Podcasts about ukrepi

Paket davčnih sprememb, ki ga je pripravila vlada, prinaša ugodnejšo davčno obravnavo za privabljanje kadrov v Slovenijo, davčne spodbude za nagrajevanje v inovativnih zagonskih podjetjih ter ugodnejše pogoje za nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži Druge teme: -V Evropskem parlamentu preiskava korupcije ter ruskega vmešavanja v evropske institucije. -Kljub napredovanju izraelske ofenzive na Rafo Združene države ocenjujejo, da ta ni presegla razumnih okvirov. -Letošnji prejemnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

Ukrepi za povečanje konkurenčnosti gospodarstva so v ospredju prvega paketa davčnih sprememb, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance. Po besedah ministra Klemna Boštjančiča so med najpomembnejšimi ukrepi davčne spodbude za zagonska podjetja in prihod visokokvalificiranih delavcev iz tujine. Druge teme: - Vojna v Gazi bi lahko trajala še več let, napovedujejo izraelske oblasti. - Kriminalisti obiskali Telekom Slovenije in televizijo Nova24TV. - Mariborsko podjetje kmalu med največjimi izdelovalci barv za lase na svetu.

Notranji minister Boštjan Poklukar je danes odredil izredni nadzor nad delom policije v zvezi z grožnjo napada v šolah. V nadzoru bodo preverili tudi zakonitost in strokovnost aktivnosti policije na področju obveščanja javnosti. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Vovk je napovedal tudi sistemske ukrepe. Minister Poklukar je nadzor odredil po tem, ko so na portalu 24ur.com objavili ozadje grožnje, objavljene 2. aprila; kot so pojasnili na portalu, so komentar sami takoj izbrisali, o tem obvestili Policijo in zavarovali vse podatke o avtorju zapisa, s Policije pa naj bi se nato pri njih zglasili šele predvčerajšnjim. Na zmedo z obveščanjem javnosti glede ukrepov na šolah so pred dnevi opozorili tudi ravnatelji.

Vlada je sprejela prve ukrepe, s katerimi namerava v času stavke sindikata Fides zaščititi javni zdravstveni sistem. Bliža se namreč prvi marec, ko bodo začeli veljati umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo. Ukrepi so namenjeni predvsem podpori direktorjev javnih zdravstvenih zavodov. Fides je v odzivu na vladne ukrepe zapisal, da bodo ti le še poslabšali dostopnost zdravstva in obremenili zdravnike.

Kaj je v ozadju spora med Medicinsko fakulteto in ljubljanskim kliničnim centrom, zaradi katerega fakulteta grozi s prenehanjem izvajanja storitev. V prvi vrsti naj bi bilo krivo neplačevanje storitev. Dekan fakultete Igor Švab pravi, da so UKC-ju predlagali sporazum in popustili za 12 milijonov evrov. A v UKC se s sporazumom ne strinjajo in trdijo, da storitve redno plačujejo. Generalni direktor Marko Jug zato meni, da problem ni likvidnost ampak razkrivanje strukture cene. Druge teme: - Ukrepi za opuščanje ogrevanja na zemeljski ali utekočinjeni naftni plin v predlogu novega energetskega zakona razburjajo distributerje. Pravijo, da plina za zdaj ne moremo nadomestiti z elektriko, pri čemer pa Urban Odar iz združenja distributerjev poudarja, da je treba postopno v plinovodno omrežje dodajati obnovljive pline, med katerimi je tudi vodik. - V Dubaju medtem pogajalci na podnebni konferenci iščejo način, kako bi v končen dogovor vključili zaveze o opuščanju fosilnih goriv. Ali bodo uspešni, ni jasno. - V zadnjih dveh mesecih je bilo v Gazi ubitih več kot dvakrat več otrok, kot vseh vojnah po svetu v lanskem letu, navajajo Združeni narodi. Da je krvni davek med Palestnici prevelik, priznavajo tudi Američani. A Izrael njihove pozive k večji zaščiti civilistov za zdaj ignorira.

Kako zagotoviti pravičen energetski prehod in preprečiti, da bi sprejemanje podnebnih ukrepov ustvarjalo nove neenakosti? Zakaj je to povezano z idejo od-rasti? Govorjenje o pravičnem prehodu je namreč pogosto izgovor za to, da v prizadevanjih za blaženje podnebnih ukrepov ne storimo nujnih korakov naprej, češ da bi na primer zapiranje rudnikov zaustavilo gospodarski razvoj določenih regij. A kot poudarjajo zagovorniki koncepta odrasti, na svetu proizvedemo dovolj dobrin za vse, tudi ob pričakovanem nadaljnjem povečevanju števila prebivalstva. Težava pa je v njihovi porazdelitvi.

Obsežen predlog zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav je vložen v državni zbor, ki naj bi o njem odločal v četrtek. Večina prvih odzivov na predlagane ukrepe je pozitivna, še vedno pa se porajajo nekatera vprašanja, zlasti o dodeljevanju izredne socialne pomoči, čakanju na delo ter solidarnostnem prispevku oziroma delovnih sobotah. Drugi poudarki oddaje: - Minister Brežan: Prednostna naloga je zagotovitev pretočnost vodotokov. - Predstavniki Turčije in Ukrajine o obnovitvi sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja. - V Evropski uniji od danes za velike spletne platforme strožja pravila za zaščito uporabnikov.

Vlada je sprejela predlog interventnega zakona za pomoč po poplavah. Predvideva več ukrepov, ki bodo pomagali tako posameznikom kot občinam in podjetjem. Ustanovljen pa bo tudi sklad za obnovo Slovenije, ki bo namenjen sofinanciranju izvedbe celovitih ukrepov in projektov. Drugi poudarki oddaje: - Med ukrepi za pomoč po poplavah tudi oprostitev plačila vrtca, elektrike in plina. - Uroša Urbanijo po razrešitvi na mestu vršilca dolžnosti direktorja nasledil Andraž Pöschl. - Skupina petih največjih gospodarstev v vzponu BRICS medse povabila dodatnih 6 članic.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Kostanjevici ob Krki odprli 20-kilometrsko kolesarsko stezo do Krškega - V občini Ruše po desetih letih most čez Lobnico -V Grosupljem bo Dom starejših gradil tri nove enote. - V Šmartnu pri Litiji bo zadišalo po domačih dobrotah, v Škofji Loki pa bo jutri tretji Festival sladoleda. .

Vlada je na današnji seji obravnavala ukrepe, s katerimi bo pomagala ljudem in podjetjem na prizadetih območjih. V poplavah najbolj prizadetim bodo ukrepi prinesli različne oblike denarne pomoči in brezplačne nastanitve v praznih državnih stanovanjih. Med drugim se jim obeta izplačilo večkratnika enkratne izredne denarne pomoči, ki znaša 465 evrov na posameznika. Za gospodarstvo je predvideno 80-odstotno sofinanciranje plače zaradi čakanja na domu in višje sile ter povrnitev dela v poplavah povzročene škode. Prav tako je predviden moratorij na posojila za fizične in pravne osebe. Interventni zakon bo vlada v državni zbor poslala prihodnji teden. V oddaji tudi: - Po poplavah vzorčenje tal in nadzor voda oziroma spojin - Referendum o azilni politiki na Poljskem deli mnenja v parlamentu - Roglič z etapno zmago prevzel vodstvo na kolesarski dirki po Burgosu

En teden po prvih poročilih o uničujoči moči narave začenjajo veljati prvi ukrepi, med drugimi predplačila občinam za čimprejšnji začetek sanacije. Premier Robert Golob je ob tem sinoči že napovedal nove ukrepe, med njimi moratorij na odplačevanje posojil. Prizadetim je na voljo tudi izredna denarna socialna pomoč. Danes bodo znana tudi navodila o poteku dneva solidarnosti; po državi se nadaljuje zbiranje pomoči. V oddaji tudi o tem: V dobrodelnem dnevu Skupaj za Slovenijo na RTV zbrali približno 750 tisoč evrov, zbiranja še ni konec - V poplavah poškodovane tudi številne šole, po ocenah ministrstva se bo pouk v večini lahko začel prvega septembra - Kvalifikacije za konferenčno ligo: Celjani ugnali beloruski Neman Grodno, Mariborčani izgubili proti Fenerbahčeju

