Podcasts about franceta pre

  • 34PODCASTS
  • 59EPISODES
  • 26mAVG DURATION
  • 1EPISODE EVERY OTHER WEEK
  • Feb 14, 2025LATEST

POPULARITY

20172018201920202021202220232024


Best podcasts about franceta pre

Latest podcast episodes about franceta pre

Slovencem po svetu
Prešernov dan na Slovaškem

Slovencem po svetu

Play Episode Listen Later Feb 14, 2025 1:21


Ob slovenskem kulturnem prazniku Prešernovem dnevu je veleposlaništvo naše države v Bratislavi skupaj z Slovaškim narodnim muzejem, inštitutom za keramiko V-oglje in umetnikoma moderne keramike Barbo Štembergar Zupan in Niko Zupanom, lektoratom slovenskega jezika in Združenjem Slo Slo, pripravilo razstavo moderne slovenske keramike, odprtje, ki je bilo ta torek, so spremljale recitacije Prešernovih pesmi v sedmih jezikih na ulici dr. Franceta Prešerna sredi Bratislave. Slovesnosti so se udeležili minister za finance Ladislav Kamenicky, generalni direktor muzeja dr. Anton Bittner, veleposlanik Slovenije dr. Stanislav Raščan, nov veleposlanik Slovaške v Sloveniji Peter Bak, diplomatski zbor in Slovenci iz Slovaške ter prijatelji Slovenije iz Slovaške.

Aktualna tema
Kulturno pohodniški utrip v Vrbi na Gorenjskem

Aktualna tema

Play Episode Listen Later Feb 8, 2025 5:05


Med mesti in kraji, kjer se na kulturni praznik še posebej veliko dogaja, sta tudi Kranj in Vrba na Gorenjskem, ki sta tesno povezana z življenjem in dediščino Franceta Prešerna. Kulturno pohodniški utrip je danes preverila Nina Brus.

Kulturni fokus
Prešernov kult v socializmu

Kulturni fokus

Play Episode Listen Later Jan 31, 2025 52:33


Kako so v socialistični Jugoslaviji vzpostavili kult Franceta Prešerna in preoblikovali pesnikovo prejšnjo podoboVerjetno ni pretirano reči, da je - vse odkar smo Slovenci skozi nacionalna gibanja druge polovice 19. stoletja sebe začeli razumeti kot narod s svojo lastno kulturo in identiteto - ključen del tega samopojmovanja tudi France Prešeren. Če se nam zdi danes skorajda samoumevno, da so imeli kulti velikih pesnikov močno vlogo pri širjenju nacionalnih idej, pa bi bil verjetno marsikdo presenečen, da je množično in organizirano čaščenje Prešerna na našem prostoru vrh v resnici doseglo šele kasneje, in sicer v socialistični Jugoslaviji, katere ideologija in materialna resničnost sta se vsaj na prvi pogled le malo skladali s svetom romantičnega pesnika iz prve polovice 19. stoletja. Kako je Jugoslavija slavljenje Prešerna uspela vpeti v svojo ideologijo in kako se je pogled na tega pesnika spreminjal skozi pol stoletja obstoja naše nekdanje države, se bomo pred tokratnim kulturnim praznikom za oddajo Kulturni fokus pogovarjali z zgodovinarjem dr. Ivanom Smiljanićem z Inštituta za novejšo zgodovino, ki je te procese podrobno opisal v knjigi z naslovom Lovorovi gozdovi in krompir: Prešernov kult v socializmu. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: ilustracija Zorana Smiljanića, objavljeno z dovoljenjem avtorja

Jutranja kronika
Na "Ta veseli dan kulture" muzeji, galerije in gledališča odpirajo vrata

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Dec 3, 2024 20:09


Na današnji tretji december, rojstni dan Franceta Prešerna, 25-ič praznujemo Ta veseli dan kulture, kot so na ministrstvu za kulturo poimenovali dan, ko kulturne ustanove na široko odprejo vrata in so dogodki v njih po vsej državi brez vstopnin. Poleg tega izvemo za imena Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada. Drugi poudarki: - Slovenija bo v drugi polovici prihodnjega leta dobila dodatnega evropskega delegiranega tožilca. - Kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer se bo predstavila pristojnemu parlamentarnemu odboru. - Ob mednarodnem dnevu invalidov pozivi k odstranitvi vseh vrst ovir, ki preprečujejo njihovo polno vključevanje v skupnost.

Dogodki in odmevi
Prešernovo nagrado tokrat prejmeta kiparka Dragica Čadež ter retrogardistični gledališki režiser Dragan Živadinov.

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Dec 3, 2024 30:26


Prešernova nagrajenca za življenjsko delo za leto 2025 sta režiser in performer Dragan Živadinov in kiparka Dragica Čadež. Nagradi bosta prejela na predvečer kulturnega praznika 8-ga februarja. Na današnji rojstni dan Franceta Prešerna pa so vrata obiskovalcem na široko odprle števile številne kulturne ustanove po državi. Ostali poudarki oddaje: - Agencija za energijo pripravljena prisluhniti nekaterim zahtevam glede obračunavanja omrežnine, tudi o prehodnem obdobju za poslovne odjemalce. - Kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer danes pred pristojnim parlamentarnim odborom. - Ob novih izraelskih kršitvah premirja s Hezbolahom Izrael krivdo za morebitni neuspeh dogovora že vnaprej pripisuje Libanonu.

Svet kulture
Ta veseli dan kulture

Svet kulture

Play Episode Listen Later Dec 3, 2024 17:31


Na Ta veseli dan kulture, s katerim obeležujemo rojstvo pesnika Franceta Prešerna, so znani Prešernovi nagrajenci in nagrajenke Prešernovega sklada za leto 2025. Nagrado sta prejela kiparka Dragica Čadež in režiser ter performer Dragan Živadinov. Na ta praznični dan bodo vrata muzejev in galerij za ljubitelje umetnosti po vsej Sloveniji na široko odprta, v Mestni galeriji Ljubljana si lahko ogledate razstavo Mati vseh bojev kiparja in intermedijskega umetnika Tomaža Furlana. V kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev bodo odprli razstavo Tomata Koširja, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa bodo danes ob 150- letnici rojstva Franca Bernekerja odprli razstavo Okamenele sanje. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru bo odprtje razstave z naslovom Victor Vasarely v odmevu. V Španskih borcih pa si bo mogoče ogledati interaktivno intermedijsko uprizoritev z naslovom Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi režiserke in dramaturginje Varje Hrvatin.

Kulturni utrinki
Ta veseli dan slovenske kulture

Kulturni utrinki

Play Episode Listen Later Dec 3, 2024 7:16


3. decembra na rojstni dan Franceta Prešerna je v Sloveniji Ta veseli dan slovenske kulture, ko veliko kulturnih ustanov odpre svoja vrata in povabi na svoje dogodke. Temu smo posvetili tokratne Kulturne utrinke.

Aktualna tema
Gabriel Milič:"Čeprav prihajam iz Trsta, nisem Italijan, sem Slovenec v Italiji!"

Aktualna tema

Play Episode Listen Later Nov 22, 2024 10:46


Gabriel Milič je leta 2020 končal licej Franceta Prešerna v Trstu in se vpisal na študij slovenistike in italijanistike na tržaški in videmski univerzi. Od oktobra je na študijski izmenjavi na ljubljanski Filozofski fakulteti. Piše za Primorski dnevnik, zaposlen je pri društvu Kru.t, ki povezuje in pestri življenje starejšim rojakom v Trstu, dejaven je tudi v Slovenskem kulturnem društvu Igo Gruden v Nabrežini in v Zvezi slovenskih kulturnih društev. Idej mu, priznava, ne manjka. Kako pa je zadovoljen s študjem v Ljubljani?

Aktualna tema
Raoul Wijsma - nizozemski povodni mož

Aktualna tema

Play Episode Listen Later Aug 23, 2024 9:25


Raoul Wijsma, je s Slovenijo povezan že od mladih nog; te dni na turneji po celotni Sloveniji predstavlja prav poseben projekt z naslovom The Waterman, oz. Povodni mož, katerega je navdihnil mit prvič izpričan v delu Janeza Vajkarda Valvasorja, Slava vojvodine Kranjske in kasneje ustvarjene balade našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.

