Podcasts about Lidija

A young woman chronicles her battle with anorexia In January 2017, Sandra Slokenbergs wrote in her journal: "I have a sickening feeling my daughter is dying." Her fears were well-founded. A week later, her daughter Lidija, 17, a Haldane junior, was rushed to a hospital, suffering from severe anorexia. Anorexia nervosa is an eating disorder which, if not treated, can cause serious medical conditions associated with starvation. Anorexia is second only to opioid overdoses in deaths tied to mental illness, including by suicide. Its causes are not fully understood but are thought to involve genetics, psychological and social factors and major life transitions. In a newly published book, Hold My Hand, Sandra and Lidija tell their story in detail from each of their perspectives. By age 16, Lidija had experienced more life changes than most. When she was 6 and about to enter the first grade at Haldane, she and her family moved to Latvia. Both sets of her grandparents had emigrated to the U.S.; her parents were born in New York, but Latvian was spoken in their Cold Spring home. During the 10 years they spent in Latvia, Lidija changed schools five times. Although Latvia became independent from Russia in 1990, many schools still followed the rigid Soviet system, with multiple daily tests, teachers calling out students' grades, waiting for permission to sit and an intense level of competition. "I didn't feel I could keep up," she recalled. "I knew I was smart, but I was made to feel stupid a lot of the time." Lidija loved to dance but was told at age 12 by her ballet instructor that she danced "like a bear." She came home crying, feeling "intimidated, ridiculed and never good enough." There were cultural differences, as well. Although Lidija spoke fluent Latvian, it was with an accent. She was "the American," an outsider. The Slokenbergs returned to Cold Spring each summer. Lidija said that was "paradise": swimming in her grandparents' pool, her July 3 birthday parties, camp and ice cream. Although she loved Latvia and had friends there, returning was always difficult. Sandra remembers the end of the summers as full of "anxiety, sadness and dread" for her daughter. Red flags began to appear by the time Lidija was 14. Once, she stood by her bedroom mirror in Latvia sobbing, unable to decide what to wear to a birthday party. Sandra coaxed her to go, but it was a struggle. For a yoga class where everyone wore a T-shirt and leggings, Lidija agonized, rejecting one combination after another. Sandra noticed her daughter's movements had become less natural. She had begun to dislike aspects of her body. "Clearly, self-esteem was seeping out of her," Sandra said. Lidija developed an uncharacteristic interest in Sandra's treadmill and worked out on it obsessively for several weeks. She later admitted hating every minute of it. Ironically, a permanent return to Cold Spring in 2016 fueled what would soon be diagnosed as anorexia. "I was happy because I'd have two years left at Haldane," Lidija said. But other thoughts were troubling. "I felt I had the chance to reinvent myself, to become someone I liked more, someone who was smarter and prettier," she said. "I had been holding in a lot of stress, a perfect time for anorexia to swoop in." Anorexia, she said, makes many false promises: "You'll be happy if you lose a bit of weight. You'll be happy if you control your food more. You'll be happy if you get to the desired weight." Lidija's 16th birthday included a trip to Dairy Queen and an ice cream cake. It would be the last time Lidija ate without feeling the need to greatly restrict food. After eating leftover cake the next morning, she obsessed over the thought that she had already consumed more calories than she should for an entire day. She vowed to take control, to get skinnier, to be prettier. She thought, "Maybe I'll feel better then." Her mother recalled: "I saw her change into someone I didn't recognize." Lidija became obsessive-compulsive...

Lidija in Rebeka spoznata Pavla in njegove prijatelje.

Na praznik dela v posebni oddaji ob 17.00 gostimo predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič. Ta se bo konec meseca poslovila s tega položaja in bo vodenje največje sindikalne centrale s 130 tisoč članicami in člani prepustila nasledniku. Premišljuje o novodobnih izzivih na trgu dela, kot so prekarne zaposlitve, prisilni espeji, kršitve na področju tuje delovne sile, neurejeno področje platformnega dela, prepoved članstva v sindikatih. Po drugi strani imajo delavci zaradi visoke zaposlenosti večjo moč in ponudbo. Ob tem se postavlja vprašanje, ali so sindikati v teh časih sploh še potrebni.

Lidija je doživela smolo v svoji delavnici. Kdo je kriv? Antioh?

Annemieke Bosman gaat in gesprek met Lidija Zelovic over de film Home Game. Filmmaker Lidija Zelovic portretteert haar ontheemde familie in Nederland al sinds 1993, toen ze het door oorlog verscheurde Sarajevo ontvluchtten, met zelfspot en op haar eigen unieke wijze. Zelovic's filmessay legt de dualiteit bloot waarmee alle migranten leven: wat is ‘thuis'? Ze vestigt daarbij de aandacht op maatschappelijke en politieke ontwikkelingen in Nederland die ze herkent uit haar uiteengevallen geboorteland Joegoslavië. Home Game biedt een soms grappige, vaak confronterende en steeds oprechte kijk in Zelovics leven, dat als spiegel fungeert voor het huidige politieke klimaat in Nederland en veel andere landen in de wereld. 

Lidija razlaga Rebeki svojo osebno zgodovino, pot, ki jo je tako usodno popeljala v svet barvanja blaga.

Klub strahu Lidija ne neha skrbeti za vdovo Apolonijo. Skuša ji priskrbeti vodjo delavnice.

Lidija vodi delavnico sredi mesta, spoznamo Klaro in vidimo, kako se nekateri zapleti ne nehajo niti po dvajsetih letih.

V oddaji Moja zgodba smo prisluhnili trem pričevalcem, ki jih je v začetku leta 2024 med Slovenci v Avstraliji posnel sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Renato Podbersič. Svoje življenjske zgodbe so z nami delili Francke Anžin, Lidije Čušin in Mirka Cudermana.

Lidija se na plesu pomembnežev v Filipih dobro znajde, obisk prireditve ji odpre nove priložnosti.

Lidija in Rebeka se prebijata skozi življenje v novem mestu, pri tem Rebeki zelo pomaga vera.

