Podcasts about ukrepi

Ukrepi klinične prehrane izboljšajo izid zdravljenja, skrajšajo hospitalizacijo in zmanjšajo smrtnost. »Bolnik, ki ne jé, še zlasti bolnik, ki mu ne dovolimo jesti, ima slabši izid zdravljenja,« opozarja slovenska strokovnjakinja za klinično prehrano prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek. Zato mora biti bolnik deležen ustrezne prehranske podpore ali ustrezne prehranske terapije. Ukrepi klinične prehrane izboljšajo izid zdravljenja, skrajšajo hospitalizacijo in zmanjšajo smrtnost. »Ni »zdravila«, ki bi za toliko zmanjšalo smrtnost, kot ustrezna klinična prehrana,« doda dr. Rotovnik Kozjek z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Strokovnjakinja je ob letošnji iniciativi Nutritional day (pobudi Prehranske vizite) gostja oddaje Ultrazvok. Spletna stran iniciative TUKAJ

Velikim besedam o ukrepih, ki naj bi rešili varnostno problematiko na jugovzhodu države, pričakovano sledijo kritike in spoznanje, da hitenje pri spreminjanju kazenske zakonodaje prinesejo nedodelane rešitve. Dolgoročno urejanje razmer v romskih skupnostih je prav toliko kot varnostno tudi socialno vprašanje. Ostali poudarki oddaje: - Na kolegiju Ekonomsko-socialnega sveta brez dogovora, delodajalci vztrajajo pri prekinitvi dejavnosti. - Vozniki do 24-ega leta starosti se občutno bolj zavedajo posledic vožnje pod vplivom alkohola kot drugi. - Orkester Slovenske filharmonije v ljubljanskem Cankarjevem domu sinoči prepričljivo izvedel številna Mozartova dela.

Ukrepi, uvedeni čez noč, navadno ne prinašajo dobrih sprememb, po napovedi vladnega svežnja zakonov za zagotavljanje varnosti po incidentu v Novem mestu opozarja stroka. Predvsem pri širjenju policijskih pooblastil ni povsem jasno, ali bodo tudi ustavno sprejemljivi. Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar zato poziva k boljšem izkoriščanju obstoječih ukrepov pred uvajanjem novih, saj morda sistemsko ne bodo zdržali. Pomisleke ima tudi opozicija, ki po odstopu ministrov za pravosodje in notranje zadeve zahteva odgovornost tudi drugod. Drugi poudarki oddaje: - NSi in SDS vložili interpelacijo zoper ministra za delo Luko Mesca. - Je v Gazi sploh še mogoče govoriti o premirju? - Orban v Rimu o vojni v Ukrajini in obrambnih mehanizmih.

Sinoči je vlada v okviru reševanja romske tematike napovedala sveženj ukrepov s področja varnosti in sociale. Na področju varnosti so napovedana večja pooblastila za policijo, hitrejši in lažji zaseg premoženja neznanega izvora. Zaostrena bo kaznovalna politika, še zlasti za povratnike. Napovedano je bilo, da bodo ukrepi veljali za vso Slovenijo. Stroka, ki je zelo zadržana pri komentiranju, saj zakon še ni spisan, ob tem opozarja, da gre za hitre, morda nedomišljene rešitve in da samo z represijo težav ne bomo rešili. Potrebni bodo tudi mehki socialni ukrepi. Drugi poudarki: - Šolski minister Logaj: Šole na jugovzhodu države so pripravljene na zagotavljanje varnosti. - Za Palestince v Gazi najbolj smrtonosnih 24 ur od začetka premirja. - Družba Boscarol nakup Cimosovega kompleksa v Senožečah ocenjuje kot strateško naložbo.

Včeraj napovedani ukrepi vlade, ki naj bi pristojnim omogočili zagotavljanje večje varnosti v jugovzhodni Sloveniji, bodo zdaj morali prestati tudi zakonodajno pot. Ukrepi bodo veljali za vse prebivalce države, številni pa bodo predstavljali izziv za pravne strokovnjake. Zagotoviti bodo namreč morali njihovo ustavnost, vlada pa si je medtem zadala cilj, da bo zakonodajo pripravila v manj kot dveh tednih. Drugi poudarki oddaje: Šolski minister Logaj z novomeškimi šolami o ukrepih za zagotavljanje varnosti učencev po počitnicah. Izrael v zračnih napadih na Gazo ubil več kot 100 ljudi, zdaj zagotavlja, da premirje znova velja. Orkan Melisa po opustošenju Jamajke zdaj nekoliko oslabljen dosegel Kubo