Izštekani
Izštekani Aleksander Mežek z gosti

Izštekani

Play Episode Listen Later Mar 18, 2024 107:02


Minimalističen akustičen nastop s tremi gosti: Maša Bogataj (Masharik), Andrej Guček (Hiša), Gregor Strasbergar (MRFY) - ki so se jim na koncu oddaje kot gostje presenečenja pridružili še preostali člani zasedbe MRFY. Zgodil se je pravi časovni stroj, Aleksander se je sprehodil skozi šest desetletij ustvarjanja. In se simbolično vrnil na kraj srečnega imena: oddaja je potekala na prav istih koordinatah, na katerih je kot sedemnajstletnik radijskemu občestvu predstavil svojo prvo pesem. "Julija", "Siva pot", "Ajda pa znova cveti", "Vremenska napoved", "Ljubljanske ceste", "Tu sem doma", "Tečem skozi čas". To je niz nekaterih najbolj sijočih biserov iz opusa enega prvih vidnih slovenskih kantavtorjev. Aleksander Mežek, ki je odraščal v Žirovnici, je v začetku sedemdesetih let odšel v London in tam ostal več kot štirideset let. Ob bogati karieri na Angleškem je ves čas objavljal in nastopal tudi doma. Z nepozabnimi skladbami je soustvaril našo zvočno sliko druge polovice minulega stoletja. »Glasbo sem pisal tako, kot bi pisal dnevnik. Tisto, kar sem doživljal, kar sem razmišljal, kar se je dogajalo okoli mene. Za vsako pesem vem, o čem ali kom govori, komu je morda posvečena. Nekatere tudi moji prihodnosti,« pripoveduje. Srebro v laseh žlahtni doma, pod mogočnim Stolom, v domači hiši, po težki bolezni kot znova rojen in vidno pomlajen. Vsako poletje v Vrbi na travniku pred domačijo Franceta Prešerna z glasbenimi prijatelji priredi "Prešerno noč". In plete medgeneracijske niti, iz katerih bo stkal tudi nastop v Izštekanih. »V zadnjem desetletju, po povratku, spoznavam bogato slovensko glasbeno sceno. Spominja me na moje začetke v Londonu. Tu so spontanost, pristna komunikacija, povezanost, sodelovanja. Le tako lahko nekaj nastane,« poudarja Aleksander. »Verjamem, da je naše sodelovanje tudi za moje goste velik izziv. Vsi pristopajo nadvse profesionalno. Navdušili so me tudi s tem, da so večkrat sami predlagali, katere moje pesmi bi radi igrali. Če hočeš pripraviti dobro jed, potrebuješ začimbe. Vsak od sodelujočih ima svoj značaj, je svojevrstna začimba. Ko se začne to mešati, se lahko zgodi marsikaj.« Prava eskplozivno-ekskluzivna mešanica za oddajo Izštekani. Ki običajno poteka v studiu 26 Radia Slovenija. Ta je le nadstropje nad nekdanjim studiem 14, v katerem je rosno mladi Aleksander leta 1965 nastopil v oddaji "Pokaži, kaj znaš". Zapel je svojo prvo pesem "Krila". In ja, tudi v Izštekanih niso manjkala. Krila. Nadenite si jih, zaprite oči, prisluhnite in poletite. V izštekane širjave. V preteklost in v prihodnost. Fotografije: Alan Orlič Odigrane skladbe: KRILA – Aleksander Mežek - YouTube TEČEM SKOZI ČAS – Aleksander Mežek AJDA PA ZNOVA CVETI - Aleksander Mežek, Andrej Guček OSAMLJENA SENCA - Aleksander Mežek, Andrej Guček SVETLE KAPLJE - Aleksander Mežek, Maša Bogataj KAM - Aleksander Mežek TRNOVO, KRAJ NESREČNEGA IMENA - Aleksander Mežek, Gregor Strasbergar JULIJA - Aleksander Mežek, Gregor Strasbergar, Andrej Guček LIPA - Aleksander Mežek, Gregor Strasbergar SRCE NA ELEKTRIKO - Aleksander Mežek, Maša Bogataj - YouTube HIŠE GOSPODAR - Aleksander Mežek, MRFY TU SEM DOMA - Aleksander Mežek, MRFY, Maša Bogataj, Andrej Guček PAF - Aleksander Mežek, MRFY, Maša Bogataj, Andrej Guček - YouTube

Ni meje za dobre ideje
Kam na kulturni dan?

Ni meje za dobre ideje

Play Episode Listen Later Feb 8, 2024 5:51


Ob prazniku se spodobi odzvati vsaj enemu od številnih vabil k brezplačnim ogledom muzejev, galerij, ostalih kulturnih ustanov, recitalov in številnih drugih dogodkov, na Dan kulture po vsej državi, v spomin na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Našteli smo le nekatere, v povabilo, da bi ujeli nekaj trenutkov iz bogatega kulturnega ustvarjanja in delovanja v Sloveniji. Kultura nas določa, je steber državotvornosti, naše identitete.

Slovencem po svetu
Prešernov dan v Sydneyju

Slovencem po svetu

Play Episode Listen Later Feb 7, 2024 1:08


Prešerenov dan so v Slovenskem društvu Sydney v Avstraliji praznovali že to nedeljo. Dvorana je bila skoraj polna s Slovenci vseh generacij. Spomnili so se velikega prispevka Franceta Prešerna k slovenskemu kulturnemu življenju, slišali so nekaj njegovih pesmi, nastopili so tudi najmlajši, osrednja glasbena gostja pa je bila Helena Blagne. Med rojaki je njen nastop obudili spomine na domovino in okrepil močno povezanost s slovensko kulturo. Vsi obiskovalci Slovenskega kluba v Sydneyju so bili navdušeni, veseli in izjemno ponosni, so napisali na facebook strani društva, kjer so se razveselili tudi lepega števila mladih obiskovalcev.

Oder
Milko Lazar o glasbi za balet Povodni mož

Oder

Play Episode Listen Later Feb 6, 2024 27:30


Na večer pred kulturnim praznikom, bo v Cankarjevem domu v Ljubljani že tradicionalna Prešernova proslava, na kateri bodo podelili najvišja priznanja v umetnosti. Umetniški del proslave režira slovenski koreograf Edward Clug, v sklopu prireditve bodo uprizorili tudi krajšo verzijo njegovega baleta Povodni mož, ki se opira na slovensko mitologijo in pesniško zapuščino Franceta Prešerna. Avtor glasbe je skladatelj Milko Lazar, ki je Ani Rozman zaupal več o samem ustvarjalnem procesu pisanja baletne glasbe. Na fotografiji je prizor iz baletne predstave Povodni mož. Foto: SNG Maribor / Tiberiu Marta

Iz naših krajev
Črna na Koroškem, Lipica, Lent, Ljubljana, Maribor

Iz naših krajev

Play Episode Listen Later Feb 3, 2024 19:55


Poročali smo o preložitvi sprejemanja občinskega proračuna v Mariboru, prenovljeni promenadi na Lentu, gradnji doma starejših v Črni na Koroškem, reorganizaciji ljubljanskih vrtcev, naložbah v kobilarni Lipica in razstavi pesnika dr. Franceta Prešerna v ljubljanskem Cityparku.

Po Sloveniji
Občina Kanal ob Soči od Salonita Anhovo terja prek dva milijona evrov

Po Sloveniji

Play Episode Listen Later Dec 18, 2023 22:24


Drugi poudarki oddaje: - Selitev Zdravstvene postaje Cerkno se odmika zaradi številnih nepredvidljivih zapletov. Obnova najbrž šele leta 2025 - Širitev bele cone plačljivega parkiranja v Mariboru bo udarila po žepu tudi študente. Župan nima posluha za njihove prošnje - Na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju zaradi sanacije telovadnice pouk športne vzgoje še vedno prilagajajo razmeram - V Izoli so kljub referendumu pred dvema letoma še vedno brez občinskega prostorskega načrta

Dogodki in odmevi
Kultura nas v vseh pomenih bogati, na ta veseli dan kulture poudarila ministrica za kulturo Vrečko

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Dec 3, 2023 30:25


Po celotni državi se danes odvija Ta veseli dan kulture, s katerim obeležujemo rojstni dan Franceta Prešerna. V čast največjega slovenskega pesnika je v številnih kulturnih ustanovah dan odprtih vrat, k njihovemu obisku pa je pozvala tudi kulturna ministrica Asta Vrečko. Drugi poudarki oddaje: - Izraelska vojska v Gazi v zadnjih 24-ih urah ubila več kot 700 ljudi. - Stroka opozarja na neusklajenost sprememb zakona o osnovni šoli z nacionalnim programom. - Kljub težki skupini na nogometnem euru v slovenski ekipi ni predaje.