V prizadevanjih, da bi v mesto prinesli nove kreativne konpcete, ki preko filmskih projekcij in delavnic posegajo v prostor ter ga s tem na novo vrednotijo, so v Slovenj Gradcu pred leti ustanovili filmski festival Shots. Začenja se danes. V Galeriji Fotografija v Ljubljani smo obiskali razstavo Drastični ukrepi. Ta združuje dela Maruše Uhan in Andreja Lamuta, se vsak na svoj način poglabljata v pojave in situacije, ki so večinoma povsem neopazni del našega vsakdanjika, vse dokler se nas ne dotaknejo njihovi ekstremi, skrajne točke, v katerih sprva povsem običajni pojavi postanejo središče našega zanimanja ali tisto, kar neposredno vpliva na naše doživljanje sveta. Takrat na površje privrejo njihove temne plati, zlovešče podobe in človeška majhnost. Na dvorcu Visoko v Poljanski dolini se bodo v okviru letošnjega Tavčarjevega leta začeli filmski večeri pod zvezdami, na katerih bodo vsak četrtek prikazovali filme, nastale po pisateljevih delih, in posnetke uprizoritev njegovih predstav. na fotografiji: Andrej Lamut: Catalpa Bignonioides Study 02, 2021, www.galerijafotografija.si

Po tragediji v Srbiji in grožnjah, ki so jih po tem prejeli tudi v nekaterih slovenskih osnovnih šolah, so ministri treh resorjev: za vzgojo in izobraževanje, za zdravje ter za delo, družino in socialne zadeve predstavili dejavnosti vlade za zagotavljanje varnega okolja v slovenskih šolah. Kot so pojasnili, je zaradi dogodkov v Srbiji v okolici slovenskih šol v teh dneh okrepljena navzočnost policije. Pristojni ministri pa so napovedali tudi ukrepe za boljšo dostopnost pomoči na področju duševnega zdravja in administrativno razbremenitev centrov za socialno delo. Druge teme oddaje: - Evropski komisar Lenarčič od dnevu Evrope poudaril pomen preseganja delitev - Ursula von der Leyen v Kijevu zagotovila nadaljnjo pomoč Ukrajini v strelivu in denarju - Olimpijski festival evropske mladine dobra dva meseca pred začetkom v finančni negotovosti

Pristojni za večjo varnost v šolah napovedujejo ukrepe na področju duševnega zdravja ter administrativno razbremenitev centrov za socialno delo. Napovedali so tudi dejavnosti za zagotavljanje varnega okolja. V drugih temah: - Bodo dijaki in študenti lahko hkrati prejemali Zoisovo in državno štipendijo? - Ob dnevu Evrope zagotovila Ukrajini o nadaljnji podpori - Kmetijska zavarovanja: s pozebo za letos opravili, vremenske napovedi za poletje dokaj optimistične

4. aprila je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ukinila ukrepe odrejene za zmanjšanje tveganja za vnos visoko patogene aviarne influence v reje perutnine…

4. aprila je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ukinila ukrepe odrejene za zmanjšanje tveganja za vnos visoko patogene aviarne influence v reje perutnine…

Pri ravnanju policije med protestih v zadnjih dveh letih je bilo veliko hudih nepravilnosti, kaže izredni strokovni nadzor notranjega ministrstva. Zaznali so jih tako na sistemski ravni, kot tudi pri izvajanju pooblastil. Dostikrat sploh ni bilo jasno, zakaj so policisti uporabili prisilna sredstva. Druge teme: - Vlada gre gospodarstvu na pomoč s subvencijami cen elektrike, plina in pare ter z ohranjanjem delovnih mest in likvidnosti podjetij; ukrepi vredni 1,2 milijarde evrov - Voditelji Evropske unije in Zahodnega Balkana za sodelovanje pri spopadanju z energetsko krizo in migracijami - Do novega leta v teku preventivna akcija za preprečevanje vožnje pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi

Vlada je gospodarstvenikom predstavila ukrepe za blaženje energetske draginje. Ukrepi bodo začasni in ciljno usmerjeni. Vlada bo pripombe gospodarstvenikov uskladila še z Evropsko komisijo. Ta je danes predstavila mehanizem za omejevanje cen zemeljskega plina. Drugi poudarki oddaje: - Energetska draginja zaznamovala tudi proračunske načrte vlade. - Avstrija bo obdavčila energetska podjetja, ki v času krize kujejo dobičke. - Slovensko gostovanje na frankfurtskem knjižnem sejmu edinstvena priložnost za promocijo kulture in turizma.

Vlada se je odločila, da v celoti uporabi v evropski uredbi predvidene rešitve za pomoč gospodarstvu oziroma odjemalcem električne energije. To pomeni, da bo vsem odjemalcem, ki še niso zajeti v ukrepu regulacije cen, sproti povrnila del stroškov za energente, ki bodo nastali prihodnje leto. Hkrati sporoča podjetjem, naj začnejo zbirati ponudbe za zakup energije v letu 2023. Dve tretjini gospodarskih subjektov namreč še nima pogodb za obdobje od januarja naprej. Drugi poudarki oddaje: - Stranka SDS s predlogom za posvetovalni referendum preprečila glasovanje o vladnih spremembah zakona o dohodnini. - Sestrelitev malezijskega letala pred osmimi leti dobila sodni epilog. - Mesta na Zahodnem Balkanu med najbolj onesnaženimi na svetu.

Ohranitev cilja stopinje in pol kot zgornje meje globalnega segrevanja je po besedah slovenskih in evropskih pogajalcev glavni cilj podnebne konference v Šarm el Šejku. Toda po več kot četrt stoletja mednarodnih podnebnih pogajanj človeštvu še vedno ni uspelo omejiti izpustov toplogrednih plinov, ki so lani dosegli nov rekordni delež v ozračju. Vendar tudi Evropska unija kot vodilna na področju podnebne politike ni naredila domače naloge, Slovenija pa močno zaostaja tudi za evropskimi cilji.

V boju zoper energetsko draginjo bo Bruselj kmalu podal nove predloge ukrepov. Med njimi kljub zahtevam več članic ne bo kapice na uvoz plina, bo pa Evropska komisija predvidoma predlagala omejevanje cen na nizozemskem vozlišču za trgovanje s tem energentom. Druge teme: - Vodenje šoštanjske termoelektrarne po odstopu generalnega direktorja Matjaža Voduška po neuradnih informacijah znova prevzel zdajšnji vodja Holdinga Slovenske elektrarne Viktor Vračar. - Poslanci odločajo o datumu referendumov, ki jih zahteva SDS, in vnovič o spremembah družinskega zakonika. - Pred kabinetom predsednika vlade opozorili na nevzdržne razmere na trgu nepremičnin.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Most do vasi Log Čezsoški v slabšem stanju od pričakovanj - V Hrastniku uspešno sledijo zavezi "zero waste" - Številne prireditve po državi ob svetovnem dnevu turizma - Društvo TIGR praznuje 95 let.