Piše Jure Jakob, bere Igor Velše. Pesnice in pisateljice Lidije Dimkovske verjetno ni potrebno posebej predstavljati, saj že več kot dve desetletji živi in ustvarja v Sloveniji in je tvorni del slovenske literarno-kulturne srenje ne le kot izrazit avtorski glas, temveč tudi kot zavzeta slovensko-makedonska (med)kulturna posrednica in prevajalka. Mustarjev prevod njenega romana EMŠO je izšel le leto po izidu izvirnika, ki je bil leta 2023 ovenčan s prestižno makedonsko nacionalno nagrado roman leta. EMŠO je kompleksen, premišljeno strukturiran roman, ki učinkovito prepleta dva pripovedna pramena: motivno-tematsko in po obsegu dominantno prvoosebno pripoved v približnih okvirih literarne realistike ter vzporedno fragmentarno distopično pripoved, ki ključne tematike prve (osamljenost in medčloveško odtujenost) potencira v maniri poetizirane negativne utopije. V romanu EMŠO imamo tako opravka s polivalentnim, pomensko bogatim in sporočilno večpomenskim svetom, v katerem se literarna izmišljija spretno in boleče natančno stika z nekaterimi fenomeni družbe in časa, v katerih živimo. V prvem planu dogajalne resničnosti romana je zgodba o družini Avram, kot jo pripoveduje Katerina, najmlajša članica ožje družine. Živijo v Skopju, njen oče Nikos je ciprski Grk, ki ga je njena mati Milka spoznala poleti 1974, ko si je kot sezonska delavka služila denar v enem od hotelov na ciprski rivieri na severnem delu otoka. Tisto poletje je sever Cipra zasedla turška vojska, tam živeči Grki pa so v strahu za golo življenje prebegnili na jug otoka ali pa se kot politični begunci razkropili po svetu. Eden od njih je tudi Nikos, ki s takrat že nosečo Katerinino mamo v nikoli povsem pojasnjenih okoliščinah zapusti primarno družino in z Milko zbeži v Makedonijo, kjer se poročita in si ustvarita skupno življenje. Rodi se sin Stefan, sedem let zatem pa še Katerina, glavna protagonistka pripovedi. Nikos, ki že od mladih nog boleha za težko obliko astme, je ljubeč oče, ki pa čustev do otrok ne zna izražati. Svojo begunsko travmo in spodleteli zakon predeluje z zanikanjem in potlačitvijo – zapre se vase, je pasiven, apatičen in depresiven, z bližnjimi komunicira le na ravni funkcionalnega minimuma. Ob prepirih z ženo, ki so stalnica družinskega vsakdana, ali pa če mu preprosto kaj ni prav, se iz blokovskega stanovanja zateka v svojo garažo. Edino, kar ob tem zmore storiti, je, da se vsakič priduša z istim ljudskim reklom, ki kot ponavljajoča se mantra in simbolična ponazoritev dogajalnega ozračja odmeva od prve do zadnje strani romana: "Da bi se pobral v puščobo!" Pripovedovalkina mati Milka je skoraj obrnjena podoba svojega moža. Je histerično občutljiv hipohonder, vedno in o vsem ima svoje mnenje in ob vsaki priložnosti ga brezobzirno izraža, kar pa ne pomeni, da ji je za svet okoli sebe kaj mar. V resnici je čustveno hladen egocentrik, ki zna do drugih – bližnjih in manj bližnjih – vzpostaviti le zajedljivo sovražen odnos. Je patološko negativistična oseba, ki za fasado glasnega, pikolovskega in samopomilujočega pritoževanja nad vsemi, ki ji pridejo na pot, svoje življenje neskrupulozno krmari v smer zadovoljevanja lastnih, v osnovi plehko materialnih potreb in interesov. Izredno neizprosna kritika sentimentalnega klišeja "dobre mame", kot jo z likom sebične in ozkosrčne Milke Avram razvije Lidija Dimkovska, je sicer le eden, čeprav mogoče najbolj oster izmed kritičnih nožev, s katerimi pisateljica reže v družbeno patologijo sodobnosti. Zgodba o družini Avram namreč ni romantična družinska saga. Ni niti psihološka študija nravi in značajev, ki bi jo v prvi vrsti zanimalo subtilno in pronicljivo raziskovanje osebnih motivov protagonistov in odnosov med njimi. Zgodba o odtujeni, disfunkcionalni družini (eni od mnogih podobnih) je pravzaprav prilika, skoraj moraliteta o načelni nemožnosti pristnih medčloveških odnosov v sodobnem svetu, tako na mikro kot na makro ravni. Njena osnovna intenca je kritični prikaz, ne hladna razčlemba, eden glavnih stilističnih prijemov, pa je groteska. Ne le sebična mati, tudi drugi glavni liki so pretirani, občutje odtujenosti in emocionalne neizpolnjenosti, ki pripovedovalko preveva od začetka do konca, pa prignano skoraj do neznosnosti. Družinska zgodba je sicer že od vsega začetka vpeta v širše, zgodovinsko prepoznavno in v realno okolje umestljivo družbeno dogajanje. Nastanek družine Avram je neločljivo povezan z zgodovinskimi dogodki in geopolitiko – če Turki ne bi okupirali severnega Cipra, se Nikos in Milka verjetno ne bi na vrat na nos poročila in čez noč pristala v Makedoniji. Tako kot geneza družine, ki sovpada z enim od izbruhov političnega nasilja, je tudi njeno vsakodnevno življenje, kot ga korak za korakom spoznavamo ob pripovedovanju sprva odraščajoče deklice, kasneje pa mlade, izobražene, radovedne ženske Katerine, neločljivo prepleteno z akutnimi problemi zahodne (globalno ekspandirane) družbe. Gre za vprašanja, kot so razslojenost, družbena korupcija, agresivna neoliberalna ekonomska agenda, razčlovečujoče potrošništvo, dobri stari nacionalizem, šovinizem, okoljska problematika in spremljajoče ideologije hitrih in dokončnih rešitev ter še kaj. Družinska zgodba in družbena zgodba sta ena pripoved, katere glavno sporočilo je, preprosto rečeno, da nam gre slabo, da je nekaj zares in temeljito narobe. EMŠO je angažiran roman v dobrem, netendencioznem pomenu. Za bolezni, ki jih diagnosticira, ne pozna čudežne tabletke, ampak preprosto in umetniško suvereno izvaja eno od različic starega, aristotelovskega recepta: katarzično očiščevanje s pomočjo terapije prikazovanja trpljenja. Torej: minister nič ne opozarja, uporaba izdelka obvezna!

Lidija pride do svoje delavnice in dobi ponudbo za delo pri Rufusu.

Kako sta Lidija in Rebeka obiskali starega rimskega generala in ali jima je omogočil začetek obrti v Filipih?

Poslušali smo, kako Lidija in Rebeka zapustita Tiatiro in odpotujeta v Filipe.

Lidija pripelje učeno neznanko v svoj dom. Bo to obžalovala?

Lidija ostane sama, oče ji zapusti zvitek, na njem pa je navodilo za življenje.

Fluent Fiction - Serbian: Unveiling the Family Heirloom: A Christmas Mystery Find the full episode transcript, vocabulary words, and more:fluentfiction.com/sr/episode/2025-01-08-23-34-02-sr Story Transcript:Sr: Зимски ветар је завијао око велике куће док се црквена звона оглашавала за Божић.En: The winter wind howled around the large house as the church bells rang for Christmas.Sr: Кућа је била пуна антиквитетима, породичним фотографијама и мирисом традиционалних српских јела.En: The house was filled with antiques, family photographs, and the aroma of traditional Srpski dishes.Sr: У топлини дома, породично окупљање је било у пуном јеку.En: In the warmth of the home, the family gathering was in full swing.Sr: Мало ко је знао за дубоко скривену тајну која је везивала породицу заједно већ деценијама.En: Few knew about the deeply hidden secret that had bound the family together for decades.Sr: Милољубиви и знатижељни младић по имену Милош био је заокупљен причама своје породице о давно изгубљеном породичном наслеђу - драгоценом комаду накита који је, како се говорило, носио проклетство.En: A kind and curious young man named Miloš was engrossed in his family's stories about a long-lost family heirloom—a precious piece of jewelry that was said to carry a curse.Sr: Сви у породици су о томе причали као о легенди, али Милош је одлучио да сазна истину о судбини тог мистериозног накита.En: Everyone in the family spoke of it as a legend, but Miloš decided to discover the truth about the fate of that mysterious jewelry.Sr: Његова сестра, Лидија, старија и скептична, делила је његову знатижељу, али не и веру у тајне.En: His sister, Lidija, older and skeptical, shared his curiosity but not his belief in secrets.Sr: Док је снег неумољиво заустављао све напоре да изађу из куће, Милош је одлучио да искористи прилику и истражи таван.En: As the snow relentlessly halted all efforts to leave the house, Miloš decided to take advantage of the opportunity and explore the attic.Sr: Замолио је Лидију да му помогне, иако је она знатно оклевала.En: He asked Lidija to help him, although she hesitated significantly.Sr: "Шта ћемо наћи тамо, паук или стварно благо?En: "What will we find up there, a spider or real treasure?"Sr: " упита она са лаганим осмехом.En: she asked with a slight smile.Sr: На тавану, нашли су се окружени прашњавим кутијама и старим кућним предметима.En: In the attic, they found themselves surrounded by dusty boxes and old household items.Sr: Милош је пажљиво почео да претура ствари, док се топла светлост лампе одбијала од оронулих зидова.En: Miloš carefully began rummaging through things, while the warm light of the lamp reflected off the dilapidated walls.Sr: Поред старе кутије, угледали су мали, једва приметан отвор.En: Next to an old box, they spotted a small, barely noticeable opening.Sr: У њему је лежало нешто сасвим неочекивано - писмо.En: Inside it lay something entirely unexpected—a letter.Sr: Отворили су га и, са изненађењем, читали речи давно заборављеног члана породице.En: They opened it and, with surprise, read the words of a long-forgotten family member.Sr: У писму је писало како је наслеђе разлог за породичне расправе и несреће, и како га је он сакрио да заштити породицу од његових проклетстава.En: The letter stated how the inheritance was the cause of family disputes and misfortunes and how he hid it to protect the family from its curses.Sr: "Прави питом свети гнев људи, а не накит!En: "It is human ambition that stirs people's holy wrath, not the jewelry!"Sr: " писао је тајанствени аутор.En: wrote the mysterious author.Sr: Милош је осетио како се тежина тајне полако скида са његових рамена.En: Miloš felt the weight of the secret slowly lifting off his shoulders.Sr: Истина је била ту - накит није проклет, али људске амбиције и сујете саткале су митове.En: The truth was there—the jewelry was not cursed, but human ambitions and vanities wove myths.Sr: Овај наставак историје донео је мир унутар породице.En: This continuation of history brought peace within the family.Sr: Тог дана, док су ватре камина гријале просторију, Милош и Лидија научили су колико је битно разумети и чувати прошлу прошлост.En: That day, as the fires of the fireplace warmed the room, Miloš and Lidija learned how important it is to understand and preserve the past.Sr: Како су приче о славном налазу почеле да се шире кроз кућу, осетио се осећај уједињене породице.En: As stories of the grand find began to spread through the house, there was a sense of a united family.Sr: Милош је научио да је породица много више од мистериозних тајни, а Лидија је почела више да поштује своју породичну историју.En: Miloš learned that family is much more than mysterious secrets, and Lidija began to respect her family history more.Sr: Бели снег је наставио да покрива село, али топлина породичне љубави била је довољна да загреје сваког у кући.En: The white snow continued to cover the village, but the warmth of family love was enough to warm everyone in the house. Vocabulary Words:howled: завијаоantiques: антииквитетимаaroma: мирисомgathering: окупљањеengrossed: заокупљенheirloom: наслеђеprecious: драгоценомcurse: проклетствоlegend: легендиskeptical: скептичнаrelentlessly: неумољивоhalted: заустављаоhesitated: оклевалаrummaging: претураdilapidated: оронулихbarely: једваnoticeable: приметанinheritance: наслеђеdisputes: расправеmisfortunes: несрећеambition: амбицијеvanities: сујетеmyths: митовеcontinuation: наставакpreserve: чуватиunited: уједињенеmysterious: мистериознихspotted: угледалиprotect: заштитиambitions: амбицје

