegove analize in interpretacije. Premišljevanje Mladena Dolarja je napisano v lepem in bralno privlačnem slogu ter potrjuje moč, izrazno barvitost in bogastvo slovenskega jezika. Tudi tako je mogoče pisati resna znanstvena besedila. Avtor namenja večjo pozornost vsebini kakor pa oblikovnim lastnostim literarnih del. Kdaj pa kdaj se naslanja na spoznanja psihoanalize in jo ima za novo znanost, ki naj bi nastajala v nekakšnem telefonskem univerzumu. Telefon je postal metafora za nezavedno, splošno rabljena priprava, obči topos in gradivo za analogije. In psihoanaliza? Ta nova znanost med drugim govori o nagonu smrt in spodletelosti negacije. "Saj se trudimo biti nesrečni – in psihoanaliza je najbogatejše pričevanje o številnih in kompleksnih orodjih in strategijah, ki so si jih izmislili ljudje, z neskončno inovativnostjo, da bi blokirali in sabotirali lastno srečo –, pa še to nam ne gre prav dobro od rok, ne uspe nam vedno, pa naj si še tako prizadevamo." Dolarjeva miselna pot vodi od Hegla in Kafke do Becketta. Zanimata ga iztek klasičnih estetskih pričakovanj in standardov ter zgodba o vzponu, izteku in koncu modernizma. Izhaja iz Kvintilijanove definicije ironije, češ da je treba razumeti nasprotno od tistega, kar povemo. Dolar nas spodbuja, da bi se morali ovedeti izdajalske, varljive in kar zahrbtne narave jezika. Očitni sta dvojnost človekove govorice in njena notranja podvojitev. "Morda pa je to tisto, kar nas dela za ljudi – da nikoli ne rečemo preprosto samo tega, kar rečemo? Da nobena izjava ne sovpada sama s seboj?" Ironija je intersubjektivna in dialoška ter si dovoli celo to, da se postavlja po robu logičnim zakonom. Pomeni pripadnost življenju v vsej njegovi dvojnosti, razcepu in neskončnosti, povezana je s ponovitvjo in odmevom. V zadnjem desetletju, času populizmov, se, kot pravi avtor, namesto ironične distance razraščata depresija in bes. Dolar se vedno znova vrača k Heglu. Prepričan je, da je nemškemu klasičnemu filozofu uspel neverjeten podvig: ob samem rojstvu estetike jo je v istem mahu napravil za zastarelo: "Brž ko je umetnost postala neodvisna in avtonomna, osvobojena vseh drugih rab in zunanjih pomenov, je Hegel že razglasil njen konec." Dolarjevo pozornost vzbujajo pisatelji Swift, Melville, Beckett, Kafka, Sartre in drugi. Beckettovim literarnim delom priznava estetsko in poetično vrednost in tako rekoč osupne pred njegovo ekonomično briljanco, minimalističnimi sredstvi in lepoto minimalnega. Pretresljiva je vsebina spisa Najbolje je ne biti rojen. Filozof se zamisli nad Ojdipovo usodo – psihoanaliza namreč Ojdipa razume kot nekoga, ki izkoreninja družino, jo razmesti, onemogoča njeno normalno delovanje in jo odvrača od zastavljenega cilja. Avtor nam ponudi novo vednost o Swiftovih Guliverjevih potovanjih. Knjiga je izšla pod naslovom Potovanja v razne daljne dežele sveta in sčasoma postala ena največjih uspešnic svetovne literature. Melvilla ima Dolar za diagnostika sveta, v katerem je krščanstvo izgubilo moč in avtoriteto. Lucidno in hkrati šegavo se zamisli nad skopuhom in prikaže primere človeka s to lastnostjo v književnih delih – od antike do Dostojevskega in Flauberta. Poglobi se tudi v Kafkov literarni svet. O Proustu meni, da je vse njegovo delo dolga meditacija o času, spominu, naravi navzočnosti, njeni izmuzljivosti ter bližini in daljavi. V Brechtovem delu med drugim odkriva potujitveni učinek. Italo Calvino pa je sam priznaval, da je skušal odvzeti težo strukturi zgodb in jeziku. Zbornik Kamen in glas je sestavljen iz revialnih objav, zlasti v reviji Problemi, nekaj je spremnih besed, med njimi interpretacija izvrstne poezije Anje Zag Golob, predavanj in prispevkov na konferencah. V spisu Kamen in glas, po katerem zbrani literarni spisi nosijo naslov, avtor piše, da kamen implicira inertno materialnost, mrtvost in nepremičnost, zato je zanj primerna metafora za smrt, glas pa je znamenje življenja, celo njegov prvi znak, mobilnost, trepetanje zraka in prispodoba za minljivost. Ko je Mladen Dolar naletel na neko zelo obsežno knjigo, je zapisal, da mu je veliko število njenih strani vzbudilo strah. Zbornik Kamen in glas ima 320 strani, vendar, prav nasprotno, kakovost in izvirnost tega dela vzbujata posebno veselje in prav nič strahu.
V epizodi 143 je bila moja gostja dr. Lucija Mulej. Ukvarja se s poslovno antropologijo ter razvojem managementa osebnosti, ki ga uvaja kot poklicno kategorijo, ki povezuje pristope coachinga, psihoterapije, sociologije, antropologije. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Lucijina izobrazba in področje dela Objektivnost in subjektivnost Kaj so varanje, ljubezen in zaljubljenost? Ko izrabljen moški sreča žensko milino Kako se počuti ženska in kako moški? Kairos = nekdo, ki ima za nas energijo odrešitve Vpliv vzgoje na ljubezenski odnos Pomen ljubezni, meditacije in odnosov Ljubosumje, zvestoba in resnica Brezpogojna ljubezen in milina Feminizem in vloga moškega Moškost in ženstvenost sodobnega sveta Kritike občinstva in predaja sporočila Kdo sta pravi moški in prava ženska? ======================================== https://astra.si/ Astri lahko pomagaš tako, da pošlješ povezavo nekomu, ki bi mu koristilo... (KLEMEN20 za 20% popust na vse produkte) Astra AI Obvladaj osnovno in srednješolsko matematiko s 24/7 dostopnim inštruktorjem. Matura AI AI inštruktor, opremljen z najnaprednejšim modelom umetne inteligence in natreniran z rešitvami in postopki maturitetnih pol zadnjih 20 let. Hvala ❤️
Piše Marija Švajncer. bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Andrej Ule, eden najvidnejših sodobnih slovenskih filozofov, je velik erudit, saj je diplomiral iz tehnične matematike, doktoriral pa s temo iz sodobne logike. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je vrsto let predaval logiko, analitično filozofijo in teorijo znanosti ter pomembno vplival na vednost in miselno širino bodočih slovenskih filozofinj in filozofov. Ukvarja se z modalno in epistemološko logiko, analitično filozofijo jezika in logično kritiko argumentov, hkrati pa je velik poznavalec vzhodne filozofske tradicije, zlasti indijske in kitajske. V delu O naravi duha se vsebinsko in problemsko loteva vprašanj o naravi duha in se dokoplje tako do filozofskih kot do znanstveno utemeljenih ugotovitev. Čeprav v knjigi prevladujejo filozofski odgovori, bi jo bilo mogoče imeti za interdisciplinarno študijo, saj se teoretik ukvarja tudi z dognanji kvantne fizike, zanj temelja vsega naravoslovja. Pri tem je inovativen, saj na novo razmišlja o treh ravneh kvantnomehanske potencialnosti – latenci, potenci in aktualizaciji. Njegova metoda je takšna, da pri zastavljanju vprašanj in iskanju odgovorov opozarja na spoznanja pomembnih filozofov in drugih mislecev iz preteklosti in sedanjih proučevalcev problematike. Knjiga je vsebinsko in informativno tako bogata, da bi jo bilo mogoče uporabljati tudi kot študijsko gradivo. Avtor navaja, kako se posamezni pisci odzivajo drug na drugega, pri tem