Poslanci na izredni seji so govorili o zakonskem predlogu SDS, s katerim želi ta opozicijska stranka zmanjšati vpliv inflacije in draginje na gospodarstvo in gospodinjstva. V SDS namreč poudarjajo, da vlada s svojimi ukrepi ne pomaga vsem podjetjem in ljudem. Nasprotno temu pa vladna koalicija predloge SDS ocenjuje kot populistične in brez širšega premisleka. V oddaji tudi. - Neodvisni preiskovalci: ruske sile zagrešile številne vojne zločine v Ukrajini - Japonska, Tajska in Hongkong sproščajo protikoronske ukrepe za tuje turiste - Ob dnevu športa poudarili pomen čim širšega sodelovanja vseh generacij v dejavnostih - Jutri dopoldne povečini še suho, popoldne dež

Visokogorski kmet Klemen Matk v okviru razprave o prihodji SKP opozarja na nerešen problem pojavljanja zveri na visokogorskih pašnikih. Ukrepi, ki so predvideni, teh problemov ne rešujejo. “Če se bo taka politika nadaljevala, bomo v gorskih predelih morali z živinorejo …”

Vlada Roberta Goloba je po 100-ih dneh delovanja predstavila svoje dosežke. V ospredju so bili ukrepi, ki jih je sprejela za omilitev energetske draginje, in to na različnih področjih. Ukrepi morajo biti premišljeni in usmerjeni, je dejal Golob. Po njegovih besedah imamo dvoplastno delovanje - imajo ukrepe, kako preživeti zimo in imajo ukrepe kako bomo živeli 3 leta naprej. Druge teme: Hrvaška omejila cene plina in pozvala k posredovanju na evropski ravni Rusija bi referendume o priključitvi ukrajinskih ozemelj izvedla novembra Kmetje in stroka želijo sistemsko ureditev namakanja površin

Visokogorski kmet Klemen Matk v okviru razprave o prihodji SKP opozarja na nerešen problem pojavljanja zveri na visokogorskih pašnikih. Ukrepi, ki so predvideni, teh problemov ne rešujejo. “Če se bo taka politika nadaljevala, bomo v gorskih predelih morali z živinorejo …”

Predstavniki ministrstva za zdravje izvajalcem v javnem zdravstvu predstavljajo ukrepe za stabilizacijo zdravstvenega sistema. Ukrepi se med drugim nanašajo na digitalizacijo, nagrajevanje zaposlenih za povečan obseg dela in na skrajševanje čakalnih vrst. Drugi poudarki oddaje: - Razmere na trgu dela naj bi se zaradi negotove prihodnosti začele sčasoma slabšati. - Britanska konservativna stranka za naslednico Borisa Johnsona izvolila zunanjo ministrico Liz Truss. - V Münchnu žalna slovesnost ob 50-ti obletnici terorističnega napada na izraelske olimpijce.

Ukrepi za blažitev posledic energetske draginje tako za gospodinjstva kot za gospodarstvo so danes na mizah poslank in poslancev. Enkraten energetski dodatek bo prejelo 60 tisoč gospodinjstev, za pomoč podjetjem pa bo vlada namenila 40-ih milijonov evrov. Gospodarstveniki že opozarjajo, da ukrepi ne bodo zadostni, vlada pa predstavlja ukrepe kot prvo pomoč. Druge teme: - Podražitve močno pritiskajo na številne družine, ki vse težje plačujejo položnice, s prihajajočim novim šolskim letom pa se kopičijo tudi stroški za nakup šolskih potrebščin. Na Rdečem križu opozarjajo, da je prošenj za pomoč vedno več - Iz sveta se vrstijo odzivi na smrt zadnjega voditelja Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova. Zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je poudaril njegovo vlogo pri končanju hladne vojne - V Benetkah se začenja najstarejši filmski festival: na 79-ti Mostri se bo za zlatega leva potegovalo 23 filmov

Zadnji julijski teden je zaznamovala bitka s trdovratnim požarom na Krasu, največjim v zgodovini države. Medtem ko so domačini prepričani o požigalcu, dokazi tega niso potrdili. Začelo se je ocenjevanje škode in načrtovanje sanacije. Požar je spodbudil tudi iskanje rešitve za oskrbo Istre z zadostno količino vode. Doma in v svetu so bili v ospredju ukrepi za blaženje posledic vse večje inflacije, ekonomisti so začeli govoriti o grozeči recesiji. Komentiramo tudi dogajanje v Ukrajini po petih mesecih vojne, papeževo opravičilo kanadskim prvotnim ljudstvom in mega dogodek ob odprtju pelješkega mostu. Kritični pregled tedna z Eriko Štular.

Ta teden je začel veljati zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu. Zdravstveni sistem naj bi stabiliziral in izboljšal dostopnost zdravstvenih storitev. Izvajalci bodo dobili plačilo za vse, kar naredijo, predvideni so tudi posebni dodatki. Prvi odzivi na predlagane rešitve so bili precej zadržani. Kaj zakon prinaša, kaj bo drugače organizirano, kaj dodatno plačano in od kod denar ter seveda, kdaj in kako se bodo skrajševale čakalne vrste, pa tudi, čemu nasprotujejo v zdravniških vrstah, kaj pogreša zdravstvena nega in kakšen je odgovor zdravstvenega ministra. O vsem tem v reprizi pogovora, ki ga je voditeljica Snežana Ilijaš prirpavila ob sprejemanju zakona. Gostje: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje, Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice, Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, Rok Ravnikar, predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri ZZ, Irena Ilešič Čujovič, predsednica Upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva.

Zaradi preteče energetske draginje vlada predlaga znižanje davka na dodano vrednost na 9,5 odstotka za elektriko, zemeljski plin, les za kurjavo in daljinsko ogrevanje. Zaradi ukrepa se bo v državni proračun letos nateklo 40 milijonov evrov manj, prihodnje leto pa 90 milijonov. Druge teme: - Vlada odredila oceno škode požarov; čo bo presegla 279 milijonov evrov, bodo na voljo sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada - Premierja Avstrije in Madžarske Nehammer in Orban kritična do ukrepov Bruslja proti Rusiji - V Čedadu poteka 31-i festival Mittelfest; stičišče kulturnega dialoga srednje Evrope

V oddaji smo pretresali aktualne odločitve Golobove vlade in poslank in poslancev državnega zbora. Z nami sta bila nekdanja ministra, sedaj pa poslanca Nove Slovenije Matej Tonin in Janez Cigler Kralj.

V Svetovalnici je bila z nami Barbara Primc z Zveze potrošnikov Slovenije. Ob vse višjih cenah energije smo se pogovarjali o možnostih prihrankov tako pri ogrevanju oziroma hlajenju kot o blažitvi drugih stroškov.

Tadej Pogačar je z izjemnim ciljnim sprintom zmagal na današnji najdaljši etapi kolesarske dirke po Franciji in tako še pred prvo gorsko etapo oblekel rumeno majico vodilnega. Po včerajšnji poškodbi je odlično kolesaril tudi Primož Roglič in danes zasedel 9-to mesto. V oddaji tudi: - Boris Johnson odstopil s položaja vodje konservativcev, britansko vlado naj bi vodil do izvolitve svojega naslednika - Uroš Urbanija prejel soglasje programskega sveta RTV za imenovanje na mesto direktorja televizije - Nevladne organizacije: Ukrepi proti draginji bi morali iti v smer zmanjšanja porabe energentov

Širšo okolico Ljubljane so sinoči zajela neurja s sunki vetra in močnimi nalivi. Poplavljenih je bilo več cest, zalite so številne kleti. Vročinske nevihte so v poletnih dneh stalnica, a so kratke in krajevno omejene, zato ne prinašajo olajšanja za sušna območja. V Istri so zaradi suše že sprejeli ukrepe za zmanjševanje porabe vode. V oddaji tudi: - Vlada napoveduje širšo davčno reformo, kot je bilo napovedano sprva - Za interventne ukrepe v zdravstvu namenjenih 500 milijonov evrov - Evropski poslanci danes o jedrski energiji in plinu kot zelenih naložbah - Sončno bo in do 31 stopinj

V Pomurju, slovenski žitnici, so po ječmenu in oljni ogrščici te dni začeli žeti pšenico. Vročinski val je dodatno poslabšal letino, zaradi vojne v Ukrajini in rasti cen kmetje pričakujejo znatno višje odkupne cene. Vlada jim je konec prejšnjega tedna namenila 22,4 milijona evrov subvencij in odločila, da bo Zavod za blagovne rezerve odkupil vso domačo pšenico. Ali bomo torej tudi v prihodnje lahko jedli domači kruh in koliko si ga bomo ob dražji hrani sploh še lahko privoščili? Kako bomo zagotovili čim večjo samooskrbo s hrano? In kaj bomo v luči podnebnih sprememb sploh še lahko pridelovali? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjamo v današnjem Studiu ob 17-h iz Murske Sobote z voditeljico Lidijo Kosi. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Branko Virag, član uprave in vodja kmetijstva v Skupini Panvita, Karel Pojbič, direktor Mlinopeka in Boris Gumilar, kmetovalec iz Markišavcev.