Lidija izve resnico o smrti matere.

La rapida e inaspettata fine della dittatura di Bashar al Assad ha scatenato l'esultanza dei siriani in tutto il mondo. Ma il futuro della Siria è ancora molto incerto. Con Fouad Roueiha, giornalista e traduttoreLa corte d'appello di Bruxelles ha stabilito che lo stato belga è colpevole di crimini contro l'umanità per aver trasferito a forza in istituto cinque bambine nate in Congo da madri congolesi e padri belgi nel periodo in cui il Congo era una colonia belga. Con Francesca Spinelli, giornalista, da Buxelles.Oggi parliamo anche di:Indonesia • “Trovare dio a bordo piscina” di Lidija Čulohttps://www.internazionale.it/magazine/lidija-ulo/2024/12/05/trovare-dio-a-bordo-piscinaDisco • Pista nera dei Post NebbiaCi piacerebbe sapere cosa pensi di questo episodio. Scrivici a podcast@internazionale.it o manda un vocale a +39 3347063050Se ascolti questo podcast e ti piace, abbonati a Internazionale. È un modo concreto per sostenerci e per aiutarci a garantire ogni giorno un'informazione di qualità. Vai su internazionale.it/abbonatiConsulenza editoriale di Chiara NielsenProduzione di Claudio Balboni e Vincenzo De SimoneMusiche di Tommaso Colliva e Raffaele ScognaDirezione creativa di Jonathan Zenti

Gada balvas teātrī "Spēlmaņu nakts" apbalvošanas ceremonijā balvas "Par mūža ieguldījumu skatuves mākslā" saņems Dailes teātra aktrises Lidija Pupure un Ilze Vazdika. Dailes teātra direktora kabinetā ir dubultiemesls dzert kafiju ar teātra grandāmām, kuras šogad "Spēlmaņu naktī" saņems balvas par mūža ieguldījumu. Ilze Vazdika un Lidija Pupure. Abas ir Dailes teātra 3. studijas audzēknes, šī studija jau nodēvēta par "pēdējiem romantiķiem", kam veltīta arī Silvijas Geikinas grāmata. Ingvildai Strautmanei ir tas gods dzert kafiju kopā ar Lidiju Pupuri un Ilzi Vazdiku. Un pajautāt. Un abas arī apstiprinoši atbild, ka ir "pēdējie romantiķi" ar visām viņu kļūdām... -- "Spēlmaņu nakts" 31. ceremonija notiks 23. novembrī Valmieras teātrī. Tiešraidē no pulksten 19.00 tai varēs sekot līdzi sabiedrisko mediju portālā LSM.lv un Latvijas Radio 1 ēterā, bet vēlāk vakarā – Latvijas Televīzijā.

Lidija Zelović is filmmaker en schrijver. Zelović studeerde Letterkunde in Sarajevo tot ze in 1993 naar Nederland vluchtte vanwege de uitgebroken burgeroorlog. Zelović' hart was gebroken maar vond een uitweg in (documentaire)film. Voor 2Doc maakte ze de documentaire ‘My Own Private War' waarin ze haar eigen oorlogstrauma verkent. Op IDFA gaat ‘Home Game' in première. Het is een persoonlijk portret waarin Zelović onder meer door dagboekfragmenten, journaalbeelden en ander archiefmateriaal haar Nederlandse en Bosnische identiteit onderzoekt.

Slišali smo kako Lidija skrbi za ranjenega očeta.

Tokrat smo slišali o tem kako je Lidija prvič samostojno opravila zahtevno delo.

Iz let svoje rane mladosti, če ne kar otroštva, se spomnim popevke, …

This week, bestselling author R. O. Kwon discusses her new novel Exhibit, an exhilarating, blazing-hot novel about a woman caught between her desires and her life. Kwon is joined by fellow author Nami Mun. This conversation originally took place May 5, 2024 and was recorded live at the American Writers Museum. AWM PODCAST NETWORK HOME More about Exhibit: At a lavish party in the hills outside of San Francisco, Jin Han meets Lidija Jung and nothing will ever be the same for either woman. A brilliant young photographer, Jin is at a crossroads in her work, in her marriage to her college love Philip, and in who she is and who she wants to be. Lidija is an alluring, injured world-class ballerina on hiatus from her ballet company under mysterious circumstances. Drawn to each other by their intense artistic drives, the two women talk all night. Cracked open, Jin finds herself telling Lidija about an old familial curse, breaking a lifelong promise. She's been told that if she doesn't keep the curse a secret, she risks losing everything; death and ruin could lie ahead. As Jin and Lidija become more entangled, they realize they share more than the ferocity of their ambition, and begin to explore hidden desires. Something is ignited in Jin: her art, her body, and her sense of self irrevocably changed. But can she avoid the specter of the curse? Vital, bold, powerful, and deeply moving, Exhibit asks: how brightly can you burn before you light your life on fire? R. O. KWON is the author of the nationally bestselling novel The Incendiaries, which was named a best book of the year by more than forty publications and was a finalist for the National Book Critics Circle John Leonard Award. With Garth Greenwell, Kwon coedited the bestselling Kink, a New York Times Notable Book. Her writing has appeared in The New York Times, The New Yorker, Vanity Fair, and elsewhere. She has received fellowships and awards from the National Endowment for the Arts, Yaddo, and MacDowell. Born in Seoul, Kwon has lived most of her life in the United States. NAMI MUN grew up in Seoul, South Korea and Bronx, New York. For her first book, Miles from Nowhere, she received a Whiting Award, a Pushcart Prize, the Chicago Public Library's 21st Century Award, and was shortlisted for the Orange Prize for New Writers and the Asian American Literary Award. Miles From Nowhere was selected as Editors' Choice and Top Ten First Novels by Booklist; Best Fiction of 2009 So Far by Amazon; and as an Indie Next Pick. Chicago Magazine named her Best New Novelist of 2009.