izraža lastno mnenje, strinjanje ali zavračanje, in spodbuja zanimanje za odprta in nerešena vprašanja. Je kritičen, vendar strpen in dobronameren. Na življenjska in družbena vprašanja aplicira bogato epistemološko in logično besedišče. Branje tega v lepem jeziku in izbranem slogu napisanega tehtnega dela zaradi zgoščenosti in nakopičenega védenja zahteva zbranost, primerno pozornost in najbrž tudi kar nekaj filozofske izobrazbe. Andrej Ule na začetku knjige O naravi duha sporoča, da v svoji želi ponuditi vpogled v nekatere zagate glede pojmovanja duha v sodobni zahodni kulturi in svojo osnovno zamisel o mogočem izhodu iz te zagate. Prepričan je, da je temeljna kvaliteta človeške bitnosti človeški duh, pojmovan kot nenehno razvijajoč se sklop potencialov za bivanje človeka kot zavestno in družbeno odgovornega bitja ter kot sklop pomenljivih udejanjanj teh potencialov. Filozof pravi: "Kakorkoli že, razmišljanje o naravi duha zame ni le teoretsko, pojmovno, jezikovnoanalitično početje, ampak me tudi osebno in eksistencialno prizadeva. Že odkar se dejavneje ukvarjam s filozofijo, to je dobrih petdeset let, me namreč spremlja posebna oblika zavedanja samega sebe in življenjskih okoliščin, ki me obenem usmerja v svet in samega sebe." Knjiga je nastala, priznava, kot neke vrste zapis s potovanja v globino in širino duha. Odgovori so vedno zelo prijazni, občuti jih celo kot ljubeče nežne. Čeprav so kdaj pa kdaj rahlo ironični, pripomni, se nikoli ne zgodi, da bi bili odrezavi. Avtor je terminološko nadvse natančen, njegove definicije pojmov so povedno zgovorne in koherentne. Pozornost namenja tudi etimološkim vidikom in pojasnitvam konceptov v različnih jezikih. Naslove in sintagme prevaja v slovenski jezik ter uporablja ženski in moški spol. Pozornost namenja tudi prispevkom nekaterih filozofinj, med njimi Susan Blackmore, Hilde D. Oakeley in Barbare Vetter. Ule se vedno znova vrača k Heglovi filozofiji, saj jo ima za teoretsko najbolj izdelano metafiziko duha, takšno, v kateri je duh razumljen kot nadosebni absolut, enotnost forme in vsebine ter enotnost možnosti in dejanskosti. A do Heglove filozofije seveda ohranja primerno kritičnost. Filozof opravi poglobljen historiat pojma duha – od antičnih časov in vzhodnih, se pravi indijskih in kitajskih filozofskih tradicij pa vse do današnjega premisleka o tem pojmu. Poglablja se v najnovejša dela v svetovni filozofski produkciji. Vznemirja ga Wittgensteinova filozofija, opozarja pa tudi na neustrezno razumevanje in interpretiranje tega filozofa. Preučuje stališča predstavnikov filozofije življenja, hermenevtike, novokantovstva, eksistencializma, pragmatizma, semiotike in fenomenologije ter izpeljave iz teh filozofskih smeri. Očiten je njegov humanizem. "Naš človeški »telos« vidim v tem, da skrbimo za to, da v naših življenjih, ravnanjih in odnosih prevladujejo pozitivni duhovni potenciali nad negativnimi, pa čeprav vem, da popolna zmaga ni mogoča, žal pa so mogoče razne oblike popolnega poraza." Po dolgem in filozofsko pronicljivem potovanju se avtor dokoplje do spoznanj, da vsakršna oblika duha, če le-ta omogoča in uokvirja določene oblike življenja, zavedanja in umevanja, predpostavlja preplet raznih ravni in oblik potencialnosti in aktualnosti Ta oblika duha pomeni življenjske prakse, v katerih živa bitja preplet potencialnosti in aktualnosti vztrajno in nenehno udejanjajo v svojem občutenju, vedênju in medsebojnih odnosih. Zavedamo se, poudarja avtor, ki na potovanju od nasprotja samemu sebi prihaja k polnemu zavedanju o samem sebi, "da smo ljudje, ki delimo življenje z drugimi ljudmi in smo soodgovorni za svoje in skupnostno udejanjenje duha v tekočem življenju." Ključni primeri dogajanj, ki nam dajejo ali jemljejo dih in duha, so rojstvo, ljubezen in smrt, se pravi prvi vdih, skupni dih in duh ter poslednji izdih. Ule je prepričan, da prvo vprašanje glede življenja in smrti ni to, ali lahko premagamo smrt, ampak ali in kako lahko premagamo nečloveške oblike in okoliščine v tostranskem življenju, ki mu mnogi odvzemajo smisel in duh. "Če uspemo v svojih odnosih z drugimi ljudmi poustvarjati ozračje žive človečnosti in sobitnosti, morda spoznamo, da je vsa človečnost prisotna že tu-in-zdaj in da je tudi smrt ne izbriše." Marsikaj je čisto preprosto. Andrej Ule pravi, da se življenje ogleduje le v življenju, človeško življenje je v odnosih, najvišji odnos pa je – ljubezen.
Nedeljska gostja je najboljša šahistka vseh časov Judit Polgar. Še vedno je edina, ki se je borila za naslov svetovnega prvaka. Kot najmlajša je osvojila naziv velemojster, ogromno pa je naredila tudi za enakopravnost in razvoj šaha. Zaradi vsega tega je globalna šahovska zvezda. Premagala je več kot 10 svetovnih prvakov in se borila za največje šahovske lovorike. Zdaj se ukvarja s številnimi projekti, napisala pa je tudi knjigo Kako postaneš šampion.
Gostja današnjega intervjuja je direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj Maja Bednaš. Gre za strokovno neodvisno ustanovo, čeprav sodi pod vlado. Ukvarja se z analizo gospodarskih gibanj. Najbolj so prepoznavni po Pomladanski in Jesenski napovedi. Na podlagi preteklih gibanja napovedo kaj lahko pričakujemo v prihodnje. Zelo odmevno je tudi poročilo o produktivnosti, pa o razvoju, pa potem še vrsta mesečnih analiz na primer Ekonomsko ogledalo, v zadnjem času pa tudi kratki tedenski odmevi na izbrane kazalce, grafi tedna. Zametki Urada so še v prejšnji državi, takrat je bil zavod za družbeno planiranje, v samostojni državi se je preoblikoval v zavod za makroekonomske analize in razvoj, od leta 94, torej 30 let, pa deluje kot Urad. In omenjeni urad zdaj že peto leto vodi direktorica Maja Bednaš.
Paolo Cossi je stripar, ki se je s to strastjo srečal že zelo zgodaj. “V otroštvu sem bil precej bolan, doma pa nismo imeli televizije. In ker moraš malega otroka z nečim zaposliti, mi je oče prinašal stripe in papir, da bi risal.” Tako se je iz hobija rodila želja po poklicu striparja. Študiral je v Milanu, pogosto je v svojih stripih obdeloval tragične dogodke iz človeške zgodovine. “Morda je ena najpomembnejših knjig, ki sem jih ustvaril, tista o armenskem genocidu.” Pri takšnem ustvarjanju moraš imeti veliko zgodovinskega znanja, pravi Paolo Cossi in dodaja, da mu je zadnja leta sicer ljubše ustvarjati za otroke. V Evropi osebno govori o svojih delih in o tem, kako prepleta dve strasti - zeliščarstvo in risanje. Fotografija: spletna stran avtorja
Likovni umetnik Arjan Pregl se je rodil leta 1973. Leta 1998 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pod mentorstvom profesorice Metke Kraševec in profesorja Bojana Gorenca. Leta 2001 je končal magistrski študij slikarstva pod mentorstvom profesorja Bojana Gorenca, nato pa vpisal še magistrski študij grafike in ga pod mentorstvom profesorja Lojzeta Logarja končal leta 2004. Ukvarja se tudi z ilustracijo in oblikovanjem ter piše kratke zgodbe. Za oddajo Razkošje v glavi se je z Arjanom Preglom pogovarjal Miha Žorž.