Čeprav se za bretonski jezik razmere v zadnjem obdobju nekoliko izboljšujejo, pa to ni dovolj, da bi lahko Bretonci obrnili trende, ki kažejo, da njihov jezik izumira. Ukrepi francoske oblasti pri zatiranju regionalnih jezikov so bili preveč učinkoviti. Kako je mogoče, da so tudi ponosni Bretonci začeli opuščati svoj jezik, smo se pogovarjali s kulturnim antropologom prof. dr. Rajkom Muršičem.

Zdi se, da bo morala vlada za zamejitev vse višjih cen hrane poseči še po drugih ukrepih. Med njimi se omenja znižanje DDV-ja, pomoč za socialno najšibkejše ter ukrepe tržnega sledenja. V prihodnjih dneh pričakujemo tudi napoved potez na področju cen električne energije in plina. Ostali poudarki oddaje: V Skopju protest proti francoskemu predlogu, ki bi omogočil začetek pogajnaj z Evropsko unijo Cilj obiska ameriškega predsednika Bidena v Savdski Arabiji predvsem zagotovitev cenejših energentov V sklopu srečanja izseljencev Dobrodošli doma letos 30-letnico obstoja praznuje tudi Izseljensko društvo Slovenija v svetu Plezalka Janja Garnbret vnovič daleč najboljša v svetovnem pokalu ter izjemno uspešen dan slovenske reprezentance na sredozemskih igrah

Ob napovedih o draginji prihaja spodbudna vest, da se bodo pogonska goriva v tednu, ki je pred nami, vsaj za malenkost pocenila. Borzna cena surove nafte se je namreč nekoliko znižala. Povsem drugače je s cenami elektrike, ki na borzah še kar rastejo. Drugi poudarki oddaje: Rusija je razglasila nadzor nad celotno regijo Lugansk na vzhodu Ukrajine. - Se omejevanja podnebnih sprememb lotevamo z napačnega konca? - Slovenski košarkarji danes s Švedi, številni slovenski navijači tudi na Touru.

V odzivih na vladne ukrepe za blažitev prehranske draginje je slišati opozorila, da je nabor nedomišljen. Kot poudarja agrarni ekonomist Aleš Kuhar ni jasno, kaj želi vlada z ukrepi doseči. Ob tem je opozoril, da lahko državni odkup pšenice, kar je eden od napovedanih ukrepov, še poveča inflacijo. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški predsednik Biden obljublja zaščito žensk, ki bi jim skušali onemogočiti splav - Kostavnjevica na Krki znova središče raznovrstne umetnosti - Plezalka Janja Garnbret znova pred konkurenco na tekmi v Švici

Za blažitev prehranske draginje je vlada sprejela dve vrsti ukrepov, usmerjenih v pomoč kmetom in nadzorovanju cen osnovnih živil v trgovinah. Kmetje so z ukrepi v prvih odzivih zadovoljni, trgovci pa menijo, da bi bil boljši ukrep znižanje DDV-ja in ciljno usmerjeni ukrepi za najšibkejše. V Radijskem dnevniku tudi: - Glavna novost vladnega predloga zakona o RTV ustanovitev enotnega sveta zavoda - Slovenska in nemška zunanja ministrica za več sodelovanja med državama, tudi pri pomoči Ukrajini - S kronometrom začetek dirke po Franciji; pred zadnjim delom nastopajočih Pogačar tretji, Roglič osmi

Ta teden smo vendarle dočakali prve vladne ukrepe za obvladovanje energetske draginje. Odzivi so mešani: pri enih zavedanje, pri drugih razočaranje, da čudežnih rešitev ni. Energetska kriza je tudi ena od osrednjih tem obiska premiera Roberta Goloba na sedežu Evropske unije. V Bruselj je šel predvsem poslušat, vnaprej je dal vedeti, da prihaja tudi brez podrobnih stališč glede vojne v Ukrajini. Pred odhodom je prejel dve pismi javnih osebnosti z nasprotnimi nasveti o tem, ali Ukrajini pomagati tudi z oborožitvijo. Zveza Nato je bila na ministrskem zasedanju glede tega jasna. Opozarjamo tudi na stiske šolarjev in dijakov ob koncu leta in raziskujemo družbene, gospodarske in promocijske razsežnosti Dirke po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Natašo Mulec.

Podražitev goriva v prihodnjem tednu je dejstvo. Manj občutna bo na bencinskih servisih zunaj avtocest, kjer bo vlada znova regulirala marže trgovcev. Njihove cene naj bi bile tako za porabnike v Sloveniji primerljive s tistimi v sosednjih državah. Za prihodnji teden premier Robert Golob napoveduje pogovore z živilskimi trgovci, ob pa tem prikaz cen osnovne košarice živil pri ponudnikih, da bi bilo vidno, kje so marže najvišje. V enem mesecu naj bi vlada predstavila ukrepe proti draženju zemeljskega plina in električne energije Poudarki oddaje: Stik s poslušalci zaznamuje našega slavljenca prav od začetka. Val 202 praznuje 50 let. Prinašamo vabilo na večerno koncertno praznovanje, doživite ga lahko tudi prek radijskih valov ali spleta. Slovenija mora kot članica Nata precej okrepiti izdatke za obrambo. To namero ogrožajo napovedani ukrepi zaradi energetske in finančne krize ob vojni v Ukrajini, meni strokovnjak za obramboslovje Vladimir Prebilič. Današnja druga etapa kolesarske dirke Po Sloveniji od Ptuja do Rogaške Slatine bo priložnost za sprinterje. Tadej Pogačar za vodilnim, Poljakom Rafalom Majko, zaostaja osem sekund, dve manj pa Domen Novak, ki je bil včeraj drugi.

Premier Robert Golob je pred nekaj minutami predstavil vladne predloge za blažitev posledic draginje. Vlada je uresničila napovedi, da bo najprej ukrepala pri cenah naftnih derivatov. Ti so bili doslej cenovno zamrznjeni. Vlada bo znova uvedla regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocest ter sprostila marže in cene na avtocestah. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Banka Slovenije letos pri nas pričakuje 9-odstotno inflacijo, kar bo več od povprečja v območju evra. Kot pravi Robert Zorko iz analitskega centra Banke Slovenije, je inflacija široko utemeljena. V prihodnjih dveh letih naj bi se sicer postopno spustila na 2,3 odstotka. - Evropska komisija zaradi napovedanih britanskih sprememb severnoirskega protokola nadaljuje pravne postopke proti Veliki Britaniji, ki jih je prekinila lani, in ob tem sprožila še nove. - Pred nekaj urami se je v Novi Gorici začela kolesarska dirka Po Sloveniji, lansko skupno zmagi brani Tadej Pogačar.

Premier Robert Golob je ob današnjem obisku Maribora napovedal, da se bosta posebni delovni skupini za iskanje rešitev prihajajoče draginje problemov lotili zaporedno. In sicer v takem vrstnem redu, kot bodo tudi ljudje z njo soočeni. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Na drugem železniškem tiru med Divačo in Koprom prebili prvi predor. Bruselj zagrozil Londonu s pravnimi postopki, če bo spreminjal severnoirski protokol. Združeni narodi kritični do britanskih načrtov o izgonu migrantov.