Martijntje Smits in gesprek met filmmaker en schrijver Lidija Zelovic over mediaverslaggeving in oorlogstijd. Vorig jaar sprak Martijntje met Lidija over de eenzijdige beeldvorming in de media rond de oorlog in Oekraïne: Poetin is Hitler en niet te vertrouwen en daarom moeten we wapens blijven leveren. Inmiddels duiken er hier en daar andere geluiden op. Is er sprake van een serieus debat? Of verschansen we ons in onze eigen loopgraven? Lidija Zelovic bestudeerde mediamanipulatie in verschillende oorlogen, waaronder die in Joegoslavië. Ze betoogt dat het juist in oorlogstijd heel gevaarlijk is om in je eigen bubbel te blijven hangen: "In oorlog moet je niet praten met vrienden, maar met vijanden" -- Kom op 28 juni naar De Nacht van De Nieuwe Wereld. Bestel je kaarten hier: https://dnw.eventgoose.com/ Bronnen en links bij deze uitzending: - Een eerder gesprek tussen Martijntje Smits en Lidija Zelovic: https://www.youtube.com/watch?v=8TU0jd965Rw (0:31) - 'Waar is de vredesbeweging?'. Artikel in de Telegraaf, met Henk Baars, Martijntje Smits en Ewald Engelen (betaalmuur): https://www.telegraaf.nl/nieuws/849509564/europa-in-brand-maar-nederland-is-stil-waarom-nu-niet-honderdduizenden-de-straat-op-voor-vrede. Lees het artikel via De Vierde Golf: https://vierdegolf.org/2024/03/06/interview-met-marijntje-smits-waar-is-de-vredesbeweging/ (1:50) - 'Oorlogskoorts in Europa: we laten ons opjagen door de VS'. Jolle Demmers in Trouw (betaalmuur): https://www.trouw.nl/opinie/oorlogskoorts-in-europa-we-laten-ons-opjagen-door-de-vs~bba8646c/ (1:54) - Opiniestuk van Martijntje Smits en Ewald Engelen in de NRC (betaalmuur): https://www.nrc.nl/nieuws/2024/03/06/nederland-gaat-slaapwandelend-een-nieuwe-wereldoorlog-in-a4192192 (1:57) - '‘Wat het Westen doet, is misdadig''. Pacifist Willem de Haan in Trouw (betaalmuur): https://www.trouw.nl/binnenland/pacifist-willem-de-haan-over-steun-aan-oekraine-wat-het-westen-doet-is-misdadig~bde42f03/ (2:03) - 'Angst voor Rusland overdreven? Hoe blind kun je zijn?'. Hubert Smeets in Trouw (betaalmuur): https://www.trouw.nl/opinie/angst-voor-rusland-overdreven-hoe-blind-kun-je-zijn~bdb762b9/ (5:22) - Bergman, T. (2014), 'The Case for a Dutch Propaganda Model': https://ijoc.org/index.php/ijoc/article/view/2767/1214 (8:18) - Noam Chomsky, Manufacturing Consent (1988), via de Universiteit van Sao Paolo: https://edisciplinas.usp.br/pluginfile.php/5537300/mod_resource/content/1/Noam%20Chomsky_%20Edward%20S.%20Herman%20-%20Manufacturing%20Consent_%20The%20Political%20Economy%20of%20the%20Mass%20Media-Bodley%20Head%20%282008%29.pdf (8:24) - Marlies en Ad in gesprek met Jeffrey Sachs: https://www.youtube.com/watch?v=iwwg347oYvs (46:21) - Artikelen van Lidija in de Groene Amsterdammer: https://www.groene.nl/auteur/lidija-zelovic (53:43)

Piše Milan Vogel, bere Igor Velše. Prežihova ustanova na Ravnah na Koroškem je bila ustanovljena septembra 1996 v Kotljah. V aktu o ustanovitvi je zapisano, da je “njeno delovanje v prvi vrsti namenjeno razvoju in napredku koroške regije in ohranjanju slovenskega jezika in kulture med koroškimi Slovenci”, izvajala pa bo zlasti naslednje dejavnosti: podeljevanje štipendij študentom za diplomski in podiplomski študij, znanstvenoraziskovalna, kulturno-umetniška in založniška dejavnost. Zbornik Prežihov Voranc v ogledalu Koroškega fužinarja 1951-2007 obsega skoraj devetsto strani. Časopis Koroški fužinar je bil desetletja izredno pomemben informator ne le za Koroško, marveč za širšo javnost. Publikacijo je leta 1951 začel izdajati upravni odbor Železarne Guštanj in jo podnaslovil Glasilo guštanjskih železarjev, urejal pa jo je uredniški odbor. Pozneje je v tem okviru izhajal tudi kot Informativni fužinar, izšlo pa je tudi več posebnih številk. Med uredniki sta bila med drugimi Vorančev brat Avgust, ki je že od prve številke skrbel za Vorančevo dediščino, in pisatelj Marjan Kolar. Izbor prispevkov je opravil tajnik ustanove in urednik izdaj Mirko Osojnik, ki se je izmed 114 člankov odločil za 82. Razvrstil jih je v deset različno obsežnih sklopov, med katerimi so najobsežnejši Umetnik in revolucionar, Prežihova proza in Spomini, v druge pa članke, ki obravnavajo njegov jezik in slog, politično življenje, njegova pisma, uprizoritve Prežihovih del na odrskih deskah in v filmu, prevode v tuje jezike, ponatise in sestavke o njem in končuje z mementom legendarnega dr. Franca Sušnika: “Tej domačijici je po starem ime Prežihova bajta, pod katero je babica Liza, tista, ki je pod to bajto žela ajdo zadnjo bart. Zdaj je hiša vsa obnovljena z dinarji, ki so jih nabrali šolarji, z dinarji, ki so jih dali delavci, svoj kulturni davek, z dinarji, ki so jih zaslužile knjige slovenskih založb.” Za obnovo Prežihove bajte, kjer je njegov oče leta 1911 prvič zaoral na svoji zemlji, je Prežihov sklad leta 1975 začel zbirati denar prek “Prežihovega dinarja”, na katerega se je odzvalo tudi 224 slovenskih osnovnih in srednjih šol. V vseh sklopih sta Prežihovo literarno in politično delo, zlasti pa njegova človeška drža, zelo visoka cenjena. Josip Vidmar ga je označil za “človeka enkratnega navdih”, Lidija Šentjurc na vprašanje, ali je bil Prežih pisatelj ali komunist, odgovarja, da oboje, Anton Slodnjak ga je označil za “genialnega bukovnika, ki sta ga primorali osebna nadarjenost in rodovna solidarnost, da je na leposlovni način prikazoval življenje ljudi svojega rojstnega kraja v Mežiški dolini”. Tudi Jože Koruza, sourednik prvih dveh od dvanajstih knjig Prežihovih zbranih del, ki jih je dokončal Drago Druškovič, ga obravnava skupaj s koroškimi bukovniki, kot je bil npr. Drabosnjak. Kot človeka in pisatelja ga je občudovala njegova medvojna kurirka Kristina Brenkova, ko je ilegalno živel v Ljubljani. Veliko povedo o njem prispevki o njegovem delovanju po letu 1930, ko je moral pobegniti čez mejo in potem ko je kot partijski funkcionar prepotoval skoraj vso Evropo, v Parizu vodil knjigarno in Rdečo pomoč za španske borce ter sodeloval s Titom vse do vrnitve v Ljubljano leta 1939, kratkega ilegalnega življenja na Dolenjskem in v Ljubljani, izdaje domobrancem in poti preko Begunj do Mauthausna, kjer so ga pred krematorijem rešili tovariši. Njegov kurir na Ravnah Ivan Kokalj piše, da ga kot človeka resnice ne bo nikoli pozabil. Več je člankov o Prežihovem delovanju po vojni. Pretresljivi so prispevki ljudi, ki so se z njim srečali tik pred smrtjo. Njegov predvojni založnik Ciril Vidmar ga je z ženo obiskal v mariborski bolnišnici. Voranc se je pred njima zlomil, piše: ”Prežih se je naenkrat zgrabil za glavo, se vrgel vznak na divan in iz njega se je iztrgal najstrahotnejši jok, ki sem ga kdaj doživel. Njegova še vedno močna ramena so se krčevito in sunkovito stresala, toda jokal je brez glasu tisti grozni jok, za katerega ni tolažbe in utehe.” Štirinajst dni zatem je umrl sedeminpetdesetem letu. Na enem mestu zbrani prispevki povedo o Prežihu več kot marsikatera študija o njem, zato bodo v veliko pomoč vsakomur, ki se bo še zanimal za delo in življenje tega velikega Človeka.