Piše: Muanis Sinanović, bere Jure Franko. Lahko bi rekli, da je slovenska literarna kritika v krizi. Po eni strani je tako od znotraj kot od zunaj ogrožena samobitnost poklica kritika kot sprotnega bralca in analitika literarne produkcije, po drugi pa je vedno manj daljših študij ali esejev, ki skušajo analizirati širše trende in globinske tokove sodobne književnosti. Manko najbolj sistematično nadomeščajo knjige LUD Literatura in prav v tej založbi je izšla tudi knjiga štirih daljših besedil profesorja Alena Širce Želo pesmi: študije o slovenski poeziji. V prvem besedilu Filozofske prvine v slovenski poeziji skuša avtor razbirati filozofsko ozadje pri pesnikih od Prešerna do Jerneja Zupaniča. Esej sicer vsebuje nekaj zanimivih opazk, vendar razočara s svojo splošnostjo. Avtor sam priznava, da gre zgolj za skico in bi podrobnejšo študijo veljajo izvesti kdaj v prihodnje, vendar to ne deluje prepričljivo, saj imamo občutek, da se želi teksta čimprej znebiti in ne ve, kam bi ga bilo smiselno zapeljati. Začetek slovenskega pesniškega ekspresionizma je nekoliko bolj ambiciozno besedilo, ki se ukvarja z literarnimi teorijami o pesniškem ekspresionizmu ter jih vrednoti skozi lastno perspektivo, pri tem pa pride tudi do določenega zaključka oziroma sodbe. Pritegne vpenjanje različnih teorij v skupno območje, s čimer se bogatita znanje in interpretacija bralcev, ki ne pripadajo krogu literarnih teoretikov, čeprav se vprašanje o ekspresionizmu ravno tem lahko zazdi pretirano sholastično. Naslednji esej je po naši presoji najboljši. Nedoločljivost v poeziji Tomaža Šalamuna je interpretacija duhovnih prvin v pesmih pred nekaj leti umrlega avantgardista, ki mu je med bralci in sledilci uspelo zgraditi kult. S pomočjo Derridajevega koncepta in številnih verzov Širca pride do pomembnega zaključka o izmuzljivosti – natančneje: nedoločljivosti – te poezije, ki se stalno umika interpretaciji. Iz teh zaključkov bi se brzčas dalo izhajati v vrednotenju Šalamunovega kulta in njegovega opusa tudi v prihodnjih letih. Prav tako zanimiv je prispevek Geneologija vsakdanjosti: slovenska pesniška poezija v tranziciji. Ukvarja se s posebnim fenomenom v moderni zgodovini slovenske poezije, namreč z obratom k vsakdanjemu življenju po zgledu urbane ameriške poezije konec osemdesetih oziroma v devetdesetih. Ta obrat je večinoma značilen za skupino pesnikov in pesnic današnje srednje generacije. Esej je zastavljen enciklopedično; po uvodni obravnavi zgodovinskega ozadja pojava se spusti v krajše opise oziroma obdelave posameznih opusov po imenih. Izbor perspektive in razumevanje literarne ideologije sta zanimiva. Podobno kot pri tekstu o Tomažu Šalamunu pa imamo vtis, da bi se dalo tudi to besedilo še razširiti in priti do daljnosežnih spoznanj, tudi z upoštevanjem političnega nezavednega. Žal se takšnih analiz pri nas premalo lotevamo, morda tudi zato, ker objektivne okoliščine scene na vsakdanji ravni osebno prepletajo avtorje, profesorje, urednike in kritike, profesionalni vložek pa je, hočemo ali nočemo, tudi osebni. Zato se včasih zgodi, da bi potrebovali neko praktično nemogočo perspektivo notranjega Drugega. Samorazumevanje je pretirano razdvojeno na to, kako se, pogosto idealistično, razumemo sami, in kako nas, tudi pogosto idealistično, kot nekakšno prisrčno kurizioteto, razumejo drugi. Želo pesmi je knjiga, ki ima dober namen in je v svoji izbiri tem večinoma izvirna. Vendar pa izvedba niha. Če imamo prvi tekst lahko za skico, ki bi si v knjižni obravnavi zaslužila dodelavo, je najboljši soliden prvi korak k določeni interpretaciji. Profesorja Alena Širco kot budnega spremljevalca sodobnega pesniškega dogajanja na Slovenskem tako lahko spodbudimo, da se esejev v prihodnje loti bolj udarno in suvereno izrabi potenciale, iz katerih črpa.
V oddaji B Air – Zvočenja danes predstavljamo italijansko ustanovo, namenjeno otroški nevrologiji, z imenom Fondazione Pierfranco e Luisa Mariani. Ustanovljena je bila v Milanu z dobrodelnim financiranjem družine Mariani. Posveča se celotnemu spektru bolezni in motenj v otroški nevrologiji, ki se začne z nego in strokovno pomočjo bolnim otrokom in njihovim družinam v diagnostiki, terapiji in rehabilitaciji pa tja do usposabljanja kadra v italijanskem zdravstvu ter poučevanja o strokovnih temah v italijanskem in mednarodnem krogu. Ukvarja se tudi s podpiranjem raziskovalnega dela. Poseben poudarek je namenjen raziskovanju možganov v povezavi z glasbo. Zaradi bližine in visoke ravni strokovnih dogodkov je fundacija igrala pomembno vlogo tudi v izobraževanju srednje in starejše generacije slovenskih pediatrov - otroških nevrologov. Gostji primarija Igorja M. Ravnika sta tokrat muzikologinja dr. Maria Majno in pediatrična nevrologinja in nevrofiziologinja dr. Luisa Lopez.
Katarina Kurtjak je pianistka, glasbena pedagoginja in skladateljica z magisterijem iz muzikologije. Že več kot 15 let poučuje klavir, glasbeno teorijo in petje ter organizira glasbene delavnice za predšolske otroke. Ukvarja se tudi z otroki z motnjo avtističnega spektra. V okviru projekta B Air je v sodelovanju s psihologinjo Manco Kok raziskovala učinke glasbe na socialni in čustveni razvoj otrok z motnjami avtističnega spektra. O svojih bogatih izkušnjah in novih učnih metodah, ki jih je razvila, bo pripovedovala v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma v noči s sobote na nedeljo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
IZŠLA je AIDEA knjiga, ki vsebuje moje zapiske, meditacije, spoznanja in modrosti gostov prvih stotih epizod podkasta AIDEA: https://emka.si/products/aidea ============================= V epizodi 121 je bil moj gost prof. dr. Borut Škodlar, vodja enote za psihoterapijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Ukvarja se predvsem s fenomenološkim raziskovanjem doživljanja ljudi s psihotičnimi izkušnjami in samomorilnostjo. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Umiritev, odnosi in perspektiva Klinična in neklinična področja psihoterapije Vpliv izkustev na delo terapevta Ni samoumevno kaj je psihoterapija Sigmund Freud in njegove teorije Vedenje in videnje psihoterapevta Carl Gustav Jung in arhetipi Biblijske zgodbe in psihologija Alfred Adler Viktor Frankl in smisel življenja Iskanje smisla Film Stutz in trikotnik življenjske sile Skeptičnost do klinične psihiatrije Meditativne prakse v psihoterapiji Terapije s svetlobo
Državni zbor je s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Robertu Golobu začel prvo redno sejo po parlamentarnih počitnicah. Ena od tem je bil tudi problem zelo velikega povečanja nedovoljenih migracij. V letošnjem letu je slovenska policija obravnavala že več kot 40 tisoč nedovoljenih prehodov meje. V poslanski skupini SDS premieru Golobu očitajo, da vlada ne obvladuje migracijskih razmer. Druge teme oddaje: - Ministrica Šinko: Škode v kmetijstvu po poplavah 145 milijonov evrov - Rusija na meddržavnem sodišču Haagu zahtevala končanje procesa, ki ga je sprožila Ukrajina - Razmere pred letošnjo kurilno sezono bistveno boljše kot pred lansko
V studio je prišel specialni pedagog, ki dela v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, v žargonu bolj znanim pod imenom Gotska. Ukvarja se s težavami otrok in mladostnikov, zaradi katerih ti potrebujejo pomoč in prilagajanje učnih programov v osnovni in srednji šoli. Zato je njegov obisk ob začetku šolskega leta še toliko bolj pomemben. Na nočni obisk in v studio Prvega je Gašper Stražišar povabil Marka Kalana.