Berlina prihajajojo izrazi dobrodošlice, ki jih Finski in Švedski izrekajo zunanji ministri zveze Nato. Obe državi sta namreč tik pred odločitvijo za vstop v Severno-atlantsko zavezništvo. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je morebitno širitev zveze označil za zgodovinsko. Druge teme: - Prihajajoči koalicijski trojček bo moral zaradi draginje ukrepati hitro in usklajeno - V Albaniji jabolko spora političnih nasprotnikov resolucija o priznanju in obsodbi genocida v Srebrenici - Zadnji koncert te sezone v sklopu abonmaja Mozartine navdušil občinstvo v Slovenski filharmoniji

Banka Slovenije je zrahljala makrobonitetni ukrep iz novembra 2019, po katerem je bilo številnim strankam oziroma družinam z nizkimi dohodki praktično onemogočeno najemanje bančnih posojil. Po novem bodo banke lahko po svoji presoji podelile do desetine posojil tudi komitentom, ki ne izpolnjujejo doslej veljavnih pogojev. Drugi poudarki oddaje: - Kakšni so notranji izzivi strank morebitne nove vladne koalicije? - Na območju Mariupolja nov poskus evakuacije civilistov. - V finale nogometne lige prvakov po sinočnji igri živcev še Real Madrid.

Glede na dramatično spremenjene razmere na področju oskrbe s hrano je evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič prepričan, da se mora EU Komisija vzdržati predložitve kakršnihkoli novih zakonodajnih predlogov, ki bi lahko ogrozili obseg pridelave hrane v EU, predvsem pa mora poskrbeti, da bo deloval enotni notranji trg.

Glede na dramatično spremenjene razmere na področju oskrbe s hrano je evropski poslanec in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič prepričan, da se mora EU Komisija vzdržati predložitve kakršnihkoli novih zakonodajnih predlogov, ki bi lahko ogrozili obseg pridelave hrane v EU, predvsem pa mora poskrbeti, da bo deloval enotni notranji trg.

Z jutrišnjim dnem se naposled le sproščajo omejitveni epidemiološki ukrepi. Vlada je namreč na včerajšnji dopisni seji odločila, da odpravlja pogoj PCT. Ob tem je odpravila tudi vse ostale omejitve v vseh dejavnostih od industrije, trgovine do turizma in gostinstva ter drugih storitvenih dejavnosti. Še naprej pa bo potrebno spoštovati že znane preventivne ukrepe; nošenje zaščitnih mask, razkuževanje, medosebno razdaljo in zračenje prostorov. V oddaji tudi: - Pogovore na varnostni konferenci v Munchnu zasenčile zaostrene razmere ob ukrajinski meji ter napovedi Washingonta, da je Rusija pripravljena za napad na Ukrajino - Slovenijo bo na 66-ti Evroviziji, ki bo maja v italijanskem Torinu, zastopala skupina mladih Celjanov LPS s pesmijo Disko - Na zadnji dan olimpijskih iger slovenska mešana ekipa alpskih smučarjev v četrfinalu izgubila proti Avstriji

Pred prihajajočimi prazniki in ob gneči v nakupovalnih središčih naj bi vlada na današnji dopisni seji sprejela nekatere omejitvene ukrepe. Kot je sinoči dejal zdravstveni minister Janez Poklukar, so ukrepi nujni, šlo naj bi za omejitev števila kupcev v trgovinah. O drugih ukrepih bo vlada razpravljala na redni četrtkovi seji, stroka se med drugim nagiba k prepovedi silvestrovanj na prostem. Ostali poudarki oddaje: - Bruselj proti Poljski sprožil postopek zaradi kršitev evropskega prava. - V hoško Magno se vrača proizvodnja, okoljevarstveno dovoljenje pravnomočno. - Požar v zasebnih apartmajih na Pohorju povzročil milijonsko škodo.

V državah po svetu je zavladal preplah ob pojavu nove mutirane različice koronavirusa omikron, ki se širi iz držav na jugu Afrike. Znanstveniki še ne vedo povsem natančno, za kako nevarno različico gre, mutacija koronavirusa in njegovo hitro širjenje pa opominjata, da pandemije še ni konec. Druge teme oddaje: - Pred evropskimi poslanci poročilo o stanju pravne države v Sloveniji - Programski svet RTV Slovenija o spornem programsko-produkcijskem načrtu - Predsednik Pahor na Kosovu: Zastoji ne koristijo nikomur

Igralka, pevka, prva slovenska femme fatale je ena redkih slovenskih javnih osebnosti, ki brez dlake na jeziku pove, da se ne strinja z načini, s katerimi se naša država spoprijema s pandemijo. In potem jo nekateri tlačijo v isti koš s flat-eartherji in zanikovalci bolezni. O tem je tekla beseda, pa tudi o tem, kako je pri tridesetih odkrila, kako pomembno je biti povezan z naravo in koliko ji to pomeni, tudi ko je recimo v Londonu. In zakaj je pomembno, da hranimo semena rastlin. Pa o tem, kakšna je kot mama in kako doživlja, da njeni hčerki stopata na samostojne poti. In  - to bi morali videti! - pred našimi očmi se je  spremenila v brezzobo starko, ki spregovori v kozjanskem narečju. Sicer pa, lahko tudi slišite.

Zadnji odloki in ukrepi vlade, povezani s šolo, so razburili precejšen del javnosti. Šolam nalagajo izvedbo samotestiranja, učiteljem, da pazijo na pravilno nošnjo mask, otrokom, katerim starši ne bodo podpisali soglasja za samotestiranje v šolah, pa prepovedujejo vstop v šolo. Ukrepi so namenjeni zajezitvi širjenja virusa in temu, da se ne bi sesul naš zdravstveni sistem, a ker zadevajo naše najmlajše, je prav, da nanje pogledamo z več zornih kotov in da nagovorimo tudi izzive. Čeprav so z zdravstvenega stališča verjetno utemeljeni in nujni, ne gre spregledati, da spreminjajo učni proces v šolah v najnižjih razredih, pa so pravno odprta številna vprašanja in da je treba, kar smo v teh zadnjih dveh letih videli že večkrat, pogledati tudi psihološki vidik.

Opolnoči so pri nas zaradi slabšanja epidemične slike začeli veljati poostreni protikoronski ukrepi. V zdravstvu opozarjajo, da so na robu kolapsa, zato se v javnosti pojavljaja vprašanje, ali bodo ti ukrepi dovolj, da zaščitimo zdravstveni sistem. Raziskava Eurobarometra v Sloveniji ugotavlja nizko zaupanje v znanost in znanstvenike; stroka pravi, da pri tem ne gre za vprašanje njihove strokovnosti, temveč za politično vprašanje. Ekstremni vremenski pojavi so vse pogostejši, države pa so nanje večinoma slabo pripravljene; v Glasgowu bodo razpravljali o škodi in ukrepih za prilagajanje. Na Evropskem simpoziju hrane v Ljubljani bodo govorili o prehranskih sistemih prihodnosti. To vključuje vse v prehranski verigi, od kmeta do kuharja.

Dr. Grišo Močnika najbolj poznamo kot znanstvenika za letalskimi podvigi Matevža Lenarčiča, ki na poletih po svetu meri črni ogljik in druge trde delce v zraku. Onesnažen zrak tako pri nas kot po svetu večinoma spremljamo pri tleh. A razporeditev črnega ogljika na različnih višinah po zračnem stolpcu ima izjemno pomemben in še ne dovolj raziskan vpliv na podnebje. »Črni ogljik je tisti del saj, ki ga vidimo. Absorpcija sončne svetlobe v črnem ogljiku segreva atmosfero in ta prispevek je skoraj primerljiv s prispevkom CO2,« pove prof. dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi gorici, ki znanstveno deluje še na Institutu "Jožef Stefan", vodi pa tudi podjetje Haze Instruments. Spregledan vpliv črnega ogljika na podnebje Delci v zraku imajo pomembno vlogo pri tem, kako kroži voda, podnebne spremembe pa so vodni krog že močno spremenile. A vpliv črnega ogljika je zelo kompleksen in zato so pomembne konkretne meritve, koliko je dejansko črnega ogljika v različnih plasteh atmosfere. Na različnih višinah je namreč lahko učinek teh delcev na segrevanje ozračja zelo različen. Ponekod absorbirajo veliko sončne svetlobe in močno grejejo ozračje, drugod spet manj, nekje pa svetlobe ne absorbirajo in jo sipajo ter tako ohlajajo ozračje. Od daleč, s pomočjo satelitov se da meriti zgolj ta zadnji segment. To pa pomeni, da podnebni modeli upoštevajo predvsem ta vidik. »Mi smo izmerili, da je prispevek aerosolov na segrevanje podcenjen vsaj za četrtino. Kar je veliko, saj so ti modeli nelinearni.« Onesnažen zrak ostaja problem tudi pri nas Podnebne spremembe in onesnaženost zraka, ki ga dihamo, so tako bolj povezane, kot se zavedamo. »Ukrepi zaradi podnebnih sprememb imajo lahko pozitivne posledice na izboljšanje kvalitete zraka. Ni pa to nujno. In uporaba biomase je do zdaj poslabšala kvaliteto zraka,« izpostavlja dr. Močnik in ob tem dodaja: »Ni mejne vrednosti, pod katero onesnažen zrak ne bi zdravju škodil. Potrebno je tudi gledati, kaj vse smo podihali do zdaj.« V pogovoru tudi o preteklih uspehih za izboljšanje kvalitete zraka ter o tem, kaj vse bo potrebno za dejanske izboljšave tako na področju prometa kot zimskega ogrevanja. Vabljeni k poslušanju.