Aktualna tema
Zbirka knjig v lahkem branju o življenju Franceta Prešerna

Aktualna tema

Play Episode Listen Later Dec 3, 2023 5:37


Ob dnevu odprtih vrat slovenske kulture, na rojstni dan najpomembnejšega slovenskega pesnika Franceta Prešerna ter ob svetnem dnevu invalidov in ljudi s posebnimi potrebami, so pri Zvezi Sožitje izdali prav posebno zbirko knjig v lahkem branju, posvečeno življenju in delu največjega slovenskega pesnika. Zbirka knjig bralcu omogoča enostaven in dostopen vpogled v bogato življenje Franceta Prešerna ter njegovo izjemno literarno dediščino. Predstavila jo je Vlasta Stupar iz Zveze Sožitje.

Slovencem po svetu
Prešernov dan v Italiji in na Madžarskem

Slovencem po svetu

Play Episode Listen Later Nov 30, 2023 1:30


Prešernov dan bodo zaznamovali zamejci tako v Italiji kot na Madžarskem. V Trstu bo osrednja slovesnost prihodnjo nedeljo. Nastopil bo italijanski državni simfonični orkester s slovenskim dirigentom Tomažem Kukovičem, ki bo izvajal skladbe vidnejših slovenskih avtorjev. Dan slovenske kulture pod naslovom Pa je vendar sreča biti mlad, biti mlad in poln nad je v soboto pripravilo Slovensko kulturno društvo Barkovlje. Prešernova proslava založbe Mladika, Kulturnega društva Višava ter Ošterije Ferluga s predstavitvijo pesniške zbirke Marija Čuka Vse gube ljubezni pa je bila v četrtek v Trstu. No, tam bo Slovenska prosveta prihodnji ponedeljek pripravila prireditev z naslovom … in gnale bodo nov cvet bolj veselo …, ki letos v ospredje postavlja medgeneracijski pogled ustvarjalk in njihov odnos do ustvarjanja. Slovenski generalni konzulat v Monoštru bo jutri organiziral popoldansko branje Prešernove poezije. V Monoštru bo na ogled razstava Panonskih hiš. V porabskih dvojezičnih šolah se bodo Franceta Prešerna spomnili pri pouku slovenščine.

Slovencem po svetu
Novice iz Clevelanda

Slovencem po svetu

Play Episode Listen Later Nov 30, 2023 1:30


Pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu bodo nocoj imeli molitev patriotičnega rožnega venca, pripravljajo pa se že na jutrišnji praznik Gospodovega darovanja v templju oz. svečnico. Med jutranjo sveto mašo bodo blagoslovili sveče, ki jih bomo uporabljali tako v cerkvi kot na domu. V drugi slovenski župniji, sveti Vid, bodo blagoslov sveč, ki jih ljudje lahko odnesejo domov, imeli v nedeljo. Takrat bo po mašah tudi možnost prejema blagoslova grl na priprošnjo svetega Blaža, škofa in mučenca. Enako bo tudi pri Mariji Vnebovzeti. To nedeljo popoldne pa bo slovenska skupnost v Clevelandu praznovala slovenski kulturni praznik in počastila pesnika Franceta Prešerna. Slovenska generalna konzulka Alenka Jerak vabi na večer glasbe, pesmi, poezije in zgodovine, ki bo potekal v dvorani župnije Marije Vnebovzete. V kuhinji iste dvorane bo v torek zvečer po dolgem času spet potekal priljubljen kuharski tečaj t.i. Kuhanje z Micko

Kulturna panorama
Nemčija v svojem muzeju romantike spoznava Franceta Prešerna

Kulturna panorama

Play Episode Listen Later Sep 16, 2023 54:10


V Ljubljani se je začel že 35. grafični bienale, in v prvem prispevku povzemamo njegove osnovne obrise. Bliža se frankfurtski knjižni sejem s Slovenijo kot častno gostjo, ki v tej vlogi pripravlja več predstavitev in razstav, dve so ravnokar odprli: o Prešernu v "nemškem muzeju romantike" in o Almi Maximiliani Karlin v prostorih blizu frankfurtske stolnice. V Novem mestu so v sredo odprli 3. mednarodni bienale likovne vizije "Etikete", v Narodni galeriji pa razstavo "Umetnikov atelje" z izborom arhivskih fotografij ateljejev španskih in slovenskih avtorjev konca 19. in prve polovice 20. stoletja. Seveda pa ponujamo pogovor z dobitnico nagrade "lastovka" Tatjano Plevnik in prve vtise našega četrtkovega jubilejnega koncerta v ljubljanskem Cankarjevem domu! FOTO: Izsek iz zapiskov umetniškega vodje 35.grafičnega bienala VIR: MGLC, Ibrahim Mahama (grafika je zasukana)

Ocene
Francesco Petrarca: Pisma v antiko

Ocene

Play Episode Listen Later Jun 19, 2023 6:17


Piše: Marija Švajncer, Bere: Jure Franko, Francesco Petrarca se je zasidral v našo zavest kot poet, ki je opeval Lauro in s svojimi ljubezenskimi soneti vplival tudi na Franceta Prešerna, manj znan pa je kot epistolarni pisec to v latinskem jeziku. Njegov latinski opus je obsežnejši od italijanskega, vendar v svetovni književnosti ostaja precej neopažen. Pisma v antiko so v slovenskem prevodu opremljena z opombami o naslovnikih pisem, okoliščinah, v katerih so bila pisma napisana, v njih pa so tudi številni drugi podatki, napotki, kje bi bilo mogoče najti še več informacij, pa tudi kritični pomisleki in opozorila na napake, na primer o tem, da Petrarca ni razlikoval med Seneko mlajšim in Seneko starejšim. Dodana je tudi spremna beseda v obliki poglobljene študije izpod peresa klasične filologinje Anja Božič. Petrarcova pisma so poslana v spodnji in zgornji svet in namenjena fiktivnim osebam, ljudem, ki so živeli v antiki in so v znanem literatu iz 14. stoletja zapustili vidno sled. Z njimi se pogovarja, kot da bi bili še živi, jih slavi in opeva, ne brani pa se niti očitkov in zgražanja. Največji vtis je nanj napravil Ciceron, govornik, vreden občudovanja in spomina, toda tudi človek, ki ga Petrarca opiše kot lahkomiseln in nestanoviten značaj. Kljub temu pa je z navdušenjem opeval njegov genij, kajti »bil je najbolj čuječ, najboljši konzul, skrben za javno blaginjo in svojo domovino je ljubil z največjo ljubeznijo«. Naslovniki Petrarcovih pisem so Rimljani Seneka, Varon, Horac in številni drugi; starogrški ustvarjalec, ki mu namenja pozornost, je en sam – Homer. Pisma so napisana v prozi, dve pa v pesniški obliki. Tako je v slovenskem prevodu pismo Horaciju Flaku transponirano v jambski meter, izmenjujejo se jambski trinajsterci in dvanajsterci, pismo, naslovljeno na Publija Vergilija Marona, pa je napisano v epskem verzu, daktilskem heksametru. Petrarca je v pismih tudi samokritičen in priznava, da mu pero včasih ne teče najbolj gladko, tudi pri učenju grščine ni bil dovolj uspešen. Jezi se nad neprimernim odnosom do starih mojstrov in prepisovanja njihovih del. Zaradi lenobe in malomarnosti se je marsikaj izgubilo. Z grenkobo prezira svoje sodobnike in jim očita, da ne cenijo ničesar drugega kot zlato, srebro in naslado. Miselni velikani iz preteklosti mu dajejo uteho in pripomorejo, da kdaj pa kdaj pozabi na odvratne čase, v katerih mora živeti. V Pismih v antiko je Francesco Petrarca natrosil tudi veliko življenjskih modrosti. Ponovil je staro resnico, da je življenje kratko, in opozoril, da pravično presojo zastrupljajo ljubezen, sovraštvo in zavist. Dokopal se je do spoznanja, da pač vsakdo nosi svoje breme, ljudje so se nenehno prisiljeni bojevati. Prijatelji so zaželeni, vendar pa so tudi spretni tatovi časa. Zatrdno ve, da med človeškimi rečmi ni ničesar, kar bi bilo popolno. Človeški duh nestrpno hlepi po resnici, zavist je kuga enakih, nikogar ni, ki mu ne bi kaj manjkalo. Ne spodobi se, da bi modrijanu duha zlomilo zasmehovanje bedakov. Gojiti je treba krepost in marljivost. Anja Božič v svoji študiji pravi, da po prepoznavnosti v italijanski in tudi širši svetovni literarni recepciji že od konca 15. stoletja prevladuje Petrarcova italijanska lirika, čeprav zajema manjši del njegovega obsežnega ustvarjalnega opusa. Tega sestavljajo oblikovno in vsebinsko raznovrstna dela, pisana v klasični latinščini. Prav s temi deli si je, kot pojasnjuje Anja Božič, Petrarca prizadeval za slavo in ugled med svojimi sodobniki. V pismih je očitno temeljno prepričanje, kako velik pomen ima antična literatura za človekovo življenje. Avtorica spremne besede pravi, da Petrarca klasično tradicijo na poseben način oživlja in poustvarja, hkrati pa jo prefinjeno prepleta s krščanskim izročilom in tako gradi nov svet. Pisemska izmenjava je pomembna za razvoj humanizma kot idejno-literarnega gibanja. Do oseb, ki jim je pisal, je Petrarca občutil svojevrstno bližino, tako sorodstveno kot prijateljsko, predvsem pa nravstveno in duhovno. Osebe iz klasične antike zanj niso nedotakljive sohe iz preteklosti, temveč so živi in nadvse človeški liki, ki jih je mogoče nagovoriti, kot bi bili prijatelji iz njegove sodobnosti. Anja Božič poudarja avtorjevo jasno sporočilo, češ da občudovanje del antičnih avtorjev in poglobljeno ukvarjanje z njimi še ne pomeni občudovanja njihovega življenja. Spremno besedo pa v svojem imenu in imenu drugega prevajalca iz latinščine, Braneta Senegačnika, končuje z besedami: »Vsem prijateljem iz zgornjega sveta, ki so med mnogimi fazami nastajanja prispevali k prevodu, se iskreno zahvaljujeva in upava, da jim bo med okušanjem neopredeljive familiaritas s Petrarkovo duhovno naravnanostjo v bralskih užitkih potrpežljivost vsaj deloma povrnjena.«