Piše: Muanis Sinanović Bere: Aleksander Golja Čudaštvo v moji glavi je eden najbolj ambicioznih romanov Orhana Pamuka. Dogajalni čas obsega drugo polovico dvajsetega stoletja in začetek sedanjega, sestavljen pa je iz množice glasov, ki preživljajo ogromne spremembe v panorami in demografiji Istanbula v tem obdobju. Ambicioznosti ne prepoznamo zgolj v številčnosti teh glasov, v golem potenciranju že ustaljenega sredstva postmodernističnega romanopisja, temveč tudi v tem, da so ubesedeni na še posebno pretanjen način. Njihovo videnje dogodkov se skozi čas spreminja v zelo blagih, a razvejanih odtenkih, ki pa imajo odločilen vpliv na razumevanje samih sebe in etičnosti svojih dejanj. V tem romanu, ki je v izvirniku izšel leta 2014, Pamukova pisava dosega vrhunec svojega raziskovanja večplastnosti resnice ter prepletenosti ljubezni in sovraštva, zavezništva in zoprništva, pomaganja in izkoriščanja. To mu uspeva tudi zato, ker obravnava življenje širše anatolske družine, ki se preseli v glavno mesto. Prepoznavno kulturno ozadje otomanskih kultur, ki v veliki meri temeljijo na kupčiji, torej tudi na dvoumnosti medosebnih vezi, nudi vstop v univerzalne teme. V središču pripovedi je Mevlut, ki ugrabi eno od treh sester, da bi se z njo poročil, in šele v prvi svetlobi opazi, da je bil opeharjen, saj gre za napačno sestro. Vendar v nasprotju s predvidevanji z njo kasneje uživa zakonsko srečo. Ukvarja se z ulično prodajo boze, pijače otomanskega izvora, katere priljubljenost z modernizacijo vse bolj upada, tako da sčasoma postane relikt nekega obdobja. Medtem pa njegova bratranca bogatita in metropola se nenadzorovano širi. V obrobnih naseljih, polnih črnih gradenj, se spopadajo turški nacionalisti in kurdski komunisti, korupcijska mreža pa vse bolj raste. Medtem ko Mevlut sabotira vsako priložnost za gmotni uspeh, da bi se lahko prepuščal nočni prodaji in sprehodu po skrivnostnih ulicah, se predajal “čudaštvu v svoji glavi”, ugotavljamo, da je pravzaprav edini lik, ki življenje v resnici razume. Utrip njegovega srca je usklajen z utripom mesta in njegovih nepreštevnih protislovij. Pamuk pa nas do tega spoznanja nikakor ne vodi na kakšen očiten način. Mevlut ni prikazan kot posebno ekscentričen, tendenciozno pa niso izpisani niti ostali liki. Nasprotno, za vsakega od njih bi lahko rekli, da je izjemno pretanjena, empatična upodobitev slehernika iz province, ki se preseli v prestolnico. Nobelovec znova dokazuje, da je zmožen izrazitega razumevanje najnižjih slojev in tistih delov ljubljenega domačega mesta, do katerih turisti in elite navadno nimajo dostopa oziroma jih ta sploh ne zanima. Izvirna je tudi ljubezenska zgodba romana. Prevprašuje namreč standardne trope ideje romantične ljubezni in ji nasproti postavlja usodno ljubezen. Glavna junaka se skupaj znajdeta po pomoti, vendar je njuna ljubezen nepremagljiva in večja od ljubezni vseh parov, ki so sledili romantičnim vzgibom in svojim željam. Tako se postavi vprašanje: gre res za pomoto ali pa je v igri morda usoda? To vprašanje Pamuk, ki se je sicer izrekel za kulturnega muslimana, ki ne prisega na osebni stik z Bogom, prepletel z izročilom islamske mistike in tudi z nekaterimi osrednjimi vprašanji islamske etike. Kakšna je razlika med namenom dejanja, namenom srca in namenom jezika? Ali smo res dobri, če storimo dobro, čeprav smo mislili storiti nekaj drugega? Ali lahko dobro mislimo, vendar tega ne izrečemo, molčimo ob krivici, ki jo vidimo? Čudaštvo o moji glavi je tako zelo dovršena, čeprav mestoma rahlo dolgovezna freska sodobne turške družbe, med branjem katere moramo biti ves čas pozorni, da nam ne uidejo male variacije mnenj in videnj dogodkov, ključnih za razumevanje resnice kot za človeka v zadnji instanci nedosegljivega pojava. Pa vendar kljub tej nedosegljivosti, kljub neizogibnosti minevanja, staranja in zgodovinskih pozab, življenje v svoji bujni nepreglednosti nenehno brsti.
Ples je kompleksen preplet raziskovanja in spomina, dotika in odmika, znanja in improvizacije. Ples je v odnosu z lastnim telesom, z drugimi telesi, s prostorom. Njegov jezik lahko pripleše tudi v naše vsakodnevno doživljanje sebe in drugih, v ustvarjanje odnosov skupnosti. Dejan Srhoj prek plesnih improvizacij, deljenja praks in izobraževanja razvija koreografskea načela, ki se prelivajo tudi v skupnost. Raznolikost konceptov in akterjev je lahko dobra osnova sodelovanja in ustvarjanja na produkcijskem, kuratorskem, pedagoškem in umetniškem koreografskem področju. Sam to imenuje kompozicije razlik. Ukvarja se tudi s pedagoškim delom in vodi improvizacijsko delavnico Trening kompozicije razlik. V otroštvu in mladosti predan študent baleta, v letih od 1998 do 2001 baletni solist v ljubljanski Operi, je od leta 2001 neodvisni umetnik, soustanovitelj in aktivni član regionalne mreže Nomad Dance Academy. Sodeluje s številnimi koreografi, režiserji, glasbeniki. Soustvarja nove oblike plesne skupnosti. Na nočni obisk ga je povabila Nada Vodušek.
Naš predstavni svet si ne more več zamisliti neskončnosti vsega, kar je lahko umetna inteligenca, saj se lahko spreminja brez naših navodil, v skladu z lastnimi življenjskimi principi V vsakdanjem življenju nas morda bolj kot druga živa bitja obkrožajo aparati in stroji. In medtem ko lahko slednje v nedogled izumljamo in izpopolnjujemo, ostajajo naša telesa ista. Ideje transhumanizma, ki pravijo, da je človeka mogoče izpopolnjevati s tehničnimi in znanstvenimi sredstvi, utelešajo ta pogled in nakazujejo prelomne spremembe. Človek se ne definira več (le) v razliki do živali, temveč vse bolj v razliki do strojev. To je nekaj stavkov, ki so jih zapisali snovalci nedavnega umetniškega eksperimenta. Pedagoškega inštituta in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, ki je le eden izmed dogodkov skoraj dve leti trajajočega projekta Evropska noč raziskovalcev z naslovom Humanistika, to si ti!, katerega koordinatorica je sicer Filozofska fakulteta. V preseku znanosti in umetnosti išče plasti humanega v času informacijsko – tehnološke dobe. Ukvarja se predvsem z razmerji med človekom in živaljo, čeprav so stroji, predvsem pa umetna inteligenca, ta odnos, kot je jasno iz zapisa, zelo spremenili. Se bomo vrnili domov, se začeli znova bolj posvečati naši človeški večplastnosti, ekosistemu in omejili znanost, ali pa bomo iznašli nove opredelitve za obstoječ živ in neživ svet, ter prepustili našo ustvarjalnost, zavest, zmožnosti, sposobnosti, občutja, spomine, identiteto v nekakšno knjižnico umetne inteligence, ji prepustili vladanje in manipulacijo z nami? V oddaji Kulturni fokus sodelujejo: dr. Valerija Vendramin, doktorica ženskih študij, zaposlena pa je kot znanstvena sodelavka na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani, doc dr. Igor Bijuklič, zaposlen kot znanstveni sodelavec na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani in kot zunanji sodelavec na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem ter doc. dr. Primož Turk, ki prihaja s Fakulteta za humanistične študije, z Oddelka za medijske študije Univerze na Primorskem.
Špela Poklukar je inženirka. Bila je v ožjem izboru za Naj inženirko lanskega leta. Začela je s študijem filozofije in teologije, potem pa vzporedno začela še z matematiko, ki jo je vse bolj pritegnila. Ukvarja se z umetno inteligenco.
Špela Poklukar je inženirka. Bila je v ožjem izboru za Naj inženirko lanskega leta. Začela je s študijem filozofije in teologije, potem pa vzporedno začela še z matematiko, ki jo je vse bolj pritegnila. Ukvarja se z umetno inteligenco.