»Nujno je hitro ukrepanje za pomoč tistim, ki so v stiski zaradi naraščajočih cen energije. Na daljši rok pa bo treba najti sistemske rešitve,« je predsednica SD Tanja Fajon povzela skupno stališče udeležencev posveta Socialnih demokratov z naslovom Zaščita ljudi in gospodarstva: ukrepi za zajezitev cen energentov. Na posvetu je 9 sogovornikov soočilo mnenja, kako nagovoriti in ukrepati ob drastičnih spremembah cen energentov in s tem posledično vse večjo energetsko revščino, in kako sočasno izpolnjevati podnebne cilje, ki smo si jih zadali kot skupnost, da ublažimo podnebno krizo. Sogovorniki so se strinjali, da se je Evropa znašla na pragu energetske krize, ki bo vsekakor tudi socialna in gospodarska. Dražijo se elektrika, goriva, kurilno olje, zemeljski plin, nujno je hitro ukrepanje za pomoč najrevnejšim v ogrevalni sezoni. Predsednica SD Tanja Fajon je ob tem izpostavila, da je povišanje cen energentov tudi posledica preteklih špekulacij. Industrija in gospodinjstva niso povzročila danih razmer, pandemične razmer so mnogim prihodke močno znižale ali celo prekinile. Po njenem mnenju je nesprejemljivo, da lov za kapitalskimi dobički distributerjev finančno prizadene potrošnike. »Povišane cene energentov bodo marsikoga pahnile na rob preživetja. V Sloveniji zaradi naraščajočih cen energentov revščina grozi več kot 40.000 gospodinjstvom. Nikakor ne more biti sprejemljivo, ne v EU, ne v Sloveniji, da bi ljudje morali izbirati med ogrevanjem ali hrano,« je poudarila. Dogodek je bil prvi v seriji strokovnih posvetov, s katerimi začenjamo javno razpravo o osnutku programa SD, ki nosi naslov Nov začetek – Program velikih sprememb za razvojno desetletje.

Winter is coming. Kako mrzla in draga bo zima? Kje so priložnosti za vlagatelje? Cene elektrike in zemeljskega plina so na svetovnih borzah poskočile, prav tako cena premoga in kuponov ogljikovega dioksida. Vse to pa bomo čutili tudi v naših žepih. Distributerji so že napovedali višje zneske na položnicah, ponekod se bodo okrepili za več 10 odstotkov. Na pomoč bo očitno priskočila tudi vlada, saj napoveduje ukrepe za omilitev situacije. Napihuje se energetsko-surovinski balon. Če pogledamo donosnosti iz družine panožnih indeksov, ki izhajajo iz globalnega indeksa MSCI, je trenutno energija zmagovalna panoga. Letos do 20. oktobra je globalni indeks, ki spremlja energijo MSCI World Energy poskočil za 43 odstotkov, tudi vrednost indeksa, ki spremlja energijo v Evropi se je letos okrepila za 32 odstotkov. Za primerjavo dodajmo, da se je vrednost delniškega globalnega indeksa MSCI World letos okrepila za 13,5 odstotka, evropskega pa za 8,4 odstotka (vse donosnosti so preračunane do 20. oktobra, in so v ameriških dolarjih). Pod črto, energija letos doživlja pravo eksplozijo. Epizodo lahko tudi pogledate na Youtube. O dogajanju na trgu energentov sem se pogovarjala z Alešem Zupančičem, nekdanjim analitikom in upravljavcem premoženja, ki je zdaj direktor področja upravljanja energentov in energije v Petrolu. V tokratni epizodi boste slišali: - Pogled na aktualno dogajanja: o balonih na nepremičninskem, delniškem, kripto trgu in energetsko-surovinskem balonu - Zakaj cene energentov letijo v nebo? - S cene plina je določena cena elektrike. - Cene emisijskih kuponov letijo v nebo, podobno kot bitcoin. Zakaj ta primerjava ni na mestu? - Priložnosti na borzi: je panoga energije zanimiva za vlagatelje - O ETF - Realnost zelene tranzicije in populizem - Kaj konkretno se draži in kako se to pozna na naših položnicah? - Koliko bodo dejansko višje položnice in na kolikšen del lahko vplivamo potrošniki? - Ukrepi vlad za obvladovanje energetske krize - Zakaj se napoveduje odpuščanje v nekaterih podjetjih. So špekulirali pri zakupu elektrike za 2022? - Višje položnice, manj zanimanja za električne avtomobile? - Nasvet za potrošnike - Nasvet za vlagatelje ________________________________________ Klepetajte z nami na discord kanalu Money-How. Spremljajte blog Biznispace. Naročite se na e-pismo Biznispace. Money-How Live: epizode, ki se snemajo v živo, lahko spremljate prek Youtube kanala.

Vlade po svetu so na pandemijo odgovorile s pomočmi in spodbudami, tudi slovenska. Ukrepi so, razumljivo, povzročili velikanske primanjkljaje v proračunih, ki jih v preteklem desetletju nismo bili navajeni. Ali odboj gospodarstva in ugodne napovedi za naprej opravičujejo primanjkljaje tudi v prihodnjih letih, ko ukrepov proti covidu 19 ne bo več? Se lahko nenadno spremenijo pogoji zadolževanja? Kako z javnimi financami po pandemiji? O tem voditeljica Zdenka Bakalar s sogovorniki. Gostje: – Maja Bednaš, direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj, – Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta in profesor ekonomije na mariborski Ekonomski fakulteti, – Mojmir Mrak, profesor mednarodnih financ na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Posebej za našo oddajo proračunske načrte in njihovo potrjevanje pojasnjujeta državna sekretarka na Ministrstvu za finance Katja Lautar in predsednik parlamentarnega Odbora za finance Robert Polnarjem, načrte Unije za spremembo evropskih fiskalnih pravil pa komentira naš bruseljski dopisnik Igor Jurič.