Radio Marija ir klausītāju veidots radio, kas nes Dieva Vārdu pasaulē. Radio Marija balss skan 24 stundas diennaktī. Šajos raidījumos klausītājiem kā saviem draugiem neatkarīgi no viņu reliģiskās pārliecības cenšamies sniegt Kristus Labo Vēsti – Evaņģēliju, skaidru katoliskās Baznīcas mācību. Cenšamies vairot lūgšanas pieredzi un sniegt iespēju ielūkoties visas cilvēces kultūras daudzveidībā. Radio Marija visā pasaulē darbojas uz brīvprātīgo kalpošanas pamata. Labprātīga savu talantu un laika ziedošana Dieva godam un jaunās evaņģelizācijas labā ir daļa no Radio Marija harizmas. Tā ir lieliska iespēja ikvienam īstenot savus talantus Evaņģēlija pasludināšanas darbā, piedzīvojot kalpošanas prieku. Ticam, ka Dievs īpaši lietos ikvienu cilvēku, kurš atsauksies šai kalpošanai, lai ar Radio Marija starpniecību paveiktu Latvijā lielas lietas. Radio Marija ir arī ģimene, kas vieno dažādu vecumu, dažādu konfesiju, dažādu sociālo slāņu cilvēkus, ļaujot katram būt iederīgam un sniegt savu pienesumu Dieva Vārda pasludināšanā, kā arī kopīgā lūgšanas pieredzē. "Patvērums Dievā 24 stundas diennaktī", - tā ir Radio Marija Latvija devīze. RML var uztvert Rīgā 97.3, Liepājā 97.1, Krāslavā 97.0, Valkā 93.2, kā arī ar [satelītuztvērēja palīdzību un interneta aplikācijās](http://www.rml.lv/klausies/).

Lidija combines world of food, fashion, entertaining, and travel to her community of passionate connoisseurs of the good life. From deciding one day to share her first blog, to what is now a highly curated offering of some of the world's most inspiring restaurants, people, and the magic that surrounds them. She is the creator of a series of baking kit recipes that are available at Harrods, John Lewis, Fenwicks, and Whole foods in the UK, and at Waitrose and Spinneys across the UAE. This episode was brought to you by the Travel Counsellors. If you would like to learn more about starting a business in travel: https://people.travelcounsellors.com/ae/contact-us/

Kviečiame pasiklausyti pokalbio su Alytuje prieglobstį nuo karo atradusiais ukrainiečiais Ania, Lidija ir Stasu apie didžiąsias metų šventes ukrainietiškai!

Lidija Živčič je strokovna vodja pri organizaciji Focus - društvu za sonaraven razvoj, kjer se med drugim ukvarja z energetiko in vprašanjem energetske revščine. Raziskave kažejo, da se razlike med bogatimi in revnimi povečujejo, pri čemer ne gre več toliko za razlike med posameznimi državami, ampak za razlike med sloji znotraj držav. Na podlagi javno objavljenih podatkov je, denimo, časnik Guardian nedavno objavil analizo, po kateri so bila zasebna letala 200 milijarderjev od začetka leta 2022 do danes v zraku skupno kar 11 let, njihov ogljični odtis pa je enak odtisu skoraj 40.000 Britancev. Lidija Živčič to imenuje energetska dekadenca. »Z energijo ravnamo zelo razvratno. Velik problem je, da se o energetski dekadenci na politični ravni sploh ne pogovarjamo. To je nekakšna tabu tema, nedostopno področje, ki se ga ne smemo dotikati, kajti tukaj gre za neke svoboščine ljudi, ki jih ne smemo omejevati. Takšna je vsaj retorika oziroma pojmovanje v naši družbi. Vendar se bojim, da bomo morali temu tabuju narediti konec, kajti da nas bo večina gledala, kako manjšina veselo leti, medtem ko si mi v bistvu niti ne upamo iti na obisk k neki bolj oddaljeni družini in videti ljudi, ki jih imamo zelo radi - tega žal ne bomo trpeli.« Evropska komisija je sredi novembra projektu, ki ga koordinira Focus, podelila nagrado za družbeno inovacijo leta 2023. Gre za tako imenovana skupnostna srečanja. »Gre za obliko srečanj, na katerih se v rednih intervalih, na primer enkrat na dva tedna, zbere skupina ljudi, ki jih je prizadela energetska revščina. Ideja skupinskega naslavljanja, da ljudje drug drugemu pomagajo prebroditi težave energetske revščine. Na primer, če je nekdo zamenjal dražjega dobavitelja s cenejšim, lahko to svojo izkušnjo deli z drugimi skupini in s tem pomaga tudi drugim. Če ima nekdo nakopičene dolgove in je uspel s podjetjem ali ob pomoči Zveze prijateljev mladine narediti načrt za odplačevanje dolga, lahko tudi to izkušnjo deli z drugimi. Skratka, med ljudmi želimo narediti neke mreže, ki bi jih opolnomočile, delile pridobljena znanja in izkušnje in ki bi skušale destigmatrizirati eneregetsko revščino. Kajti ne gre za to, da je nekdo osebno kriv in odgovoren, ampak gre pogosto za sistemske napake, ki jih moramo sistemsko nasloviti.«

Široki in ustvarjalno bogati so svetovi Lidije Šket Kamenšek, profesorice razrednega pouka, strokovne delavke na področju vzgoje in izobraževanja, magistrice znanosti s področja socialne pedagogike. Zanimajo jo vedenjske posebnosti otrok in mladostnikov ter načini pomoči. Tudi pravljice so predmet njenega znanstvenega raziskovanja. Intenzivno se ukvarja s težavami pozornosti, impulzivnostjo in hiperaktivnostjo, z otroki, mladostniki in odraslimi z ADHD. Napisala je priročnik ADHD – Ampak Danes Hočem Drugače, ki je izšel pri Mohorjevi založbi v Celju. Skoraj četrt stoletja se je Lidija spraševala in iskala odgovore za svoj nemir, svoje svetove, ki jih je nosila v sebi, nerazumevanje okolice. Morala se je prilagoditi, da je določene stvari sploh lahko izvedla, kar je bilo zelo težko. »Ko izvemo, kdo smo in zakaj smo takšni, je to tolikšno olajšanje, ko končno lahko odložimo strahove in skrbi. Odgovori, ki jih dobimo, nas pomirijo, hkrati pa dobimo tudi priložnost za raziskovanje talentov, ki jih nosimo v sebi.« Zanjo je bilo to veliko olajšanje.

Ime tedna je Maja Primic Žakelj, epidemiologinja, ena od pobudnic in prva vodja presejalnega programa zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu ZORA. V dvajsetih letih delovanja se je pregleda udeležilo 740.000 žensk, pravočasno so odkrili in zdravili 33.500 predrakavih sprememb materničnega vratu, zbolevnost pa se je več kot prepolovila.Kandidatki sta bili še: Lidija Živčič, strokovna vodja in soustanoviteljica društva za sonaraven razvoj Focus, ter ena od pionirk na področju raziskovanja energetske revščine v slovenskem prostoru. Projekt EmpowerMed, ki ga je koordinirala med letoma 2019 in 2023 ter vzpostavila energetska skupnostna srečanja je prejel nagrado Evropske komisije za družbeno inovacijo leta. Ema Kozin, boksarka, ki je v Manchestru po desetih rundah in po sodniški odločitvi premagala Škotinjo Hannah Rankin ter postala nova svetovna prvakinja v supervelterski kategoriji po verzijah WBO in WBC. Z zgodovinskim uspehom in osvojitvijo šampionskih pasov je postala prva naša boksarka, ki ji je uspel takšen podvig.

»Žalost je čustvo, ki ga moramo sprejeti, moramo si ga dovoliti, a po določenem času ga je enostavno treba izpustiti. Ta proces je, kot ga lahko zaznam po profesionalni plati in iz osebne izkušnje, načeloma najtežji prvo leto. Takrat se namreč »obrnejo« vsi pomembni trenutki: prvi božič brez te osebe, prvo novo leto, prvi rojstni dan, prva obletnica. Vse je »prvič«. Ko to vidiš, ko imaš izkušnjo, da tudi »ta prvič«, čeprav zelo boleče, mine in da življenje teče naprej, pa se mi zdi, da da to ljudem neko energijo, da peljejo življenje po svojih tirnicah,« razmišlja direktorica mariborskega pogrebnega podjetja Lidija Pliberšek. Z nekdanjo direktorico trženja v enem od tekstilnih podjetij, ki s svojim pristopom spreminja percepcijo pokopališč, se je pogovarjala Sara Zmrzlak. O neizogibnem koncu slehernika, ki nas postavlja pred izzive, s katerimi se, če si to želimo ali ne, moramo soočiti.