Jutranja kronika
Praznik kulture v spomin na Franceta Prešerna

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Feb 8, 2023 21:32


Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so v ljubljanskem Cankarjevem domu tradicionalno podelili Prešernove nagrade, najvišja državna priznanja na področju umetnosti. V spomin na pesnika Franceta Prešerna bodo danes po državi potekale številne prireditve, osrednja slovesnost bo pred njegovo rojstno hišo v Vrbi na Gorenjskem. Druge teme: - Silovit potres v Turčiji in Siriji doslej zahteval več kot 7.900 življenj - Ameriški predsednik Biden v letnem nagovoru obeh domov kongresa pozval k solidarnosti, policijski reformi in pravici do splava - Na območju Rakitovca v občini Koper izbruhnil požar v naravi, ponoči na terenu približno 150 gasilcev

SBS Slovenian - SBS Slovenian
Slovenski kulturni praznik

SBS Slovenian - SBS Slovenian

Play Episode Listen Later Feb 4, 2023 5:39


Slovenski kulturni praznik je državni praznik, ki ga praznujemo 8.februarja, ko obeležujemo smrt največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Danica Petrič in Zora Johnson sta recitirali Prešernovo pesem Od železne ceste.

Nedeljska reportaža
Kaj je leta 1840 Dravi zaupal največji madžarski lirik?

Nedeljska reportaža

Play Episode Listen Later Jan 22, 2023 27:38


Sándor Petőfi je bil sodobnik Franceta Prešerna, ki se je že kot dijak navdušil za literaturo in gledališče, svojo prvo pesem pa je objavil leta 1842. O njem vemo, da velja za največjega madžarskega lirika, da je sodeloval v revolucionarnem gibanju in leta 1849 v boju tudi umrl. Le malokdo pa ve, da je nekaj dni ali tednov svojega življenja preživel tudi v Mariboru, še manj pa, da je tam nastala tudi ena njegovih pesmi.

Jutranja kronika
Na Ta veseli dan kulturne po državi številni brezplačni dogodki

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Dec 3, 2022 21:19


Ministrstvo za kulturo je pred 22-imi leti ob 200-ti obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna prvič pripravilo dan odprtih vrat slovenske kulture. Na današnji Ta veseli dan kulture tako kulturne ustanove obiskovalce vabijo na številne brezplačne dogodke. Namen dneva je približanje kulturne vsebine čim širšemu krogu ljudi. Program dogodkov je dostopen na spletni strani Ministrstva za kulturo. Ostali poudarki: Cenzura in sodobna tehnologija glavni orožji Kitajske v boju proti protestom Donald Trump ob iskanju podpore za predsedniško nominacijo bije bitko s svojo preteklostjo Pomembnost inovacij za vključujoč razvoj glavna tema današnjega mednarodnega dneva invalidov Oblačno bo s pogostimi padavinami, meja sneženja se bo čez dan višala

Zrcalo dneva
Ta veseli dan kulture privabil številne obiskovalce

Zrcalo dneva

Play Episode Listen Later Dec 3, 2022 14:19


Ob današnjem tretjem decembru, na dan rojstva velikega Franceta Prešerna so v številnih gledališčih, muzejih, arhivih, galerijah, knjižnicah in drugod pripravili dan odprtih vrat oziroma številne brezplačne dogodke. V Zrcalu dneva tudi o tem: - Moskva napoveduje povračilne ukrepe zaradi cenovne kapice na rusko nafto - Švedska v Turčijo izgnala prvega obsojenega člana Kurdske delavske stranke - Četrtfinale mundiala so si danes zagotovili nogometaši Nizozemske in Argentine

Radijski dnevnik
Praznovanje slovenske kulture in njenih hramov

Radijski dnevnik

Play Episode Listen Later Dec 3, 2022 20:05


Na današnji Ta veseli dan kulture so številne kulturne ustanove odprle svoja vrata in obiskovalcem ponudile brezplačne kulturno-umetniške dogodke. Na dan, ko se spominjamo rojstnega dneva Franceta Prešerna, tako skušajo svoje vsebine približati širokemu krogu ljudi. V Radijskem dnevniku tudi o tem: - Predsednik Pahor pri zamejcih v Trstu poudaril sodelovanje in skrb za jezik - Moskva proti cenovni kapici, ki jo Zahod napoveduje za rusko nafto - Nizozemci kot prvi v četrtfinale svetovnega nogometnega prvenstva

Kulturni fokus
Uroš Zupan: Poezija, za razliko od proze, nima trivialnih žanrov

Kulturni fokus

Play Episode Listen Later Dec 2, 2022 52:50


S pesnikom in prejemnikom letošnje Rožančeve nagrade za »naj« esejistično zbirko smo govorili o slovenskem pesniškem kanonu pa tudi o tem, da je ubadanje s književnostjo danes pravzaprav urjenje v različnih oblikah beračenja Vsakega 3. decembra se spominjamo rojstva Franceta Prešerna. Zdaj že lepo število let ob tej obletnici kulturne ustanove po vsej državi, od galerij in muzejev do gledališč, pripravijo prav poseben, slavnostni program in na stežaj – ter večidel zastonj – odprejo svoja vrata. To je seveda imenitno; ni pa izključeno, da je sredi vsesplošnega kulturno-umetnostnega vrveža na Prešernov dan navsezadnje še najmanj pozornosti deležna tista umetniška disciplina, ki jo je, kot vemo, kar najvišje povzdignil sam Prešeren – poezija. Da bi nekako preemptivno zapolnili ta predpostavljeni manko, smo se v Kulturnem fokusu na predvečer t. i. veselega dne kulture posvetili prav pesništvu. V goste smo tako povabili enega naših najbolj izrazitih, umetniško najmočnejših pa tudi vplivnih pesnikov zadnjih treh desetletij, Uroša Zupana. Toda tema, okoli katere se je sukal naš pogovor, ni bila toliko Zupanova lastna poezija, ki jo sicer lahko beremo v širokem loku, ki se pne od Suter, njegovega prvenca iz leta 1991, pa vse do zbirke Psica in poletje, ki je luč sveta ugledala to poletje. Ne; s tokratnim gostom smo se pogovarjali o slovenski poeziji nasploh – od njenega prvega vrha pri Prešernu pa vse do danes. Pri tem pa smo se opirali na neko drugo knjigo, ki jo je Zupan izdal letos, na Znamenja v kroženju. Za to delo je avtor jeseni potem prejel Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko, v njem pa v 15 intrigantnih besedilih na poudarjeno intimen način govori o svojem odnosu do pesmi naših velikanov. Kako torej brati slovenski pesniški kanon kot nabor živih glasov, s katerimi lahko potem kramljamo, se prerekamo ali skupaj z njimi navdušujemo? Kako torej brati kanon ne kot skupek mumificiranih veličin, temveč kot skupino sopotnikov, ki nam pomagajo misliti svet, spoznavati sami sebe in se prebijati skozi zagatni vsakdan? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v pogovoru z Urošem Zupanom. foto: iz osebnega arhiva Uroša Zupana (avtorica fotografije je Nada Žgank)