Po ogorčenih odzivih v javnosti in delu politke zaradi ravnanja policije na torkovih protestih je generalni direktor Policije Anton Olaj za sinočnje Odmeve naše televizije dejal, da je bila uporaba sile upravičena, saj so jo narekovale razmere na terenu. Odločno je zanikal, da bi na delo policije vplivala politika, ter zatrdil, da so pripravljeni tudi na prihodnje proteste. V oddaji tudi: - Poslanci se bodo na izredni seji seznanili s predlogoma proračunov za prihodnji dve leti - Nov škandal v italijanski stranki Liga: je vodja komunikacijskega štaba prekupčeval z mamili? - Primož Roglič si je pokoril tekmece tudi na najstarejši klasiki Milano - Torino

Kratkotrajno umirjanje epidemije je prešlo v njeno stagnacijo, opozarjajo na Inštitutu Jožef Štefan. Ob tem dodajajo, da bi se število okužb z vstopom v sezono okužb dihal lahko znova začelo povečevati. Stroka ob tem opozarja, da bomo to lahko preprečili le z zaščitnimi ukrepi in cepljenjem. Druge teme: V središču Ljubljane ob Pohodu za življenje tudi protishod Na svetovni razstavi Expo slovesno odprli slovenski paviljon Primož Roglič prvi na kolesarski dirki po Emiliji

Poslabševanje epidemične slike je prineslo nove ukrepe; sistem PCT se danes širi na številne dejavnosti. Pogoje morajo izpolnjevati tisti, ki so pri opravljanju dela v neposrednem stiku z drugimi ljudmi, pa tudi uporabniki. Nova pravila so povzročila kar nekaj zmede. Ostale teme: - Zdravstveni ministri G20 za pravično razdelitev cepiv proti covidu - Talibani trdijo, da so zavzeli še uporniško provinco Panšir - Zvezi društev slepih in slabovidnih ob 100-letnici zlati red za zasluge

Društvo katoliških pedagogov v sodelovanju s Slovenskim katehetskim uradom in Komisijo za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci je pripravilo četrti Teden vzgoje od 5. do 12. septembra, letos pod naslovom Svetovno vzgojno zavezništvo. Pobudo za to vsebino je dal papež Frančišek. V tokratni oddaji Sledi večnosti pater dr. Silvo Šinkovec, duhovni asistent Društva katoliških pedagogov Slovenije, predstavi Teden vzgoje v Katoliški cerkvi v Sloveniji.

Covidnega semaforja ukrepov, kljub nekaterim drugačnim napovedim, še ni. Ukrepi, sistem PCT in način testiranja bodo prihodnji teden očitno ostali nespremenjeni. Za zdaj je v zvezi z življenjem v prihodnjih mesecih jasno le, da bo temeljil na sistemu PCT, ki bo bolj ali manj zaostren ohranjal delovanje družbe. V oddaji tudi: - Blejski strateški forum: EU razdvojena glede ključnih vrednot - Po zaprtju dela dejavnosti se je v zadnjih mesecih trg dela razživel. Povpraševanje po delavcih je veliko. - Odbojkarska reprezentanca začenja evropsko prvenstvo in obrambo srebrne medalje.

Evropska komisija predstavlja podnebni sveženj z naslovom Pripravljeni za 55. Gre za načrt ukrepov zmanjševanja količine izpustov toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030. Ukrepi obsegajo vsa področja in naj bi zelo vplivali na naš način življenja. Kako zagotoviti pravično doseganje podnebne nevtralnosti? In kako o nujnosti ukrepanja prepričati gospodarstva, ki še vedno močno temeljijo na premogu? O vsem tem voditeljica Špela Novak in gostje: - Ulla Hudina Kmetič, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, - Janez Potočnik, sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire, - Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve, - Andrej Gnezda, nevladna organizacija Umanotera.

Ukrepi za zajezitev epidemije so močno vplivali na telesni razvoj in sposobnosti otrok: še vedno narašča število debelih otrok, upad najboljših je velik. Športni strokovnjaki so že lani po prvem obdobju izobraževanja na daljavo zaznali zelo škodljive učinke ukrepov za zajezitev epidemije na telesno učinkovitost in telesni razvoj otrok. Po tem šolskem letu, ko je šola na daljavo potekala kar 100 dni, pa so prve analize meritev SLOFIT pokazale, da se je stanje še poslabšalo.

Epidemija se danes izteka, a zdajšnji ukrepi ostajajo do nedelje. Ob vse manjšem številu potrjenih primerov okužbe s koronavirusom lahko epidemiologi znova sledijo stikom okuženih. V Dogodkih in odmevih tudi: - Da se je korupcija pri nas lani povečala, meni polovica Slovencev - Evropsko-ameriški vrh v znamenju doseženega premirja v carinski vojni - Planinske koče se odpirajo, a ob uvodu v sezono bo še vedno vrsta omejitev

Po skoraj 8-ih mesecih bodo pristojni jutri preklicali epidemijo covida-19, kljub temu pa bodo še vedno veljali nekateri ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa. Resorni minister Poklukar pravi, da je cepiva dovolj, zato bodo tako imenovane dneve odprtih vrat za cepljenje organizirali tudi v manjših krajih. OSTALE TEME: -Epidemija je razgalila tudi vse nepravilnosti v domovih za starejše. Varovanci in osebje pa naj bi vendarle doživeli lepše čase, vsaj tako pravijo na novoustanovljenem direktoratu, ki bo med domove razdelil 93 milijonov evropskih sredstev. - Podnebne spremembe ter izzivi, ki jih zavezništvu predstavljata Rusija in Kitajska, bodo glavne teme zasedanja voditeljev zveze NATO v Bruslju. - Novak Djokovič je tudi v sinočnjem finalu Rolland Garosa, ko mu je nasproti stal Stefanos Cicipas, dokazal odlično psihološko pripravljenost. Na EURU včeraj zmagali nogometaši Nizozemske, Avstrije in Anglije.

Včeraj smo tudi po evropskih merilih prešli iz rdeče v oranžno epidemiološko fazo, ob tem pa se bo v torek, torej po skoraj osmih mesecih, iztekla razglasitev epidemije. Minister za zdravje Janez Poklukar ugodno sliko pripisuje predvsem cepljenju in napoveduje njegovo okrepitev. Ostala vsebina: V cepilnih centrih v teh dneh uvajajo dneve odprtih vrat. Komunalno blato, odloženo v Hočah, naj bi bilo iz ptujske čistilne naprave, odlaganje materiala na črno razširjen problem. Slovenski odbojkarji v ligi narodov vzeli skalp Rusom.

Župani goriške regije vnovič poudarili pomen četrte razvojne osi Tik pred kopalno sezono še vedno ni jasno, kdo bo prevzel odgovornost za varno kopanje v Solkanu V občinah Brežice in Bistrica ob Sotli do celovite in zanesljive oskrbe z vodo V Litiji v spomin na Naceta Simončiča in na veliko veselje otrok deseti Tačkov festival

Ob nadaljnjem umirjanju epidemije je v gostinskem in turističnem sektorju vedno več nezadovoljstva, ker se vladna svetovalna skupina za covid ni odločila za nadaljnje sproščanje epidemioloških ukrepov, čeprav je država že v zeleni fazi. Gostince in turistične delavce moti predvsem sistem PCT. Sojenje v zadevi TEŠ6 se po zavrnitvi zahteve obrambe po izločitvi sodnice nadaljuje prihodnji teden Obrambno ministrstvo dobilo upravo za vojaško dediščino Plečnikova nagrada za to leto v roke arhitektom ptujske tržnice

Pred bližajočo poletno sezono se daljšajo tako kolone na cestah kot vrste v ceplinih centrih. Od danes je za vstop v Slovenijo dovolj hitri antigenski test, na Hrvaško pa lahko potujemo že po enem odmerku cepiva. Ob tem se je povečalo tudi povpraševanje po potrdilih, ki jih moramo pokazati na meji. Če je le mogoče, si priskrbimo digitalno potrdilo, s katerim dostopamo do portala zVem. V oddaji tudi: G7: dogovor o obdavčevanju multinacionalnih družb je zgodovinski korak. Gospodarska rast ob padanju rodnosti vse večji izziv za Kitajsko. Neposredna plačila za okoljsko prijazne kmetijske prakse kamen spotike na evropskem parketu.

Da so epidemija in ukrepi za njeno zajezitev zelo prizadeli generacije najmlajših, ki za svoj zdrav telesni in duševni razvoj potrebujejo druženje in nekatere varovalne dejavnike – na primer šolo in obšolske dejavnosti – je zdaj že jasno, vprašanje pa je, kako primanjkljaje, ki so nastali, izničiti in kako zaradi prezasedenosti strokovnih služb pomagati otrokom in mladostnikom v stiski. Na podlagi rezultatov posveta, na katerem je sodelovalo 110 strokovnjakov s področij izobraževanja, zdravstva in sociale, pa tudi predstavniki staršev, mladih in ministrstev, so pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje odločevalcem poslali poziv za hitro, med resorji usklajeno in celostno zaščito duševnega zdravja otrok in mladih. Kakšne so njihove ugotovitve in predlogi ?