Piše: Veronika Šoster Bereta: Jure Franko in Eva Longyka Marušič Mejno stanje je sedma pesniška zbirka priznane slovensko-makedonske pesnice Lidije Dimkovske in četrta, ki jo lahko beremo v slovenščini. Izšla je letos pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Aleša Mustarja, zanjo pa je leta 2021 prejela nagrado bratov Miladinov za najboljšo pesniško zbirko v Makedoniji. Pesmi Lidije Dimkovske v zbirki Mejno stanje so nastale v času epidemije, kar po malem razkriva že naslovnica, ki jo je ustvarila Ana Maraž. Po moškem, ki ga vidimo v hrbet, namreč sega velika roka, ki ga skoraj prekrije, a tudi razmaže in raztrga, ob tem pa mu preprečuje miren pogled skozi okno. Tesnobnost in zamejenost, ki vejeta z nje, tako skupaj z naslovom zbirke odpirata prvo asociacijo – kaj nas privede do mejnega stanja in kaj to stanje je. Zbirka je razdeljena na tri sklope, ki se med seboj povezujejo in nadgrajujejo, ob tem pa vsi ostajajo zapisani istemu občutku ujetosti in tudi obupa. Opazimo veliko manj ironičnih podtonov kot v prejšnji zbirki Črno na belem, kar je škoda, saj ravno humor, četudi ironični, skoraj edini uspešno razbija mračnost in brezupnost, ki ju prinašajo epidemija, vsesplošno zaprtje in porast nizkotnosti in represij, pa tudi intimnih kriz in trpljenj. Najbolj svetel in še poln energije je v tem smislu prvi sklop, naslovljen Med jutri in včeraj, ki se napaja iz izvira družinske preteklosti, tradicije, korenin in spominov. Tu najdemo kar nekaj toplih metaforičnih podob, na primer babico, ki »z laktom odpira / in s kolenom zapira vrata, / da se ne bi ohladili izba, kruh, upanje«. Če se na začetku še zdi, da nas čaka melanholičen sprehod med prejšnjimi generacijami, pa se iluzija hitro razblini. Dimkovska začne nizati pretresljive podobe praznine, saj se tudi včeraj ne more otresti vsega, kar se vanj sipa od danes – preprosto pretežko je. Pesniški govorki se zdi, da piše epitaf svetu, ki umira pred njenimi očmi, občutek konca ere in sveta, kot smo ju poznali, jo tišči k tlom. To je tudi poezija tavanja, blodenja in izgubljanja, pa naj gre za pozabljeno šifro ključavnice za kolo ali za premikanje po velikem muzeju, ki nima nobenih orientacijskih oznak. Ob tem se zdi, da je zanosa ob vstopu v muzej še precej, a ga po blodenju med kameno in železno dobo s premorom v antiki vsega pobere: »Po novem veku se noge še komaj vlečejo, / ne iščeš več ne puščic ne napisov.« Močno zareže podoba petelina, ki je ostal v zapuščeni hiši in zdaj zbuja le samega sebe, ali pa krožniki v obliki rib, ki so bili leta in leta na videz varno spravljeni v kovčku, a se je izkazalo, da so se ribe med seboj pojedle. Pesničina metaforika je izdelana, prefinjena in bogata, navdušuje predvsem s konkretnostjo in izvirnostjo, se pa tokrat v pesmi prikrade več naivnosti in grobe direktnosti, ki ji ne dela usluge. Takšna so na primer pesem, ki pripoveduje o težkem letu 2020 in se hoče od njega na vsak način nepreklicno posloviti, ali pa pesmi o zlu in drugačnosti, ki so večinoma neposredne in mejijo na klišejsko. Res pa je, da je bila zbirka napisana sredi dogajanja, do katerega se je med izidom prevoda že vzpostavila približna distanca, in da smo se vmes že nasičili z leposlovnimi deli, ki so brez občutka za metaforo pridigala in moralizirala. Mejno stanje je dejansko produkt svojega časa, zato mu malo naivnosti lahko tudi oprostim. Predvsem je avtorica Lidija Dimkovska učinkovita pri grajenju morečega in težkega vzdušja. Zbirko od prve do zadnje pesmi zaznamuje smrt, zato je branje precej nihilistično, kar se v drugem in tretjem sklopu pesmi še stopnjuje. V drugem delu razpadajo razne stvari, kot so hiša, spomin, dežela, ljubezen, zgodovina, življenje, prihodnost in svet. Ta bliskoviti prehod v nestvarne pojme je še en pokazatelj logike zbirke, ki hoče sredi razčlovečenosti in obupa spregovoriti o temeljnih in bistvenih rečeh. Vsaka pesem v ciklu razpadanja se bere kot navodilo, kot nasvet, kaj narediti z nečim v primeru razpada, pri tem pa je banalnost žanra navodila za uporabo zaobrnjena v tragedijo, ker razpadajo stvari, ki jih ni mogoče kar tako popraviti, recimo z izvijačem in kladivom, saj niso odvisne le od nas. Obup ob izgubi nadzora nad situacijo se lepo preslika v pesmi, ki z epidemijo navidezno nimajo nič. Tudi v zadnjem sklopu prevladuje minljivost, a tudi vprašanja o človečnosti. Ni naključje, da se v zbirko prikrade tema koncentracijskih taborišč in nacizma kot ultimativnega zla in zatona človeškosti, ki je bila med izrednimi razmerami spet na preizkušnji. Ob tem se ponavljajo še podobe muzejev kot nosilcev in hraniteljev zgodovine, a tudi opomnikov in oprijemališč tega, kako biti človek. Kljub mejnim stanjem pa se proti koncu vzbudi želja po ponovnem zbliževanju: »Naj vaju predstavim, mi je rekel skupni znanec in nisem bila več x, ki se ga ne tiče y, ki sedi zraven mene v avtobusu, čaka pred istim javnim straniščem, trka pred istim okencem, stoka pred isto ordinacijo, živi na isti ulici in celo v istem bloku.« V zbirki se Lidija Dimkovska sprašuje, ali moramo res podreti zidove le v času mejnih stanj oziroma ali se ne moremo preprosto le približati drug drugemu, ne da bi morali doživeti katastrofo. Ob tem seveda odpira tudi vprašanje, kako se približati sebi. Mejno stanje je zbirka, ki ne dopušča veliko prostora za dihanje, temveč nas potisne v čas pobite tišine in samote, ki odzvanjata čisto drugače kot na hodnikih muzejev. Pa četudi takih brez smerokazov.

Ilona Zasidkovyčová si povídala s Marianem Fiedlerem, který od začátku války na Ukrajině aktivně pomáhá sirotkům v dětských domovech. Igor Šebo vedl rozhovor se známou operní pěvkyní maďarského původu Lívií Ághovou . Moderuje Ilona Zasidkovyčová.Všechny díly podcastu Mezi námi můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

All across the globe, temperatures are rising, and thanks to the most recent report published by the International Panel on Climate Change and recent U.N. projections, we know that even if we do make sweeping cuts to emissions, we're still on course for a catastrophic temperature rise of 2.7 degrees Celsius by the year 2100. That means, the record-breaking floods, droughts, storms, wildfires, and heatwaves we're currently seeing, or for many of us, directly experiencing, are just the beginning. Global warming is not just some distant thing to worry about in the future — it's here. Right now. Although cataclysmic events like hurricanes and wildfires tend to monopolize most of the headlines on climate change, as paltry as it is to begin with, climate news coverage hardly ever focuses on the less flashy impacts. Things like heatwaves, for example, might draw some attention if they're record-shattering — but oftentimes, the impacts of long-lasting higher temperatures are not covered in any depth by mainstream news outlets. In this episode of The Response, we're going to focus on an issue that isn't talked about hardly enough: energy poverty. When temperatures rise to the point where they become dangerous, what happens to people who can't escape the heat? As temperatures continue to soar and extreme heatwaves become the norm, a lack of resources to stay cool — so, having access to things like air conditioning, for example, — is a huge issue across the world. This is especially true in southern Europe, a region that experienced a series of record-breaking, climate-fueled heatwaves this past summer. Episode credits: Written, produced, and edited by Robert Raymond Narrated by Tom Llewellyn Theme Music by Cultivate Beats Additional music by Belong, Fugazi, and Chris Zabriskie Cover illustration by Kane Lynch This episode features: Eleni Myrivili, Chief Heat Officer for the City of Athens (the first person to hold this title – recently featured in New York Times). Lidija Živčič is the senior expert at the FOCUS Association for Sustainable Development and a coordinator at EmpowerMed. Mònica Guiteras, a member of the Alliance Against Energy Poverty in Catalonia, and Engineers Without Borders.   Martha Myers, energy poverty campaigner at Friends of the Earth Europe and the coordinator of the Right to Energy Coalition. Follow The Response on Twitter and Instagram for updates, memes, and more. Our entire catalog of documentaries and interviews can be found at theresponsepodcast.org — or wherever you get your podcasts. Want to help spread the word? Please rate and review us on Apple Podcasts and Spotify — it makes a huge difference in reaching new people who may otherwise not hear about this show. The Response is published by Shareable.