Izšlo je
Petrarca: Canzoniere

Izšlo je

Play Episode Listen Later Sep 1, 2022 29:56


Petrarkova ljubezen do Laure je po zaslugi Franceta Prešerna znana vsakemu bralcu in bralki Prešernovih Poezij. Pred meseci pa je izšla integralna izdaja Petrarkove poezije z naslovom Canzoniere in z zafrkantskim podnaslovom Rerum vulgarium fragmenta (Fragmenti o vulgarni zadevi). Knjiga (dejansko knjigi) vsebuje več kot tisoč strani, izdaja je dvojezična in lično urejena, vsebuje uvodno študijo, opombe in še kaj, skratka, knjiga je res lepa poteza založbe Goga. Petrarkovo poezijo je prepesnil Srečko Fišer, ki je tudi napisal spremno študijo oziroma prevajalsko avtopoetiko. Prevajalec je s svojimi prevodi – med drugim – Eca, Ishigura, Faulknerja, Michelangela, Shakespearja, Tassa, Becketta, Calvina, Sveva, Jamesa in Virginie Woolf že večkrat obogatil slovensko prevodno književnost, to pa mu je zagotovo uspelo tudi s prevodom Petrarke. V pogovoru z Markom Goljo predstavi Petrarko, prevod in še kaj. Nikar ne zamudite.

Razgledi in razmisleki
Arhitekt Aleksander Ostan o prenovi in posodobitvi Prešernove domačije v Vrbi

Razgledi in razmisleki

Play Episode Listen Later Mar 17, 2022 18:49


Rojstna hiša dr. Franceta Prešerna v Vrbi ima veliko simbolno vrednost, dobro je obiskana in hkrati tudi prvi muzealizirani objekt pri nas - na pobudo Frana Saleškega Finžgarja, v 30. letih preteklega stoletja. Zob časa jo je privedel do stanja, ko je potrebna temeljite prenove in prav o tem, o prenovi Prešernove rojstne hiše, razširitvi programa na širše območje in ureditvi bližnjih objektov in parkovnih površin, bo v oddaji Razgledi in razmisleki pripovedoval arhitekt Aleksander Ostan, ki je bil z Ateljejem Ostan Pavlin izbran za prenovo in posodobitev simboličnega prostora pod Karavankami. Na predstavitvi projekta na Ministrstvu za kulturo je bila Petra Tanko, ki je gosta povabila pred mikrofon. Vabimo vas k poslušanju! prenovljena Prešernova domačija, vizualizacija: Atelje Ostan Pavlin

Dogodki in odmevi
Deskarja Gloria Kotnik in Tim Mastnak do olimpijske medalje

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Feb 8, 2022 31:59


Na kulturni praznik po državi odmeva poezija našega največjega pesnika Franceta Prešerna, tudi Zdravljica. Že drugič je ta v čast slovenskim športnicam in športnikom zadonela tudi na zimskih olimpijskih igrah v Pekingu. Prav danes je slovenska odprava osvojila še dve odličji. Druge teme: - Na Expu 2020 v Dubaju slovenski dan, minister Počivalšek Slovenijo predstavil kot zeleno državo z visoko kakovostjo življenja - Evropska unija si bo skušala z lastno proizvodnjo čipov zagotoviti digitalno suverenost - Francoski predsednik Macron optimističen glede iskanja rešitev za ukrajinsko krizo

Nočni obisk
Večno živi verzi Franceta Prešerna

Nočni obisk

Play Episode Listen Later Feb 8, 2022 92:49


Pesnik umre, poezija živi. Niti postara se ne, tudi če je njen jezik starinski, tudi če nekaterih besed ne izgovarjamo več v današnjem vsakdanu. Vse, o čemer poje poet, je skupno, zato ostaja v mislih in srcih ljudi skozi prostor in čas. Četudi je ostal en sam verz, droben okrušek, ki se je zasidral v spominu in ga brez truda lahko zmeraj znova zrecitiramo na pamet. Ali pa cela pesem, ki smo se je naučili, a ne vemo več natanko kdaj in zakaj. Poezija nam je dana, da jo živimo. Pesem na dan prežene banalnosti stran. Zato slavimo pesnike. To noč bomo slavili Prešerna. Z glasbo, besedo in z vami, dragi poslušalci in poslušalke.

S kitkom v svet pravljic
France Prešeren: Povodni mož

S kitkom v svet pravljic

Play Episode Listen Later Feb 8, 2022 5:40


Pesnitev Povodni mož Franceta Prešerna. Pripravila knjižničarka Tanja Erlah.

Aktualna tema
Florist Matjaž Beguš

Aktualna tema

Play Episode Listen Later Dec 24, 2021 6:58


Mestno jedro Kranja je tudi letos enotno okrašeno, rdeča nit letošnje okrasitve so verzi dr. Franceta Prešerna Dobro v srcu mislimo. Cvetličar in mednarodno uveljavljen florist Matjaž Beguš, ki že več let sodeluje pri okrasitvah starem mestnega jedra, je praznično podobo mesta tokrat dopolnil z domiselnimi naravnimi skulpturami, ki ponazarjajo prešerne kapljice. Tudi tokrat so ga vodili naravni materiali, ki prepletajo stvaritve. Obiskovalci si ob pogledu nanje lahko sami ustvarijo mnenje, kaj predstavljajo, saj je Matjaž Beguš pustil prosto pot njihovi domišljiji in predstavam. Skulpture dopolnjujejo praznično podobo starega mestnega jedra Kranja, ki jim da svojstven navdih še večerna osvetlitev.

Jutranja kronika
Oskrbnine v domovih za starejše se zaradi dviga plač zaposlenih ne bodo zvišale, a denar iz proračuna še ni zagotovljen

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Dec 3, 2021 20:43


Dviga oskrbnin v domovih za starejše zaradi povišanja plač zaposlenim v zdravstveni in socialni oskrbi ne bo. Tako so sinoči sklenili na seji pristojnega parlamentarnega odbora, ki so jo sklicali na zahtevo Levice, LMŠ, SD in SAB. Kar zadeva sredstev za plače za zdravstvene delavce, jih bo morala zagotoviti zdravstvena blagajna, medtem ko bi za zaposlene v socialni oskrbi sicer del padel na stanovalce domov. Ostali poudarki oddaje: - Po odstopu avstrijskega kanclerja Alexandra Schallenberga naj bi ta položaj zasedel Karl Nehammer. - Ob mednarodnem dnevu invalidov pozivi k njihovemu polnopravnemu vključevanju v družbo. - Na Ta veseli dan kulture, ob obletnici rojstva Franceta Prešerna, številne kulturne ustanove brezplačno odpirajo svoja vrata.

Podobe znanja
Marijan Dović: "Če je pozabljanje naraven proces, je nesmrtnost kompleksen družbeni mehanizem"