Milena Povše je bila gostja rubrike Drugi pogled. Argentinska Slovenka se je pred 20 leti zaradi študija preselila iz San Luisa. A takrat še ni vedela, da bo ostala. Ukvarja se s sodnim tolmačenjem in podjetništvom – na Trubarjevi ulici ima majhno trgovinico z argentinskimi izdelki. Darja Pograjc je pogovor s sogovornico posnela konec prejšnjega tedna, tik po tem, ko se je ta vrnila z oddiha v Maroku.
Iz vesoljske davnine nekatera ljudstva sveta prisluškujejo prapoku, druga duhovom prednikov, tretja božjemu stvarjenju, četrta rojevanju iz nebeške svetlobe ... V nekaterih kulturah se ljudje veliko bolj, kot je to na evropocentričnem Zahodu, zaupajo kozmični energiji, zemlja pa je lahko oseba, tako kot vsa druga živa bitja, med katere se samo enakovredno uvršča tudi človek. Ni treba potovati daleč v preteklost, da bi tudi pri nas, predvsem ko imamo v mislih Primorske naravoverce, v središču konceptov življenj z naravo, odkrivali zanimive elemente biocentrizma. Tudi pri indijskih puščavnicah in puščavnikih v idilični pokrajini Ladakha, ki se poskušajo zelo inovativno spoprijeti s podnebnimi spremembami, je mikrokozmična harmonija v budističnem puščavniku, pogojena z makrokozmično harmonijo v zunanjih pokrajinah. Ti samotneži; ki z naravo dihajo v razgibani himalajski pestrosti, marsikje še vedno meditirajo v votlinah. Če se v krščanski tradiciji, že v sami genezi, človek ne počuti kot del celote, pa ponekod, v južnih, andskih predelih Amerike, staroselska ljudstva poznajo način razmišljanja, ki zemljo priznava ne le kot enakovreden subjekt vsem drugim, pač pa bi ji težko pripisali določen spol ali vlogo. V prvi izmed dveh oddaj, ki sta nastali sočasno s ciklom predavanj v Cankarjevem domu v Ljubljani z naslovom Narava v religiji in kozmologiji, so si predavatelji zastavili izhodiščna vprašanja: kaj je človek, koliko je udeležen v družbeni stvarnosti in koliko je le del narave. V cikel predavanj, ki ga je zasnovalo Društvo za primerjalno religiologijo, sodi tudi predavanje o filozofiji dihanja, nenavadnem filozofskem konceptu, ki prestopa okvirje samorazumevanja evropske filozofije. Z vsebino respiratorne filozofije, ki se razvija iz zavedanja, da smo ljudje, odvisni od dihanja, izjemno ranljivi v razmerju do naravnega okolja, sploh pa dihamo vse slabši zrak, tudi začenjamo oddajo. V oddajah bodo sodelovali: - prof. dr. Lenart Škof, predstojnik Inštituta za filozofske študije na ZRS Koper in dekan Fakultete za humanistični študij – Institutum Studiorum Humanitatis, ki deluje v okviru Alma Mater Europaea. Ukvarja se z etiko, filozofsko teologijo in religijskimi študijami. - dr. Igor Škamperle, docent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Strokovno se posveča sociologiji znanosti, vizualni umetnosti in polju religiologije. Piše strokovne članke in razprave iz kulturne zgodovine. - dr. Marija Mojca Terčelj, predavateljica na Oddelku za antropologijo in kulturne študije ter raziskovalka na Inštitutu za medkulturne študije Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem od študijskega leta 2003/04. Pred tem je vodila Oddelek za zunajevropske kulture Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Njeno raziskovalno področje so kozmologija, religija, magija in znanost, medicinska antropologija, kolonialne in postkolonialne socialne politike za staroselsko prebivalstvo, človekove pravice – pravice staroselcev. - dr. Cirila Toplak, redna univerzitetna profesorica in znanstvena svetnica. Predava političnozgodovinske predmete na Katedri za teoretsko-analitsko politologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in je predstojnica raziskovalnega Centra za politične teorije FDV. Kot članica programske skupine Raziskave kulturnih formacij raziskuje tudi na Institutum Studiorum Humanitatis AMEU. Cirila Toplak je predsednica Balkanskega politološkega združenja in članica Etične komisije za poskuse na živalih. - dr. Nina Petek, docentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava predmete iz indijske filozofsko-religijske tradicije. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z ontologijo in epistemologijo v hindujskih in budističnih filozofskih šolah ter tradicijo budističnega puščavništva na območju zveznega teritorija Ladakh v predelu indijske Himalaje. Je direktorica Inštituta za študije meništva in kontemplativne znanosti.
Gostja Radijske tribune je bila Živa Šuta, po izboru Univerze v Mariboru najboljša študentka v študijskem letu 2021/2022. Ukvarja se tudi s pravnim vidikom sodobnih izzivov; raziskuje denimo zaščito žvižgačev, nadzor nad delom policije, vpliv pandemije covida-19 na pacientovo pravico dostopa do zdravstvenih storitev. Z njo smo se pogovarjali tudi o njenem pogledu na stanje na področju prava v Sloveniji in še čem.
Joseph Rakotorahalahy prihaja iz Madagaskarja in je upokojenec. V Slovenijo je prišel po naključju pred več kot štirimi desetletji, ko se je odločil za študij arhitekture v takratni Jugoslaviji. Po študiju se je nameraval vrniti v domovino, a se je obrnilo drugače, saj se je zaljubil. Poklicni arhitekt se je ukvarjal s številnimi stvarmi. Bil je scenograf, občasni igralec, še vedno sklada in ustvarja glasbo. Ukvarja se tudi s pripovedovanjem zgodb, nedavno je v okviru družinskega društva Drevo sozvočja izdal slikanico z naslovom Ibotity, ki temelji na malgaški pripovedki. Še vedno je torej povezan z domovino, tja se tudi občasno vrača in se ukvarja z dobrodelnostjo. Za našo oddajo je pripovedoval o prihodu v Ljubljano v sedemdesetih letih ter svoji povezanosti z glasbo. Z njim se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Iz vesoljske davnine nekatera ljudstva sveta prisluškujejo prapoku, druga duhovom prednikov, tretja božjemu stvarjenju, četrta rojevanju iz nebeške svetlobe ... V nekaterih kulturah se ljudje veliko bolj, kot je to na evropocentričnem Zahodu, zaupajo kozmični energiji, zemlja pa je lahko oseba, tako kot vsa druga živa bitja, med katere se samo enakovredno uvršča tudi človek. Ni treba potovati daleč v preteklost, da bi tudi pri nas, predvsem ko imamo v mislih Primorske naravoverce, v središču konceptov življenj z naravo, odkrivali zanimive elemente biocentrizma. Tudi pri indijskih puščavnicah in puščavnikih v idilični pokrajini Ladakha, ki se poskušajo zelo inovativno spoprijeti s podnebnimi spremembami, je mikrokozmična harmonija v budističnem puščavniku, pogojena z makrokozmično harmonijo v zunanjih pokrajinah. Ti samotneži; ki z naravo dihajo v razgibani himalajski pestrosti, marsikje še vedno meditirajo v votlinah. Če se v krščanski tradiciji, že v sami genezi, človek ne počuti kot del celote, pa ponekod, v južnih, andskih predelih Amerike, staroselska ljudstva poznajo način razmišljanja, ki zemljo priznava ne le kot enakovreden subjekt vsem drugim, pač pa bi ji težko pripisali določen spol ali vlogo. V prvi izmed dveh oddaj, ki sta nastali sočasno s ciklom predavanj v Cankarjevem domu v Ljubljani z naslovom Narava v religiji in kozmologiji, so si predavatelji zastavili izhodiščna vprašanja: kaj je človek, koliko je udeležen v družbeni stvarnosti in koliko je le del narave.V cikel predavanj, ki ga je zasnovalo Društvo za primerjalno religiologijo, sodi tudi predavanje o filozofiji dihanja, nenavadnem filozofskem konceptu, ki prestopa okvirje samorazumevanja evropske filozofije. Z vsebino respiratorne filozofije, ki se razvija iz zavedanja, da smo ljudje, odvisni od dihanja, izjemno ranljivi v razmerju do naravnega okolja, sploh pa dihamo vse slabši zrak, tudi začenjamo oddajo.V oddajah bodo sodelovali:- prof. dr. Lenart Škof, predstojnik Inštituta za filozofske študije na ZRS Koper in dekan Fakultete za humanistični študij – Institutum Studiorum Humanitatis, ki deluje v okviru Alma Mater Europaea. Ukvarja se z etiko, filozofsko teologijo in religijskimi študijami.- dr. Igor Škamperle, docent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Strokovno se posveča sociologiji znanosti, vizualni umetnosti in polju religiologije. Piše strokovne članke in razprave iz kulturne zgodovine.- dr. Marija Mojca Terčelj, predavateljica na Oddelku za antropologijo in kulturne študije ter raziskovalka na Inštitutu za medkulturne študije Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem od študijskega leta 2003/04. Pred tem je vodila Oddelek za zunajevropske kulture Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Njeno raziskovalno področje so kozmologija, religija, magija in znanost, medicinska antropologija, kolonialne in postkolonialne socialne politike za staroselsko prebivalstvo, človekove pravice – pravice staroselcev.- dr. Cirila Toplak, redna univerzitetna profesorica in znanstvena svetnica. Predava političnozgodovinske predmete na Katedri za teoretsko-analitsko politologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in je predstojnica raziskovalnega Centra za politične teorije FDV. Kot članica programske skupine Raziskave kulturnih formacij raziskuje tudi na Institutum Studiorum Humanitatis AMEU. Cirila Toplak je predsednica Balkanskega politološkega združenja in članica Etične komisije za poskuse na živalih.- dr. Nina Petek, docentka na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava predmete iz indijske filozofsko-religijske tradicije. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja predvsem z ontologijo in epistemologijo v hindujskih in budističnih filozofskih šolah ter tradicijo budističnega puščavništva na območju zveznega teritorija Ladakh v predelu indijske Himalaje. Je direktorica Inštituta za študije meništva in kontemplativne znanosti.