V prvem tednu meseca junija vsako leto obeležujemo teden slepih. V tem času se opozarja na prepreke s katerimi se slepi in slabovidni srečujejo v življenju. Nepredstavljiv izziv in stisko je marsikdo doživel v času epidemije. Že pred časom je bi s strani nekaterih posameznikov poslan predlog vladi RS v zvezi s podporo slepim in slabovidnim v času epidemije. Ukrepi, ki so se in se izvajajo za zajezitev koronavirusne bolezni so namreč dodobra ohromili vsakdan večine slepih in slabovidnih. Imajo negativen vpliv na njihovo telesno in duševno stanje. Njihov socialno-ekonomski položaj, izobraževanje in samo dostopnost do blaga kot tudi do storitev. Za poslan predlog sta se odločila magistrica Nina Zavašnik ter dr. Evgen Bavčar, ki je prav tako slep. Predlogi so bili na državne organe poslani že na začetku leta. Odziva skoraj ni bilo. Zakaj tako slaba odzivnost in kakšno je trenutno stanje ne tem področju je Marko Rozman preveril v pogovoru s Cvetom Uršičem, državnim sekretarjem na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Matejem Žnuderlom, predsednikom Zveze društev slepih in slabovidhnih Slovenije.

Ob nadaljevanju ugodnih epidemioloških razmer bi lahko v Sloveniji zeleno fazo po oceni pristojnih dosegli že v 10-tih dneh. Z izboljševanjem razmer se ukrepi vse bolj sproščajo, odpirajo se tudi športne in kulturne prireditve. Kulturniki medtem izražajo zaskrbljenost glede pogoja PCT - prebolevniki, cepljeni, testirani. V oddaji tudi: - Sindikatom prekipelo zaradi davčne zakonodaje - United Group ob ustavitvi prodaje TS media ocenjuje, da ni mogoča izvedba razpisa, ki bi sledil le gospodarskim interesom - 170 let Mohorjeve družbe v Celovcu - najstarejše samostojne ustanove med Slovenci na Koroškem

Med sprostitvami epidemioloških ukrepov se bodo najprej odprle meje med regijami. V soboto bodo lahko svoje vrtove in terase odprli gostinci po vsej državi, v Pomurski, Goriški in Obalno-kraški regiji pa tudi notranje prostore ob določenih pogojih. Od naslednjega tedna naprej bomo lahko tudi prenočili v turističnih nastavitvah, ob tem je možno uporabiti še ne izkoriščene turistične bone od lanskega leta. - V turizmu odpiranje nastanitev pozdravljajo, a jih skrbijo omejitve; - Evropska komisarka za notranje zadeve ob obisku v Ljubljani tudi o svobodi medijev pri nas; - Ob dnevu Zemlje potekal virtualni podnebni vrh: čas za ukrepanje se izteka.

Eksponentna rast števila okuženih s koronavirum v Sloveniji se je ustavila. Tako je zatrdila vodja svetovalne skupine Mateja Logar, ki je opozorila na nevarno početje, ko se nekateri namerno okužijo, da bi dobili potrdilo o prebolelem covidu. Infektolog Tomaž Vovko pa svari, da je angleška različica bolj smrtonosna in da huje zbolevajo tudi mlajši bolniki. Epidemija ni povzročila le zdravstvene, ampak tudi gospodarsko krizo. To občutijo podjetniki, ki so jezni na državo, ker ji bodo morali vrniti pomoč Nasilja in agresije je vse več in politika je tista, ki mora v takšnih časih odigrati ključno vlogo Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi zaradi včerajšnjega izraelskega kibernetskega napada na podzemni jedrski kompleks v Natanzu

Na praznični velikonočni ponedeljek, dan po veliki noči, se kristjani spominjajo Jezusovega prikazovanja učencema na poti v Emavs. Po tem zgledu tradicionalno obiskujejo svoje bližnje in se z njimi veselijo novice o Kristusovem vstajenju. Ukrepi za preprečevanja okužb s korovirusom že drugo leto zapored onemogočajo ta običaj, pandemija pa je tudi sicer močno zarezala v versko življenje. V praznični oddaji se Nataša Lang s predstavniki Katoliške mladine pogovarja o doživljanju verskega življenja na daljavo in posledicah za vernost med mladimi, ki je upadala že pred pandemijo. Katoliška mladina je zavod za vzgojo, versko, kulturno in izobraževalno dejavnost mladih. Sogovorniki so duhovnik in direktor Katoliške mladine Matevž Mehle ter Anja Maver in Klara Rogina, ki kot laikinji pri tem zavodu aktivno sooblikujeta programe za mlade.

Ukrepi za zajezitev epidemije pomembno vplivajo tudi na nadaljevanje domačih ligaških tekmovanj. Kaj pomeni prekinitev prvenstva in kakšne posledice bodo utrpela tekmovanja, izveste v dopoldanskih športnih minutah.

Po dveh tednih slabšanja epidemičnih razmer je Slovenija na pragu že tretjega zaprtja javnega življenja. Strogi omejitveni ukrepi bodo veljali od 1. do 11. aprila. O tem, kako resne so razmere, kako nevarne so nove različice koronavirusa in kaj lahko v slabih dveh tednih dosežemo tako s cepljenjem kot z omejitvijo stikov, se je Vesna Martinec pogovarjala z direktorjem UKC Maribor dr, Vojkom Flisem in dr. Zoranom Simonovićem iz NIJZ.

Ponovno in še bolj kot spomladi je med nas udarila epidemija zaradi koronavirusa. Ukrepi se vedno bolj stopnjujejo, ob tem pa se posledice izolacij, karanten, omejitev gibanja počasi poznajo na vseh področjih našega življenja. Vse starostne skupine na svojevrsten način doživljajo večje ali manjše psihološke posledice aktualnih razmer, zato smo v deveto oddajo našega podkasta povabili terapevtski par, zakonca Darjo Škraba Krmelj in Janeza Tomaža Krmelja.

Ukrepi, povezani z zajezitvijo širjenja koronavirusa, se zaostrujejo. Med drugim začenja velja prepoved gibanja na prostem od 21-te do 6-te ure zjutraj. Kako se z razglasitvijo epidemije soočajo na našem koncu, smo preverili v Mariboru, na Ptuju in v Slovenski Bistrici. V radijski tribuni smo se pogovarjali s predstavniki iz teh občin tudi o tem, kam se lahko občani obrnejo po pomoč in spomnili, kako pomembno je preventivno ravnanje vsakega od nas. Oddajo je vodila Nataša Rižnar.

Novi ukrepi in ponovna uvedba šolanja na daljavo – to je v središču tokratne Radijske tribune. Kako uspešno se že drugič letos spoprijemajo s šolanjem na daljavo, so povedali sogovorniki iz osnovnošolskega, srednješolskega in visokošolskega izobraževanja. Oddajo je vodila Vesna Martinec.

Novi vladni ukrepi zadnje faze oranžnega svežnja za omejevanje širjenja okužbe s covidom 19 prinašajo dodatne omejitve. Katere, smo razkrili v Radijski tribuni. Zbrali smo tudi odzive nezadovoljnih gostincev, frizerjev in lastnikov fitnesov. Skušali smo izvedeti še, kaj pričakujejo od države. Oddajo je pripravil Dejan Rat.

Pristojno ministrstvo se je v obdobju varčevalnih ukrepov zavezalo, da bo ob boljši gospodarski sliki sredstva za zahtevne socialnovarstvene programe vrnilo na isto raven kot pred krizo. Toda delavke in delavci v teh programih opozarjajo, da še zmeraj izgorevajo na plačah iz časa krize. Zakaj za delavce v socialnovarstvenih programih krize še vedno ni konec in zakaj je ministrstvo iz predloga proračuna obljubljena dodatna sredstva nenadoma izbrisalo? Ali to ogroža te programe? Odgovarja Gorazd Rečnik.

Na tretjem predavanju dogodka je Igor Eršte (Urad Vlade RS za varovanje tajnih podatkov) pojasnjeval cilje in ukrepe strategije kriptografije.