Podobe znanja

Play Episode Listen Later Dec 3, 2021 29:45


Slovenci imamo kar dva  kulturna praznika: enega velikega in ta resnega, ki je tudi dneva prost, in ta veselega, na začetku veselega decembra. Oba sta, kot vemo, povezana z našim največjim pesnikom. Takšno obilje kulturnih praznikov je vsekakor svojevrstna posebnost, je pa poleg vseprisotnih spomenikov zelo jasen znak, da je bila kanonizacija Franceta Prešerna v sam vrh nacionalnega kulturnega panteona nadvse uspešna. Prav naslanjanje na Prešernovega pesniškega genija je služilo kot ključno sredstvo za nacionalno formiranje in samorazumevanje v drugi polovici 19. stoletja in še tudi v 20. stoletju. In vendar podrobnejši pogled razkriva, da takšna interpretacija umetnikove družbene vloge le ni zgolj slovenska posebnost. Primerjalne literarne študije namreč razkrivajo številne, včasih prav presenetljive vzporednice pri vzpostavljanju različnih narodov, predvsem na tako imenovani evropski periferiji. To nazorno potrjuje tudi v angleščini napisana znanstvena monografija Great Immortality – torej Velika nesmrtnost v slovenskem prevodu – s podnaslovom Študije o evropskem kulturnem svetništvu, ki je letos prejela sploh prvikrat podeljeno nagrado Evropskega društva za primerjalno književnost za odličnost pri skupinskem raziskovanju. Foto: iz osebnega arhiva Marijana Dovića Čeprav so vzporednice med različnimi nacionalnimi pesniki, ki jih avtorji in avtorice Velike nesmrtnosti označijo kar za kulturne svetnike, presenetljive, pa je bil za njihovo ustoličenje ključen ugoden zgodovinski trenutek. »Treba se je bilo roditi ob pravem času in treba je bilo napisati prava dela,« izpostavlja višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU izr. prof. dr. Marijan Dović. »Takšna, ki jih rojaki, zlasti generacije naslednikov, prepoznajo kot konstitutivna za narod. Danes ni mogoče, da bi se kateremukoli umetniku zgodilo kaj takšnega.« »Vrh so kulturni svetniki dosegli ob koncu 19. stoletja in še na začetku 20. Potem so se ti kulti spremenili. Niso imeli več toliko religioznih obeležij, ki so bila tako značilna za 19. stoletje, in so pogosto tudi nekoliko okameneli. Bili so zelo živahni, danes pa niso več tako izraziti. Se pa lahko v določenih okoliščinah stvari tudi vračajo.«

Dogodki in odmevi
Je 'ta veseli dan kulture' sploh še vesel?

Dogodki in odmevi

Play Episode Listen Later Dec 3, 2021 33:01


Rojstni dan Franceta Prešerna je priložnost, da nastavimo ogledalo in se vprašamo, kakšna je širša družbena klima na področju kulture. V oddaji med drugim tudi o tem: - Janševa vlada zadržuje imenovanje 19-ih državnih tožilcev - Fiskalni svet pri oceni proračunskih dokumentov opozarja na povečanje tveganja za strukturno slabšanje javnih financ - Na natečaju za izvirno slovensko pravljico med 945-imi zmagala "Zajec, lisica in noč"

Obrazi sosednje ulice
Marta Otič

Obrazi sosednje ulice

Play Episode Listen Later Oct 24, 2021 24:05


Tokratna gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je Marta Otič, dolgoletna ravnateljica Osnovne šole Franceta Prešerna v Mariboru. Za zgodovino se je navdušila ko je sama obiskovala osnovno šolo na Prevaljah, ki ji je tedaj ravnateljeval pisatelj Leopold Suhodolčan. Po 43-ih letih dela v šolstvu in dvajsetih letih vodenja šole se je letos upokojila . Oddajo je pripravil Stane Kocutar.

Nočni obisk
Marta Otič

Nočni obisk

Play Episode Listen Later Sep 1, 2021 43:36


Na nočni obisk prihaja Marta Otič, dolgoletna ravnateljica osnovne šole Franceta Prešerna v Mariboru. Za zgodovino se je navdušila, ko je obiskovala osnovno šolo na Prevaljah, ki ji je tedaj ravnateljeval pisatelj Leopold Suhodolčan. Po 43-tih letih dela v šolstvu in dvajsetih letih vodenja se letos upokojuje in prepušča krmilo največje osnovne šole v Mariboru ekipi svojih naslednikov.

S kitkom v svet pravljic

Pesnitev Povodni mož Franceta Prešerna. Pripravila knjižničarka Tanja Erlah.

Jutranja kronika
Vlada zrahljala omejitve, spet bodo oživele tudi fakultete

Jutranja kronika

Play Episode Listen Later Apr 22, 2021 21:49


Ker se epidemične razmere umirjajo, je vlada včeraj odpravila nekatere omejitvene ukrepe. Tako bo od jutri mogoče prosto prehajanje med regijami, v soboto se pod določenimi pogoji lahko odprejo gostinski vrtovi in terase po vsej državi. V ponedeljek se odpirajo fakultete in študentski domovi. Ostale teme: - Pouk bo danes in jutri potekal na daljavo za učence Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju. Na šoli je namreč sinoči izbruhnil požar. - Svetovni dan Zemlje poteka v znamenju opozoril pred uničujočimi posledicami človeškega ravnanja z naravo. - Slovenske rokometašice so se uvrstile na decembrsko svetovno prvenstvo v Španiji.

Svet kulture
Prešernov dan

Svet kulture

Play Episode Listen Later Feb 8, 2021 17:06


Kaj bi brez poezije na osrednji kulturni praznik? Združenje dramskih umetnikov Slovenije, ki je prejšnja leta tradicionalno branje pesmi Franceta Prešerna pripravilo na Prešernovem trgu v Ljubljani, je to letos preselilo v studie Radia Slovenija. V Svetu kulture o tem in o ostalih kulturnih dogodkih na Prešernov dan. V Kranju so zunaj pripravili Prešernov smenj in ulične galerije, med drugim si lahko ogledamo portrete Prešernovih nagrajencev, ostale dogodke pa so preselili na splet. Spet je odprta tudi Galerija Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, katere regija je zahtevala še posebej dolg časovni davek, bi lahko rekli. Pa skok na Štajersko – prav 8. februarja leta 1954 je svojo vrata prvič odprla Umetnostna galerija Maribor. V Vodnikovi domačiji v Ljubljani so za nocoj pripravili literarni kabaret v Iskanju Urške ali Kdo se boji povodnega moža? Zasnoval ga je mehiški ustvarjalec Carlos Pascual. In zdaj še k Slovencem v Italijo. Dan slovenske kulture je za njih posebej občutena priložnost, da s posebnim ponosom potrdijo svojo izvornost in pripadnost, pravi Marij Čuk. Oddajo bomo zaključili še z eno obletnico – pred natanko sto leti je namreč umrl Josip Ipavec, slovenski skladatelj in zdravnik. Vabljeni v našo družbo. Foto: BoBo

SBS Slovenian - SBS Slovenian
Slovenian cultural holiday - Slovenski kulturni praznik

SBS Slovenian - SBS Slovenian

Play Episode Listen Later Feb 6, 2021 5:50


The Slovenian cultural holiday, is a public holiday celebrated in Slovenia on 8 February. It marks the anniversary of the death of the Slovenian national poet France Prešeren on February 8th, 1849 and is the celebration of the Slovenian culture. - Slovenski kulturni praznik je državni praznik, ki ga praznujemo 8.februarja, ko obeležujemo smrt največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Danica Petrič in Zora Johnson bosta recitirali Prešernovo pesem Od železne ceste.

Kulturna panorama
Znani so novi prejemniki nagrad Prešernovega sklada za l. 2021

Kulturna panorama

Play Episode Listen Later Dec 5, 2020 41:19


V tednu, ko smo se 3. decembra spomnili 220-letnice rojstva pesnika Franceta Prešerna, sta bila naša gosta prejemnika Prešernove nagrade pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič. Pogovarjali smo se tudi s prevajalko Simono Škrabec, prejemnico Lavrinove diplome in Zdenko Badovinac, prejemnico nagrade Igorja Zabela. Preverili smo, kaj so govorili na okrogli mizi o sodelovanju umetnosti v inovacijah za prihodnost in kaj ponuja spletni festival umetnosti, tehnologije in znanosti KIBLIX v Mariboru. Vabimo pa tudi na te dni odprto razstavo „Tehnika za šport“ v Tehniškem muzeju v Bistri. Na fotografiji levo Feri Lainšček, desno Marko Mušič (Bobo, RTVSLO)

Studio ob 17h
220 let od rojstva Franceta Prešerna izzivi kulture niso nič manjši

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Dec 3, 2020 56:56


Že dve desetletji je 3. december, dan Prešernovega rojstva, ta veseli dan kulture, skratka, priložnost, da se zavemo kulture, njenega bogastva in raznovrstnosti, njene lepote in izzivalnosti, hkrati pa kot praznik tudi priložnost za premislek o njenem položaju v sodobni slovenski družbi. Zato z dopisniki Radia Slovenija preverjamo kulturni utrip v nekaterih mestih: v Celju, Kranju, Slovenj Gradcu, Trbovljah in na Ptuju, in s sogovorniki v studiu iščemo ozadja in prave odgovore na izzive sodobne kulture. Gostitelj je Marko Golja, gostje pa: - filozofinja in sociologinja Renata Salecl, - predsednica Asociacije Inga Rémeta, - književnik Vinko Möderndorfer.