V epizodi #88 je bil moj gost Dejan Meh Savić, filozof in okoljevarstvenik. Ukvarja se s področjem podnebno energetskih tematik. Med 2010 in 2018 je deloval kot predstavnik Greenpeace v Sloveniji, kjer je deloval kot predstavnik za podnebno energetsko področje. S svojim iskrenim pristopom se zavzema za prihodnost planeta. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Okoljevarstvo in družbeni problemi Ekstremne podnebne spremembe Kapitalizem, industrijska revolucija in razvoj Afrika in države v razvoju Razviti svet, cenovno dostopna tehnologija Plinska kriza Alternativa plina, jedrska energija in odpadki Sončna energija, elektrarne in električni avtomobili Kaj bi vi naredili za sebe in bi bilo dobro tudi za izboljšati svet? ============================= AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA
Biolog Andrej Hudoklin z novomeške območne enote Zavoda RS za varstvo narave je predan naravovarstvenik in že vse življenje tesno povezan z naravo Dolenjske. Ukvarja se zlasti z ogroženimi živalskimi vrstami in varstvom njihovih habitatov, njegovo delo pa je zagotovo najbolj zaznamovala črna človeška ribica.
V epizodi 75 je bil moj gost prof. dr. Borut Škodlar, vodja enote za psihoterapijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Ukvarja se predvsem s fenomenološkim raziskovanjem doživljanja ljudi s psihotičnimi izkušnjami in samomorilnostjo. Dotakneva se tematik, kot so: Joga in njen pomen Zahodnjaška mentaliteta in spiritualnost Stanja in tegobe ljudi v modernem svetu Življenjsko ravnovesje in neravnovesje Psihoza Klemenova izkušnja (z anksioznostjo) Pomen socialnih stikov Stiska pri stiku z drugim človekom Poseg v posameznikovo realnost Kaj narediti ob pojavih psihoze Kako ravnati s psihotično osebo O ljubezni Prevzemanje odgovornosti Samomor Orodja razrešitve / pomagala / obstoječe prakse Razumevanje / utelešena izkušnja Meditacija Jaz / sebstvo Psihoza vs. prebujenje Osho Psihedeliki Vipassana ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA
EPIZODA 19Z vsemi prejetimi donacijami bomo kupili nujne potrebščine za Ukrajino. https://tinyurl.com/2v66h9ycStudio osvetljujejo ring light in star light luči LUEUR BEAUTY: https://lueur-beauty.com/sl.S promocijsko kodo "CHLANI15" dobite 15% popust!Tokratna gostja je Maja Grintal, bolj poznana kot »Pleasure Mermaid«. Ukvarja se s temami, ki so ljudem po navadi tabu, ona pa jih pogumno postavlja v ospredje in nas s tem ozavešča. Njena primarna zanimanja so namreč seksologija, užitek, spiritualnost in notranja rast. Prisluhnite, kaj vse je delila s Chlani. Aja, pa vesel dan žena!SPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Ana: https://www.instagram.com/zup_ann/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.
V uredništvu Cosmopolitan Slovenija smo zate pripravili novo serijo »Cosmo kariera« podkasta. Pod pokroviteljstvom UniCredit Slovenija ti bomo v naslednjih epizodah predstavili novodobne poklice in te vzpodbudili, da tudi sama odkrivaš področja, na katerih boš mogoče ravno ti nekoč prestavljala meje. V četrti epizodi serije #CosmoKariera podkasta gostimo Kim Majoranc, ustanoviteljico in lastnico blagovne znamke Body and Mind Institute. Kim je magistra psihologije, licencirana športna psihologinja z opravljeno prvo stopnjo vedenjsko-kognitivnih psihoterapij. Kim je tudi učiteljica joge. V prostem času se potaplja na dah, rada pa si privošči tudi pobeg v hribe. Ukvarja se s psihološkim svetovanjem športnikom, poslovnežem, glasbenikom, parom, staršem ... V podkastu ti Kim zaupa, kaj zanjo pomeni njena kariera, kaj ji pri delu predstavlja največji izziv ter kako poteka delovni dan psihologinje in jogistke. Gostja v epizodi govori o tem, da lahko s pomočjo psiholoških svetovanj postajamo najboljše različice sebe. Tekom pogovora pa spregovori tudi o odnosih, komunikaciji in socialnih omrežjih. Predstavi ti vaje, s katerimi se lahko sprostiš ob stresnih situacijah. Ob koncu epizode ti Kim svetuje, kako lahko s svojimi mislimi vplivaš na to, da boš dosegala cilje in rezultate, ki si si jih zastavila. Preveri, kaj nam je še zaupala v pogovoru. Najdete nas tudi na: SPLETNA STRAN https://cosmopolitan.metropolitan.si/podcast/ INSTAGRAM https://www.instagram.com/cosmopolitansi/ FACEBOOK https://www.facebook.com/CosmopolitanSlovenija/ TWITTER https://twitter.com/cosmopolitansi Pišite nam na: cosmopolitan@adriamedia.si GLASBA: https://www.youtube.com/ --- Send in a voice message: https://anchor.fm/cosmo-podcast/message
Dr. Miha Modic je najprej študiral pravo, po treh letih je presedlal na biotehnologijo. Raziskoval je v Cambridgeu in Muenchnu, zdaj že nekaj let dela na Francis Crick Institute v Londonu. Ukvarja se predvsem z vprašanjem molekularnih mehanizmov, ki so pomembni za človekov razvoj. Že premik samo enega izmed 20 tisoč proteinov je lahko odločilen zato, ali se naše življenje nadaljuje ali pa pride do velikih težav, ki lahko vodijo celo v smrt. Podrobno tudi o raziskovalnem delu, pogojih za znanost v različnih državah, življenju in delu v Veliki Britaniji, aktualnih znanstvenih in družbenih izzivih.