Martijntje Smits in gesprek met filmmaker en schrijver Lidija Zelovic over de noodzaak van een debat over vrede in Oekraïne. De verslaggeving in de media van de oorlog in Oekraïne is heel eenzijdig: Poetin is Hitler en niet te vertrouwen en daarom moeten we wapens blijven leveren. Onderhandelen over vrede is niet aan de orde. Hoe komt die eenzijdigheid tot stand? Waarom is er nauwelijks ruimte voor andere invalshoeken? Lidija Zelovic bestudeerde mediamanipulatie in verschillende oorlogen, waaronder die in Joegoslavië. Ze betoogt dat het juist in oorlogstijd heel gevaarlijk is om in je eigen bubbel te blijven hangen en te veronderstellen dat wij aan 'de goede kant van de geschiedenis staan'.

In this episode, we're joined by Lidija (she/her). Lidija is a mother to her five-year-old daughter, Nika, and has been with her partner, Lachie (he/him), for 14 years. They are also proud parents to their dog, Kino. Lidija shares their love story, starting from how they met at a house party to their first kiss in Lidija's backyard by the veggie patch. During Lidija's pregnancy with Nika, which she was thankful for being easy, apart from the emotional challenge she faced of losing her first dog to cancer. She had an induced labour that lasted 19 hours with minimal progression, leading to Nika's birth via a c-section. Nika faced health complications after birth, spending a week in the special care unit. However, once they returned home, Nika thrived and progressed positively. Lachie had a one-week paternity leave, which Lidija describes as a brief "holiday" together. Adjusting to Lachie's return to work, Lidija found ways to entertain her newborn and quickly adapted to the parenting routine. They discovered the benefits of meal-prepping to manage their parenting days. Lidija shares her experience of letting go of preconceived notions about setting rules for babies when Nika preferred co-sleeping and feeding to sleep. They practised baby-led weaning, allowing Nika to wean naturally at her own pace. As a vegan family, food culture holds significant importance to them, and Lidija, being a nutritionist, ensures a healthy relationship with food for Nika. Lidija discusses Nika's strong emotions and their efforts to anticipate and address them. Lidija finds it magical to witness Nika's academic development, particularly as she learns to read, and Lidija sees Nika's nerdiness reflected in her own and Lachie's traits. Transitioning into motherhood, Lidija found support from friends who had toddlers, guiding her through the journey. As Nika started daycare and kindergarten, Lidija reconnected with her pre-baby self and explored different career options. Lidija and Lachie experienced adjustments in their relationship during the first year of Nika's life. They navigated the challenges of parenting, which involved adapting to their different parenting approaches and finding time for each other amidst their new roles as parents. However, their strong bond, built over eight years of shared experiences pre-baby, helped them find their groove. They prioritise quality time and continue to nurture their relationship, going on regular dates and occasional weekend getaways. Lidija's upbringing, with her parents who immigrated to Australia from Croatia shortly before Lidija was born, influenced her parenting approach. Growing up with busy parents, she now prioritises quality time and hands-on parenting, ensuring a balance between play and academics for Nika. Lidija's story is a wonderful reminder of the incredible influence we have as parents. Through her experiences, we see the power of shaping our children's values and the impact it can have on their lives.  Follow our instagram ⁠⁠⁠⁠@definitelybabypodcast⁠⁠⁠ ⁠for photos of weekly guests and episode updates and releases. The Definitely Baby theme music was written by Hagan Mathews and produced at ⁠⁠⁠⁠⁠⁠@sleeplessfootscray⁠⁠⁠⁠⁠⁠. This episode was recorded on the lands of Wurundjeri Wilam and Boon Wurrung/Bunurong peoples of the Kulin Nation. This always was and always will be the land of the First Nations peoples. Every month, I Pay The Rent and so can you - click ⁠⁠⁠⁠⁠here ⁠⁠⁠⁠⁠to learn more.

Ob staranju populacije se na naših cestah vozi vedno več starejših voznikov. Kdaj je nekdo še sposoben za vožnjo in kdaj ne več? Predlog Evropske komisije o posodobljeni direktivi o vozniških dovoljenjih je že zdaj, ko gre samo za predlog, povzročil kar nekaj slabe volje med starejšimi vozniki. Po sprejetju direktive naj bi se namreč starostna meja za podaljšanje vozniškega dovoljenja znižala za 10 let, iz 80 let na 70. V Sloveniji pa to ni novost. Že od sredine januarja leta 2013 vsa pridobljena vozniška dovoljenja kategorije B veljajo do dopolnjenega 70. leta voznika.  Sogovornice in sogovorniki: Andreja Knez, vršilka dolžnosti generalne direktorice Direktorata za ceste in cestni promet; dr. Andrea Margan, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa v Ljubljani; dr. Martin Kurent, Klinični inštitut za medicino delo, prometa in športa v Kliničnem centru Ljubljana; mag. Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi; voznica Lidija iz Ljubljane; Ana Cergol Kebler, vodja programa za varnejšo mobilnost starejših; voznica Marija iz Cerknega.

Die Winterthurer Autorin Lidija Burcak beweist mit ihrem Buch, dass Tagebuchtexte keineswegs nur fürs stille Kämmerlein taugen. Einträge aus 17 Jahren sind darin: Eine Achterbahnfahrt von den Ängsten und Nöten der Teenagerzeit bis zu Krisen Anfang 30. Selbstverständlich auf Mundart.  Tagebücher werden in der Regel nur von denjenigen gelesen, die sie selbst geschrieben haben. Zu privat ist der Inhalt, zu peinlich könnte er sein, kitschig, oder auch schlicht zu langweilig für jemanden, der das beschriebene Leben nicht selbst gelebt hat. Dass das Gegenteil der Fall ist, beweist Lidija Burcak mit ihrem Band «Nöd us Zucker». Zwar nimmt sie in ihren Tagebucheinträgen kein Blatt vor den Mund und beschreibt in ungeschöntem «Winti-Dialäkt» alles, was sie gerade umtreibt – von den Eltern («die elände Penner») über ihr erstes Mal mit Rio bis zu Wutausbrüchen über den allgemeinen Zustand der Welt («Eusi Wält isch chrank. Mir Mänsche verchotzed si»). Peinlich ist daran aber herzlich wenig. Sie gibt durchaus Privates preis, doch auf eine Art und Weise, in der sich wohl viele, die dieses Buch lesen, wiedererkennen werden. Auch Lidija Burcaks Tagebücher waren nicht von Anfang an für die Öffentlichkeit bestimmt. Eher aus der Not heraus fing sie an, Auszüge vor Publikum vorzutragen. Von der Live-Performance leben viele ihrer Texte noch immer: Wenn Lidija Burcak Auszüge aus ihrem Tagebuch auf der Bühne vorträgt, fühlt man sich unmittelbar in ihr Erleben hineinversetzt und nimmt Teil an der Achterbahnfahrt der Gefühle, auf die sie sich gerade begibt. In der Sendung stellen wir Lidija Burcaks Tagebuchband näher vor, die Autorin gibt Auskunft darüber, was Tagebuchschreiben für sie bedeutet, und was für ein Verhältnis sie zur Mundart hat. Denn obwohl sie als Seconda in einem Haushalt aufwuchs, wo Serbokroatisch gesprochen wurde, war Mundart fast immer ihre Tagebuchsprache schlechthin. Ausserdem präsentieren wir in der Sendung das «unverzichtbare» illustrierte Schweizerdeutsch-Wörterbuch von Nicole Egger, und in der Briefkastenrubrik erklären wir den Familiennamen Zingg, sowie die Ausdrücke «kand» und «sauft» und den Ortsnamen «Wystäge». Buchhinweise * Lidija Burcak: Nöd us Zucker. Der gesunde Menschenversand 2022. * Nicole Egger/Sergio Lievano: Das unverzichtbare illustrierte Schweizerdeutsch-Wörterbuch. Bergli Books 2022. (Anmerkung: Unser Web-Interface lässt leider nicht zu, dass wir Lidija Burcaks Nachnamen korrekt mit einem Hatschek auf dem C schreiben. Dafür bitten wir um Entschuldigung, wir arbeiten daran.) 