Naprej
Od doma do doma #16: Jernej Šček

Naprej

Play Episode Listen Later Dec 3, 2020 50:21


V tretji jesenski epizodi spletnih pogovorov Od doma do doma je evropski poslanec dr. Milan Brglez gostil Jerneja Ščeka, tržaškega Slovenca, filozofa, publicista in profesorja, ki poučuje filozofijo in zgodovino na liceju Franceta Prešerna s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Dr. Brglez in Jernej Šček sta se dotaknila položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Kot je povedal gost, je delež italijanskih učencev in dijakov v slovenskih šolah v Italiji vedno večji, kar je po eni strani posledica dejstva, da za slovenske družine ni več samoumevno, da svoje otroke vpisujejo v slovenske vzgojno-izobraževalne ustanove, po drugi strani pa so te iz različnih razlogov vedno bolj privlačne za Italijane. Šček mednje med drugim prišteva vrednoto dvojezičnosti na dvojezičnem prostoru, ki se je zavedajo predvsem gospodarstveniki, željo po odkrivanju slovenskih korenin in pa prednost majhnosti slovenskih šol s kakovostnim učnim kadrom. Sogovornika sta se strinjala, da bi Evropa in predvsem Evropska unija morala namenjati veliko več pozornosti manjšinski problematiki, saj je med temeljnimi vrednotami Unije poleg človekovih pravic tudi varstvo manjšin. Po besedah Ščeka se je v zadnjem desetletju izkazalo, da Evrope ne morejo rešiti ekonomisti, saj so njeni problemi duhovni in filozofski. Pri njihovem reševanju bi zato bilo modro prisluhniti manjšinam, za katere Evropa predstavlja »skupno hišo«. Eden glavnih problemov je po besedah Ščeka tudi dejstvo, da Slovenci v Italiji še vedno nimajo zagotovljenega predstavništva v italijanskem parlamentu, brez katerega bo slovenska manjšina izgubila še tisto malo besede, ki jo ima. Kot zelo škodljivo vidi tudi načrtovano zmanjšanje števila italijanskih parlamentarcev, saj bo strankam, kot je Demokratska stranka, odvzelo manevrski prostor, da bi Slovencem v Italiji še naprej omogočale svoje kandidate. Glede spornih izjav na račun slovenske narodne skupnosti Šček odgovarja, da je teh vsakodnevno v medijih nič koliko. Po njegovih besedah je problematično predvsem to, da se tovrstne izjave, ki so bile nekoč omejene na obrobne, skrajno desničarske kroge, selijo »na druga, tudi institucionalna polja«. Za konec sta se sogovornika dotaknila še ukrepov za zajezitev pandemije Covid-19, ki so po mnenju obeh še posebno težki za manjšinske skupnosti. Velik problem je po besedah Ščeka ponovno vzpostavljanje državnih meja, ki za ob meji živečega človeka predstavlja hudo regresijo v preteklost. Omejevanje fizičnih stikov je problematično tudi pri ohranjanju posebne manjšinske identitete, saj so različni dogodki in prireditve prepovedani. Kot najbolj problematično pa je bo besedah Ščeka poučevanje na daljavo. Kot pravi, bistvo šole ni zgolj v poučevanju, ampak tudi v vzgajanju. Pogojev za slednje v spletnem okolju, v katerem smo se znašli, ni, je zaključil.

Nočni obisk
Bojan Bešter

Nočni obisk

Play Episode Listen Later Nov 12, 2020 67:20


Bil je plavalec in trener, pojavljal se je kot vojak in berač, na odrskih deskah je oživil mnoge like, a najbolj ga Slovenija pozna v upodobitvi Franceta Prešerna. Iskriv, duhovit, ustvarjalen, iznajdljiv, predvsem pa prešeren gost vam bo krajšal minute nočnega programa Radia Slovenija. Lucija Grm je v goste povabila kranjskega igralca Bojana Beštra.

Sotočja
Že tako veliki šolski izzivi so postali še večji

Sotočja

Play Episode Listen Later May 4, 2020 59:55


V Italiji so šole zaprte že od konca februarja, kdaj se bodo odprle pa še vedno ni jasno. Kako so se s spremenjenimi razmerami soočile šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji Julijski krajini, sprašujemo ravnateljico Znanstvenega liceja Franceta Prešerna iz Trsta Loredano Guštin. Zanima nas tudi, kako je s poukom na slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel v Gorici. Kako so se v času epidemije prilagodile šola na avstrijskem Koroškem, se pogovarjamo z ravnateljem Evropske ljudske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilom Katzem. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec pa pojasnjuje, kako je z ukrepi in njihovim sproščanjem v Porabju pa tudi, kako je z zelo pomembnimi razvojnimi načrti.

ARS humana
Karikature-Ddr. Damir Globočnik

ARS humana

Play Episode Listen Later Mar 2, 2020 54:21


Dvojni doktor Damir Globočnik je doktor umetnostne zgodovine in zgodovine, muzejski svetnik in likovni kritik. Študijsko se posveča preučevanju likovnih upodobitev pesnika dr. Franceta Prešerna in ilustracij njegovih pesmi, preučevanju slovenske karikature in satirične ilustracije ter povezavi med kulturno in politično zgodovino ter likovno umetnostjo v 19. in 20. stoletju na Slovenskem. Leta 1993 se je vpisal na magistrski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani in ga leta 1997 končal, naslov njegove magistrske naloge pa je bil Slovenska karikatura 1869–1941 – pregled, gradivo in interpretacije. Leta 2000 se je vpisal na doktorski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani; naslov njegove doktorske disertacije je bil Dr. France Prešeren in njegova podoba v slovenski likovni umetnosti, podnaslov pa Pregled pesnikovih portretov, ilustracij njegovih del in karikatur od leta 1850 do konca 20. stoletja, ustvarjalni opusi posameznih pesnikovih upodabljavcev, zlasti opus Franza Kurza zum Thurn und Goldensteina, in likovna umetnost v Prešernovem času. Doktorski študij je končal julija 2005 in pridobil naziv doktor znanosti s področja umetnostne zgodovine. Leta 2012 je končal doktorski študij zgodovine na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani z nalogo Karikatura in satirična periodika – pomožna zgodovinska vira. Z ddr. Damirjem Globočnikom se je pogovarjal Milan Trobič. Na fotografiji: karikatura Damir Globočnik, Aljana Primožič, 2014 (iz Arhiva Damir Globočnik)

Kulturna panorama
Nacionalni program za kulturo in politično kadrovanje

Kulturna panorama

Play Episode Listen Later Feb 22, 2020 50:26


Oddajo začenjamo z vročim kulturnim dogajanjem. Teči je začelo tretje leto, odkar slovenska kultura nima nacionalnega programa za kulturo, ministrstvo pa se sooča z očitki, da poskuša politično kadrovati v javnih zavodih s področja kulture. Minilo je tudi 70 let od smrti Prežihovega Voranca, Miran Košuta pa je ob kulturnem prazniku slovenskemu in italijanskemu občinstvu predstavil Franceta Prešerna in njegovo ustvarjanje – predvsem pa svoj novi prevod Prešernovih Poezij. V Kulturni panorami govorimo tudi o Društvu oblikovalcev Slovenije, ki dela svojih članov v Cankarjevem domu tokrat predstavlja virtualno, s tem pa želi odpreti tudi razmislek o oblikovanju v sodobnem svetu. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani si lahko ogledate zbirko 300 tradicionalnih in sodobnih igrač, ki jih sicer hrani Etnografski muzej Zagreb in kažejo razvoj izdelovanja igrač in uporabo različnih materialov. Proti koncu oddaje ostajamo v Zagrebu, saj je Hrvaški muzej za umetnost in obrt ta teden dočakal 140. obletnico ustanovitve muzeja. foto: Pixabay/jarmoluk

Razkošje v glavi
Ddr. Damir Globočnik

Razkošje v glavi

Play Episode Listen Later Feb 8, 2020 26:01


Ob današnjem kulturnem prazniku je pozornost usmerjena v našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna, ki so ga od nekdaj preučevali številni raziskovalci iz različnih področij, od literature do umetnostne zgodovine. Eden takšnih je tudi naš današnji gost. Damir Globočnik je dvojni doktor, doktor umetnostne zgodovine in doktor zgodovine. Dela in živi v Radovljici. Po končani gimnaziji v Kranju se je vpisal na samostojni študij umetnostne zgodovine, ki ga je končal leta 1989. Dve leti pozneje se je zaposlil kot kustos za umetnostno zgodovino in galerijsko dejavnost v muzeju v Kranju. Med pripravništvom je bil njegov mentor umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Cene Avguštin, ki ga je usmerjal z napotki in svojim lastnim zgledom. Nato se je Damir Globočnik vpisal na magistrski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani, ki ga je končal leta 1997, naslov njegove magistrske naloge je : »Slovenska karikatura 1869–1941, Pregled, gradivo in interpretacije«. Leta 2005 je nato končal tudi doktorski študij umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani – naslov doktorske disertacije: »Dr. France Prešeren in njegova podoba v slovenski likovni umetnosti«. Damir Globočnik je nato leta 2012 končal še doktorski študij zgodovine na oddelku za zgodovine filozofske fakultete v Ljubljani z nalogo Karikatura in satirična periodika - pomožna zgodovinska vira. In Damir Globočnik je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Kulturni utrinki
Kulturni praznik v zamejstvu in s Karitas - Deklica z oranžo