Akademska slikarka Mateja Kavčič je umetnica, ki je v svojem delu zavezana naravi in ustvarjanju svojevrstnih prostorov, ki jih gradi iz materialov, najdenih v naravnem okolju. V zadnjih štirih mesecih je svoje delo prikazala na treh razstavah: na samostojni v Studiu Umetnostne galerije Maribor (UGM Studio), predstavila pa se je še na mednarodnem bienalu Etikete v Novem mestu in v stolpu gradu Rajhenburg. Ukvarja se tudi z ilustracijo - nazadnje je z ilustracijami opremila knjigo Saše Pavček. Fotografija je z razstave Mateje Kavčič Drevo v gradu Rajhenburg https://matejakavcicslikarka.wordpress.com/
Dr. Matej Drašček, vodja službe notranje revizije pri Hranilnici Lon d.d., Predsednik Združenja notranjih revizorjev IIA - Slovenski inštitut Dr. Matej Drašček je doktor znanosti. Naslov disertacije je bil “Analiza etičnih pristopov managerjev (področje poslovne etike)”. Leta 2006 prejel Prešernovo nagrado. Ima tudi ogromno certifikatov CIA (certified internal auditor), CRMA, CFSA (Certified financial service auditor, ISO 90001 notranji preiskovalec. Je tudi avtor veliko znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov. Zadnji strokovni članek “How to make a better ethical decision in unexpected moral dillemas”, je bil objavljen v The European Financial Review. Matej je tudi so-avtor Etičnega kodeksa menedžerjev za Združenje Manager Slovenije. Poslovna pot ga je vodila od direktorja kadrovske službe in varstva pri delu pr Otis lift d.o.o., do generalnega direktorja pri Biring Biro d.o.o., pa vse do trenutne zaposlitve, kjer je vodja službe notranje revizije pri Hranilnici Lon d.d. Ukvarja se z etiko, prevarami, tveganji in upravljanji ter vloge notranje revizije v teh vidikih organizacije. Matej je tudi predsednik Združenja notranjih revizorjev – IIA – Slovenski inštitut. Je tudi asistent na Ekonomski Fakulteti za predmet Strateški management, gostujoč predavatelj na FDV za predmet Kadrovski praktikum ter asistent na Fakulteti za informacijske študije, kjer pomaga pri predmetu Temelji ekonomije in osnove delovanja gospodarstva. Pravi, da so notranji revizorji velikokrat spregledani v organizacijah. Na splošno je znano, da notranji revizorji kot funkcija odkrijejo največ prevar (tudi najbolj znani žvižgači so bili notranji revizorji) in tudi organizacije z notranjo revizijo so na dolgi rok uspešnejše. So pa tudi zaradi tega velikokrat tarča povračilnih ukrepov uprave oz. vodstva in "ne bodi ga treba" v organizacijah. Sedaj so v Združenju notranjih revizorjev odločili, da to spremenimo. Spletna stran združenja: https://www.iia.si/, in pa globalna spletna stran: https://global.theiia.org/Pages/globaliiaHome.aspx Naj quote: Vsakogar, ki ga srečate, bije svojo bitko, o kateri ne veste ničesar. Zato bodite prijazni. Vedno. Robin Williams (Everyone you meet is fighting a battle you know nothing about. Be kind. Always) Naj knjiga: Antigona Naj serija: Absolutely Fabolous Hobiji: branje, hribi Najljubša hrana: italijanska Najljubši podjetnik: John Mackey (Wholefoods) Naj app: Curio Tvoji trije nauki: · Bodite pošteni, · Zabavajte se, · Ne jemljite stvari preveč resno. *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.
V tokratni epizodi bomo spoznali Dašo in Tadeja. Oba sta zgodaj v svojem življenju, Daša ob koncu Osnovne šole, Tadej pa kot osemletnik, zbolela za epilepsijo. Epileptični napadi se kažejo v različnih podobah in včasih jih okolica niti ne opazi. Epilepsija namreč prizadane različna omrežja v naših možganih, z razvojem tehnologije, novimi znanji in raziskavami, pa je na volo že kar nekaj metod zdravljenja. O tem, stigmi, ki je še vedno prisotna in izkušnjah z epilepsijo, v tokrtatni epizodi pripovedujejo dr. Natalija Krajnc, otroška nevrologinja in presednica Društva Liga proti epilepsiji Slovenije, Daša Kovačič in Tadej Votolen. Avtorica: Mojca Delač.
Gregor Jazbec je vojaški psiholog, ki že več kot 20 let dela v Slovenski vojski. Prvo polovico tega obdobja je pomagal pri razvoju ekip in skrbel za psihično pripravljenost pripadnikov v dvajsetem motoriziranem bataljonu, pozneje pa se je zaposlil kot predavatelj vojaške psihologije na Centru vojaških šol Slovenske vojske, kjer vojaške voditelje še danes pripravlja na učinkovito vodenje enot tako v mirnih kot v vojnih razmerah. Ukvarja se s psihologijo vodenja, bojnim stresom ter delovanjem posameznikov in enot v izrednih razmerah, psihologijo ekstremnega nasilja, pa tudi s propagando in odporniškimi gibanji. Napisal je več knjig; poleg vojaških učbenikov še zbirko satir Takle mamo ..., monografijo z naslovom Vojna, eseje Zakulisje, ravnokar pa je izdal delo z naslovom Bitka na Sutjeski. Po študiju psihologije je končal šolo za častnike vojnih enot, pozneje je magistriral na področju upravljanja kadrov. Če je njegovo razmišljanje nedvomno oblikovalo poglobljeno teoretično raziskovanje, pa so verjetno še večji vtis na njem pustili neposredni stiki z vojaki in veterani, s katerimi je delal v vseh teh letih ali pa so mu bili pripravljeni zaupati svoje zgodbe. Gregor Jazbec je v našem studiu gostoval v svojem imenu in ne kot predstavnik Slovenske vojske. V oddajo Razkošje v glavi ga je povabila Alja Zore.
Miran Erič je vsestranski človek, ki preseneča z vsem, kar počne in kar ga zanima. Razpon njegovih zanimanj je: od jamarstva, do potapljana, slikarstva do razvoja 3D metodologij dokumentiranja podvodnih arheoloških najdišč. Ukvarja se tudi z raziskavami zgodnjih plovil, razvojem metodologij konserviranja mokrega lesa ter rabo in dediščino slikovnega jezika. Na področju 3D dokumentiranja že 15 let sodeluje z Laboratorijem za računalniški vid na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Sicer pa je Miran Erič obiskoval osnovno šolo v Mariboru, kjer je tudi rojen. Kot najstnika so ga zelo zanimali motorji, in to ga je popeljalo na srednjo kadetsko šolo za miličnike v Tacnu. Po dokončani srednji šoli je prakso opravil na Postaji milice Ljubljana Center in potem služboval kot miličnik na Postaji milice Ribnica do leta 1981. Takrat so ga mladinke in mladinci Zveze socialistične mladine Slovenije Ribnica izvolili za občinskega sekretarja ZSMS. V teh letih se je pridružil Društvu za raziskovanje jam Ribnica. Kot jamski potapljač je v letih od 1985 do 1998 deloval v Jamarski reševalni službi. Po študiju na Pedagoški akademiji se je leta 1984 vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je končal dodiplomski študij slikarstva, potem pa še specialistični študij zaščite mokrega lesa. Zanimivo pot Mirana Eriča bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.
Naš gost je bil ilustrator Damijan Stepančič. Ukvarja se z mladinsko knjižno ilustracijo, stripi - je avtor nedavno izdanega stripa: Baraga, črna suknja med Indijanci. Ilustrira pa tudi za odrasle. Je prejemnik številnih nagrad. Kot vrhunski slovenski ilustrator je bil na predlog Slovenske sekcije IBBY [ibi] letos nominiran za Andersenovo nagrado.
Pofesor na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, dr. Tomaž Grušovnik, je filozof. Ukvarja se z etičnimi vprašanji sodobnega sveta. V času epidemije se je zaprl v stanovanje in spisal knjigo z naslovom Karantenozofija. Izšla je pri založbi Mladinska knjiga, v njej strni svoja razmišljanja o družbi v času virusa. Njegova filozofija razlaga, kaj se v spremenjenih razmerah dogaja z družbo. Je šlo za koronakrizo ali za krizo informacij? Je epidemija primerljiva z vojno? Imajo teorije zarote prav? Prisluhnite pogovoru.