In today's Bonus Episode, Bianca chats with Lidija Hilje, an Author Accelerator certified book coach about differentiating between genres; how to use her genre guide; the differences between literary, upmarket, book club, and women's fiction; how literary fiction moves a story deeper, not forward; what “postcard” scenes are and how to use them; as well as Lidija's editing and book coaching services and upcoming summer group coaching intensive.After which, Bianca chats with Kailey. Creator and Community Manager of Write or Die Tribe, about how critique is just like sex; services that Write or Die offers like mentorships, upcoming classes, Small Press Corner, upcoming contests, and literary magazines open for submissions; not underestimating the power of getting acceptances in literary magazines and small presses to boosts your bio; interviews and articles that are resources for writers; as well as remote job opportunities.Finally, Bookstagrammer, Katy Stanekvitz, of @KatyisReading, joins us to give you comp titles!Find us on our socials: Twitter: @TSNOTYAW @BiancaM_author @carlywatters @ceciliaclyra Instagram: @biancamarais_author @carlywatters @cece_lyra_agent @ the_shit_about_writing Facebook: @tsnotyaw Website: www.biancamarais.com and www.theshitaboutwriting.comLidija can be found at lidijahilje.comKailey can be found at @writeordietribe and Twitter, and at www.writeordietribe.comKaty can be found at @katyisreading on Instagram and Twitter

Today we are joined by Croatian athlete Lidija Lijic. Lidija is a 5 x world record holder, a World and European champion, a pilot, a climber, a mountaineer, an architect, a motivational speaker  and a Sea Shepherd ambassador. The strength of the Croatian athletes in freediving is well known, Lidija is not an exception. We talked about her Jump Blue Days,  running up mountains with a snorkel in your mouth, an incredible project in the Himalayas with Vitomir Maricic, her love of sport climbing and her possible plans for this years Vertical Blue....In this episode we discuss:Donny's first depth competition experience.New podcast incoming ... The Freediving JournalCourse dates for Donny's Dahab trip.Lidija is from Split, Croatia.Starting to train freediving in Italy.Becoming part of the Croatian national team.Lidija has been competing for about 15 years.The super-high level of Croatian freediving athleticism.Competing back in the Jump Blue days!Lidija is a glider pilot.She works as an architect in the boat-building business.Another of Lidija's hobbies is serious alpine climbing!About running up mountains with a snorkel in the mouth.About a project with Vitomir Maricic, freediving in the Himalayas.After a pause Lidija is getting back into training for big performances.Is she also into depth?What complementary training supports freediving? Sport climbing is a big part of it.Thoughts about nutrition. Lidija is a vegetarian.Lidija's environmental work and work she does with Sea Shepherd.About Lidija's work as an architect on super luxury yachts.|What interests does she have outside of freediving?Lidija is planning to go to Vertical Blue in 2022.DESERT ISLAND QUESTIONS - Patreon ExclusiveOptions for coaching and workshops with Lidija.Motivational speeches and lectures.Why does she freedive?

Lidija Markovic Rosati, CEO of Momentum Strategies Coaching & Training, shared the story behind her title with us on Sunday, February 20, 2022.Lidija is an unconventional entrepreneur, master coach, and an overall corporate hippy, who travels the world coaching budding entrepreneurs, teams, corporations, and awesome females to take their ideas off the ground and turn them into reality, inspiring them to nurture their dreams, to enjoy building and growing their businesses, to enjoy profits, while cultivating the powerful art of hustling gently.Her work is mindfully created and consciously inspired. She is an accredited Business and Performance Strategist, Strategic Leadership expert, NLP Trainer (Classic and New code), Master Coach, Executive Coach, Hypnotherapist, Reiki Master, Pranic Healing Practitioner, Deep PEAT Practitioner, Integra Protocol Practitioner, and an expert in non-verbal communication, international public speaker.She has been in Tony Robbins's UPW volunteer crew team since 2005, supporting and helping people overcome their limiting beliefs and going for their dreams. The environment inspired her to complete Tony Robbins's Mastery University.She studied NLP from its co-creator Dr. John Grinder, Energetic NLP from its creator Art Giser, who is her mentor and spiritual teacher. She studied Pranic Healing from Antoine Delabarre, from the Master Choc Kok Sui's School.Lidija believes that we owe to ourselves the deepest and the most authentic version of ourselves, and in pursuing her thirst for new learnings and experiences, she spent some time in Kyoto, Japan, at the Shunkoin Temple, studying Zen Buddhist meditation.SUE SAYS"When Lidija was young she began to have panic attacks that became a routine part of her life. After every excuse she could find for why it was happening, she had a breakthrough and realized she was anxious because she was not living the life that was meant for her. The decision to leave her job to create a life on her own terms changed everything."Support this podcast at — https://redcircle.com/women-to-watch-r/donationsAdvertising Inquiries: https://redcircle.com/brandsPrivacy & Opt-Out: https://redcircle.com/privacy

The Response is officially back for a 4th season. Over the next few months, we'll be increasing the frequency of the show and releasing new episodes at least every other week. We've already got a number of exciting interviews and roundtable discussions lined up. We also encourage you to watch our award-winning 30-minute micro-budget documentary film on Youtube: “The Response: How Puerto Ricans Are Restoring Power to the People." For the 9th audio documentary episode of The Response, we're going to focus on an issue that isn't talked about hardly enough: energy poverty. When temperatures rise to the point where they become dangerous, what happens to people who can't escape the heat? The transcript is available here: shareable.net/heatwaves-and-energy-poverty-in-the-mediterranean The Response with Tom Llewellyn is a podcast series from Shareable.net exploring how communities are building collective resilience in the wake of disasters Episode credits: Host and executive producer: Tom Llewellyn Series producer (+ research and scriptwriting for this episode): Robert Raymond Theme Music: “Meet you on the other side” by Cultivate Beats Additional music: Belong, Fugazi, and Chris Zabriskie original artwork was created by Kane Lynch This episode features: Eleni Myrivili, Chief Heat Officer for the City of Athens (the first person to hold this title – recently featured in New York Times). Lidija Živčič is the senior expert at the FOCUS Association for Sustainable Development and a coordinator at EmpowerMed. Mònica Guiteras, a member of the Alliance Against Energy Poverty in Catalonia, and Engineers Without Borders.   Martha Myers, energy poverty campaigner at Friends of the Earth Europe and the coordinator of the Right to Energy Coalition. Narrated by Tom Llewellyn.  

Did you know there are massage championships happening around the world? Meet Paris Diamantis-Siolos and Lidija Ristic, founders of The Official World Online Massage Championship. This is the 2nd edition and registration is open until August 31st, 2021 with the possibility of an extension. Paris and Lidija started the 1st edition in 2020 as a way to unite massage therapists globally to share in a unique experience, bring positivity to the profession when so many of us were unable to work, and to provide massage therapists with the opportunity to learn from each other- the best in the world! Tune into this episode as Paris and Lidija break down the event and share more about their passion for the profession of massage therapy. Learn more about... How does the competition run online? What is required to enter the competition? What are the categories? How is a massage therapist awarded points? How do they see the competition improving every year? And more... This is a big undertaking in order for it to run successfully and they admit they made mistakes in the first year but, they are always open to feedback from the audience and participants to make it a better experience. You can learn more at www.internationalmassagechampionship.com This was also recorded as a Facebook Live and you can view the recording here: Facebook page: Online International Massage Championship I hope you enjoy this episode with Paris and Lidija! More Show Notes www.theradicalrmt.com Instagram @theradicalrmt krista@theradicalrmt.com

O tome koliko je tačno ono što piše na etiketi, kako nastaje modni trend, da li mogu bele čarape i crne patike i obrnuto, koliko dugo je ok nositi jedan odevni predmet, šta je sa naramenicama i da li su brodarice na bosu nogu najbolja opcija za vruće gradsko leto razgovarali smo sa našom stručnjakinjom, kostimografkinjom i kreatorkom, Lidijom Andrić. Podržite nas na Patreonu: https://www.patreon.com/ozbiljnistrucnjaciZapratite nas na Instagramu: https://www.instagram.com/ozbiljni.strucnjaciI na Facebooku: https://www.facebook.com/ozbiljni.strucanjciOzbiljni stručnjaci: Dušan Nikolić Soda i Nikola Zdravković ZdravkoProdukcija BESANI