Kulturni utrinki

Play Episode Listen Later Feb 6, 2020 6:51


Franceta Prešerna se v teh dneh spominjajo tudi zamejski Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. V soboto, 8. februarja ob 10. uri bo v Ljubljanski stolnici sveta maša, za pokojne in živeče umetnike, uro zatem bo v galeriji Družina še odprtje razstave likovnih del, ki so nastala v 25. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas. Razkrito kdo je Deklica z oranžo Ivana Kosa.

Pogovor o
Ob slovenskem Kulturnem prazniku

Pogovor o

Play Episode Listen Later Feb 5, 2020 55:18


S slovenskim kulturnim praznikom obeležujemo obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Čeprav smo eden redkih narodov, ki ima državni praznik kulture, se mnogi sprašujejo, kaj ta dan Slovencem sploh pomeni. Prav tako so se v pogovoru dotaknili nagrad, ki jih podeljuje država za dosežke na področju kulture. O tem so razmišljali ddr. Igor Grdina, teolog Milan Knep in dr. Ignacija Fridl Jarc.

Kulturnice
16. Animateka in Nemogoči mehanizmi

Kulturnice

Play Episode Listen Later Dec 3, 2019 9:38


Obletnico rojstva Franceta Prešerna kulturne ustanove po vsej Sloveniji tudi letos obeležujejo z Dnevom odprtih vrat. Današnji že 20-i Ta veseli dan kulture ponuja več kot 300 brezplačnih prireditev. Podroben opis dogodkov je na posebni spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ljubljansko-filmsko festivalsko dogajanje se decembra tradicionalno konča z Mednarodnim festivalom animiranega filma Animateka. Letošnji 16. bo do nedelje v Kinodvoru, Slovenski Kinoteki in Stari mestni elektrarni v različnih sklopih prikazal 348 kratkih in 12 celovečernih animiranih filmov. V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled razstava sodobne umetnosti Nemogoči mehanizmi priznane slovenske umetnice srednje generacije Mete Grgurević, ki svoje kinetične skulpture razstavlja doma in v tujini. Posebnost pregledne razstave avtoričinih del je, da poteka v dveh delih: v Umetnostni galeriji Maribor in v galeriji Künstlerhaus v Gradcu. Brigita Mohorič. Zaključni dogodek praznovanja stoletnice trnovskega KUD-a France Prešeren ''100 let KUD-a'' bo nocoj v Gala hali Metelkove v Ljubljani.

Naš pogled
Ta veseli mesec

Naš pogled

Play Episode Listen Later Dec 3, 2019 5:43


Tretji december je v spomin na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna Ta veseli dan kulture. V kaj se to začetno veselje prelevi, v nasprotje kulturnega, v nakupovalno vrvenje, pretirano (brezokusno) okraševanje, v izpraznitev, namesto v obogatitev? Postaja december Ta nori mesec?

Zakladi naše dediščine
Dediščina pesnika ljubezni

Zakladi naše dediščine

Play Episode Listen Later Dec 3, 2019 7:11


Ob obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna smo govorili o vplivu in odmevu njegove pesniške besede ter ob koncu opomnili na stavbno dediščino njegove in rojstne hiše škofa Antona Vovka, v Vrbi. Z Gašperjem Peternelom, kustosom Gorenjskega muzeja.

Kulturnice
Oktober Jazz v Novi Gorici in Julija v Novem mestu

Kulturnice

Play Episode Listen Later Oct 22, 2019 9:11


Festival Oktober Jazz v Kulturnem domu v Novi Gorici letos gosti šest mednarodnih zasedb, med njimi tudi pihalni kvintet orkestra Zračnih sil Združenih držav Amerike v Evropi - Winds Aloft. Julija je naslov opere neiztrohnjene ljubezni, ki nastaja v produkciji Zavoda Novo mesto. Libreto romantične zgodbe pesnika Franceta Prešerna in njegove ljubezni Julije je napisal Igor Grdina, glasbo pa Aleš Makovac.

Nedeljska reportaža
Pot kulturne dediščine

Nedeljska reportaža

Play Episode Listen Later Dec 2, 2018 34:05


Kje je znameniti slovenski jezikoslovec Matija Čop bil boj v črkarski pravdi? Kako je Fran Saleški Finžgar dobil navdih za epske spopade med Slovani in Bizantinci? Kje so shranjeni rokopisi Jalnovih Bobrov? Kako so iskali in našli zibelko največjega slovenska pesnika Franceta Prešerna? Odgovore bomo poiskali na desetkilometrski Poti kulturne dediščine Žirovnica, ki je bila med okoli 700 potmi že večkrat imenovana za najlepšo tematsko pot v Sloveniji. Izjemna literarna preteklost umeščena v košček sveta, ki ga je Prešeren predstavil z besedami: »Dežela kranjska nima lepšga kraja, ko je z okolšno ta, podoba raja«

Marigor
19: Mila Kotnik

Marigor

Play Episode Listen Later Apr 14, 2017 55:00


Je miška. Najprej v neverjetnem muzikala Alica v čudežni deželi English Student Theatra na II. gimnaziji, ki bo jutri, 15. aprila, doživela zadnjo predstavo. Pa tudi sicer je Mila Kotnik… Miškasto dinamično dekle iz Loč pri Poljčanah. S perfektno dikcijo. O, ja. Predana gledališču, književnosti in smehu. Najmlajšo gostjo Marigora doslej, ki ima dejansko rada Franceta Prešerna, lahko do 19. aprila vidite v Alamutu na Drugi sceni. Punca z velikim talentom, entuziazmom in voljo. Foto: facebook / osebni arhiv / Van Decko Mariborska pijača • Rozamunda [Vino rdeče v Piafu, Jaša ne ve, kaj to je]. Maribor kot gledališka predstava • Tragedija prej kot komedija, čeprav je super, zna biti tudi mrtev. Maribor kot šolski pripomoček • Svinčnik, ki ga je treba ošilit. Najljubši predel Maribora • Ob Dravi, tja proti Mariborskemu otoku Dravski most, ki mi največ pomeni • Most zaljubljenih ali kako se mu že reče ;)? Največji dosežek/ponos Maribora • NK Maribor! Mariborčan/ka/i, po katerem/i/ih se zgledujem / me navdihuje(jo) • Prodajalka v eni pekarni, ker je zelo vljudna in smešna med vsakim odmorom. NK Maribor mi osebno predstavlja • Temo za pogovore s sošolci nogometaši in za pogovore z Ljubljančani. Sošolca iz Poljčan bi v pol ure peljala • Najprej v Luft, da bi videl cel Maribor. Pa ob Dravo. In po mestu. Mariboru želim • Da kulturno (še bolj) zaživi. In da so nedelje bolj polne. Da je prioriteta še kaj poleg fuzbala. *** Marigor je iber, fejst fajn, ajnfoh in aufbix lapanje o Mariboru, poddaja, kot se temu lepo slovensko reče. Upamo, da bomo podcast približali civilizaciji, torej našim gostom, s katerimi bomo religiozno kontrolirali utrip mesta, na bregu leve in desne Drave. Marigor ustvarjam blebetavo neučakani Jaša Lorenčič, in sicer na podstrešju mariborske Pionirske knjižnice, kjer nas prijetno gostijo s pronicljivim sloganom: “Po zavitih stopnicah se visoko pride!” P.S. Hvala Otu Rimeleju in Lačnemu Franceji za Nekaj lepljivega, Čudežnim poljem, ekipi Tekocheega Kruja in nepozabnima pubecoma iz Dandrough. Špici smo si namreč sposodobili pri njih. Hvala Mariborski knjižnici in Primožu Zajšku za šmekerski logotip! To. Je. Marigor! Na. Lape!