Grema na skajp z dijakinjo Glorio Džankić: Ne matura, pandemija je zrelostni izpit Matura bo ali je ne bo? Kako bo izvedena in kdaj? Dijaki zaključnih letnikov se ob učenju na daljavo in pripravah na maturo ukvarjajo tudi s temi vprašanji. Da so zadnji tedni za maturante stresni, nam je potrdila dijakinja II. gimnazije Maribor Gloria Džankić. Minuli konec tedna je nastopila na virtualnem 20. Kulturnem maratonu II. gimnazije. Ukvarja se s poezijo, poje, bere, raziskuje, o vprašanju letošnje mature govori odkrito tudi zato, ker je diabetik in s tem del rizične skupine v času epidemije novega koronavirusa. Ne izogiba se maturi, pripravlja se na pregovorno zrelostni izpit, ki to po njenem mnenju ni, saj da je v tem trenutku zrelostni izpit spopadanje s pandemijo. Želi si študirati psihologijo, za vpis na program potrebuje veliko točk, tudi zato jo skrbi, kako bo matura izvedena in ali sploh bo, saj si želi dobrega rezultata. Intervju: https://www.vecer.com/grema-na-skajp-z-dijakinjo-glorio-dzankic-ne-matura-pandemija-je-zrelostni-izpit-10160196 Vabljeni na vecer.com
Čisto v uvodu meteorološke pomladi gremo na morje! Ta prostrani vodni svet zagotavlja življenje najrazličnejšim organizmom in odpira celo vrsto raziskovalnih vprašanj in izzivov. Je pravo vesolje dogajanja. Tudi z vesoljem se je tokratni nočni gost raziskovalno že ukvarjal. Dr. Martin Vodopivec je znanstveni sodelavec Morske biološke postaje. Ukvarja se z oceanografskim in biološkim modeliranjem, pri svojem delu pa prepleta fiziko in biologijo. V doktoratu se je ukvarjal z meduzami in o njih se vedno z veseljem pogovarja, pravi. Na nočnem obisku, v nedeljo malo po polnoči, pa nam bo pripovedoval tudi o tem, kako se skozi leta v morju spreminja produkcija organskih snovi, pa o svojih izkušnjah iz Norveške in Portugalske ter o morju drugih radovednosti, ki se jim še rad posveti. Dr. Martina Vodopivca je na nočni obisk povabila Mojca Delač.
Mag. Miha Mlinar je arheolog, rojen je bil leta 1971 na Mostu na Soči, kjer živi še danes. Po gimnaziji v Tolminu se je odločil za študij arheologije, ki ga je končal na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1999 z diplomsko nalogo Vipavska dolina v prazgodovini. Svojo pot je nadaljeval s podiplomskim študijem, ki ga je končal leta 2008 z magistrsko nalogo Most na Soči -Sv. Lucija: izkopavanja na grobišču med leti 2000 in 2002. Zaposlen je v Tolminskem muzeju kot kustos za področje arheologije, od leta 2010 kot muzejski svetovalec. Ukvarja se predvsem s problematiko železnodobnih kultur in arheologijo Posočja. Je avtor kulturnozgodovinske poti Čez Most po modrost na Mostu na Soči ter avtor oziroma soavtor številnih arheoloških razstav, med njimi arheološkega dela stalne razstave Naplavine obsoške zgodovine v Tolminskem muzeju. Objavlja znanstvene, strokovne in poljudne članke v domačih in tujih publikacijah. Mag. Miha Mlinar je gost oddaje Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.
Mag. Miha Mlinar je zaposlen v Tolminskem muzeju kot kustos arheolog. Ukvarja se predvsem s problematiko kovinskih in drugih arheoloških obdobij Posočja. Vodil je številne arheološke raziskave in je avtor ali soavtor več razstav, med njimi so: stalna razstava Naplavine obsoške zgodovine v Tolminskem muzeju, Nove zanke svetolucijske uganke, S fibulo v fabulo in razstave Stari bogovi obmolknejo. Predvsem ta slednja je opozorila na nove najdbe, ki odstirajo novo arheološko podobo Posočja. O teh najdbah je mag. Miha Mlinar spregovoril v oddaji Podobe znanja, njen avtor je Milan Trobič. Foto: Arhiv Pokrajinski muzej Celje; mag. Miha Mlinar na odprtju razstave Keltskih konj topot, 2013, Celje.
Je avtor več knjig, pesnik, jezikoslovec, raziskovalec. Ukvarja se zlasti z vprašanji zgodovine jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter s koncepti umetnih jezikov. Je urednik in idejni oče slovarskega portala Fran, trenutno pa vodi projekt Spletni portal Franček in je vodja programske skupine Inštituta za pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, kar velja za najobsežnejši slovaropisni projekt pri nas. Je dobitnik Trubarjevega priznanja za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine, ki ga podeljuje NUK. Splošni javnosti je postal bolje znan z izdajo sodobnih slovnic za osnovnošolce in srednješolce Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat. Gost tokratnega Intervjuja je izr. prof. dr. Kozma Ahačič.
Ko se je pri enajstih letih z Zanzibarja s starši preselil na angleško podeželje, so mu vrstniki dejali, da ne govori prave različice angleščine. Zaradi sprememb in menjave okolja je postal problematičen, rekli so mu otrok s posebnimi potrebami. Ugotovil je, da ni edini in da želi pomagati nemotiviranim otrokom. Brian de Lord je socialni delavec in vodja več centrov za ogrožene otroke in mladostnike. Ukvarja se z agresivnimi in zanemarjenimi posamezniki, pripadniki tolp in radikaliziranimi mladimi.
Maribor is the future 007 - Drugajanje.1/2016: predavanje Svetlane Slapšak Svetlana Slapšak: ESKAPIZEM, EVAKUACIONIZEM, MIKROKOMUNIZEM, ALI SAMOSTANI, OTOKI, GOZDOVI: VSI POBEGI OD REVOLUCIJE (predavanje) Obseg področij strokovnega udejstvovanja, urednikovanja in raziskovanja Svetlane Slapšak je tako obsežen, da je – kot je zapisal Dijana Matković – občudovanja vredno, kako vse to zmore ena sama oseba. Ukvarja se z lingvistiko, antičnimi študijami, študijami Balkana, antropologijo spolov. Izdala je številne eseje, prevode, knjige in zanetila čez 50 peticij. Borila se je proti smrtni kazni, za mir, za dostojen sprejem beguncev, za ženske pravice … Je redna kolumnistka pri največjem mariborskem dnevniku Večer. Svetlana Slapšak pooseblja ideal angažirane intelektualke, ki se ne boji umazati si rok – bodisi s politiko ali banalnimi temami, kot je zelje (napisala je knjigo Zelje in spolnost)- in ki hkrati naslanja svojo misel in aktivizem na poglobljeno razumevanje zgodovine in antropologije. Kdo drug bi lahko bolje govoril o prihodnosti in preživetju, kot nekdo, ki dobro pozna zgodovino in človeško naravo – bodisi iz antropologije ali grške dramatike. Če želite gostovati v 008 ali katerem od naslednjih podkastov, se javite na info@gt22.si. Mi smo tu. Za vas. Svetlana Slapšak: ESCAPISM, EVACUATIONISM, MICROCOMMUNISM OR MONASTERIES, ISLANDS, FORESTS: all the escapes from revolution (lecture) Svetlana Slapšak’s realm of expertise, publishing and research is so vast, that – as Dijana Matković put it – it is admirable that it is mastered by only one person. Her areas of expertise include linguistics, antic studies, Balkan studies, gender studies … She has published numerous essays, translations, books and also – started more than 50 petitions. She has fought against death penalty, for peace, for human treatment of refugees, for women’s rights … She is also the current columnist of Maribor’s biggest daily – Večer. Svetlana Slapšak seems to embody the ideal of engaged intellectual who is not afraid to get her hands dirty – either with politics or with banal topics such as cabbage (she wrote a book on cabbage and sexuality) – but at the same time bases her activism and thought on thorough understanding of history and anthropology. Who best to speak about the future and survival than someone who knows about the history and human nature – either from anthropology or from Greek drama? *** Since 2012, Festival Drugajanje has been part of the network Festivals in Transition, a cooperation between thirteen festivals that, within the framework of their Urban Heat project, strive to artistically explore and examine relationships between the arts, the city and its invisible communities. This year, the festival hosts the socalled artist laboratory, which focuses on Maribor and on narratives of survival – socioeconomic structures of power. More about Drugajanje 2016: www.bunker.si/eng/archives/9141 More about Urban Heat network: www.theatrefit.org/urbanheat.php