Voditelji sredozemskih držav so na vrhu v Portorožu med nujnimi ukrepi za okrepitev konkurenčnosti navedli vlaganja v raziskave in tehnologijo. Govorili so tudi o zelenem prehodu, ki je po besedah premierja Roberta Goloba najboljša pot naprej. Kot je dejal, se zavzemajo za prožen pristop po panogah, s posebnim poudarkom na avtomobilski industriji. Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v Ljubljani nadaljeval delovni obisk pri nas. Državi krepita sodelovanje predvsem na področju jedrske energije. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Pred poslankami in poslanci obsežen sveženj sodniške zakonodaje - V domovih za starejše hitijo zbirati soglasja stanovalcev za prevedbo v nov sistem dolgotrajne oskrbe - S slovesnim odprtjem se začenja 28-ti Festival slovenskega filma

Katarske oblasti so po grožnji izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja z novimi ukrepi, če Katar ne izžene predstavnikov palestinskega gibanja Hamas, sporočile, da bo v Dohi v nedeljo izredni arabsko-islamski vrh. Na njem bodo razpravljali o torkovem izraelskem napadu na pripadnike Hamasa v katarski prestolnici in grožnjah Izraela z novimi napadi na katarsko suverenost. V oddaji tudi: - Pristojna ministrica glede dovoljenja direktorici Zdravstvenega doma Ljubljana za delo pri zasebniku vztraja, da zakon velja za vse enako. - Bodo morali biti v prihodnje vsi predpisi, tudi tisti, ki jih sprejemajo občine, objavljeni v uradnem listu? - Ajdovščini se obeta znanstveno-tehnološki park za razvoj biotehnoloških inovacij.

Podnebna znanost je jasna. Do leta 2030 bi morali izpuste toplogrednih plinov glede na leto 2019 skoraj prepoloviti, če še želimo ostati znotraj meja pariškega podnebnega sporazuma. Toda ti izpusti se še naprej povečujejo, trenutne politične razmere v svetu pa tudi ne zbujajo prevelikega upanja. Znanstveniki in okoljevarstveniki so resno zaskrbljeni, veliko skrbi je tudi v širši javnosti, čeprav politični odločevalci govorijo o stroških zelenega prehoda. Za ohranitev meje globalnega segrevanja pa so poleg ukinjanja fosilnih goriv nujni tudi ukrepi na področju rabe tal.

Pred drugo obletnico katastrofalne vodne ujme so predstavniki pristojnih ministrstev predstavili podatke o izvajanju del na vodotokih, napredek pri odpravi škode na občinski infrastrukturi in podatke o financiranju. Ocenili so, da so dozdašnji sanacijski ukrepi po ujmah glede na obseg škode in zahtevnost dali odličen rezultat. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je tudi poudaril, da so nas takratne poplave zaznamovale, a tudi pokazale, da znamo stopiti skupaj. V oddaji tudi o tem: - Nemčija za zdaj ne razmišlja o priznanju palestinske države, medtem ko bo Francija to storila septembra - V spopadih med Tajsko in Kambodžo najmanj 15 mrtvih, več kot 130 tisoč ljudi na obeh straneh meje so evakuirali - Pogačar tretji na zadnji gorski etapi kolesarske dirke po Franciji; Roglič v skupnem seštevku zdrsnil nekaj mest nižje

Drugi poudarki oddaje: Na Ptuju začeli s celovito prenovo zelo prometne Dravske in dela Prešernove ulice Mestna občina Koper ima novo prometno strategijo; cilji so večja varnost, zmanjšanje emisij ter večja socialna vključenost Na Gorenjskem se sprašujejo, kako na območju Julijskih Alp omejiti negativne vplive množičnega obiska V oktobru bi lahko zaživela 100-kilometrska pohodniška trasa Zeleno srce Krasa

Gospodarska rast bo letos manjša, kot so napovedovali v začetku leta. Zavirajo jo kaotični trgovinski odnosi in geopolitične napetosti ter s tem povezana velika negotovost. Najnovejša ocena Banke Slovenije predvideva 1,3-odstotno rast v tem letu in nato okrepitev. Kot ugotavljajo analitiki in gospodarstveniki, so med možnimi ukrepi za pospešitev odprava administrativnih ovir, predvsem pri umeščanju v prostor, in spodbujanje vlaganj. V oddaji tudi o tem: - Občine dvomijo, da bo dolgotrajna oskrba delovala že od julija - Trump v Los Angeles napotil še več pripadnikov nacionalne garde in marince, Kalifornija toži zvezno vlado - Košarkarji Olimpije petič zapored državni prvaki

Če želimo ohraniti možnost, da meje globalnega segrevanja ne presežemo za več kot stopinjo in pol, kot je zapisana v pariškem sporazumu, bi morali izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 skoraj prepoloviti glede na leto 2019. Toda v nasprotju s temi cilji izpusti še vedno naraščajo. Optimizma pa ne zbujajo niti razmere v svetu niti v domači politiki, kjer vlada zavlačuje s sprejemom že tako ne dovolj ambicioznega podnebnega zakona. Zaskrbljenost nad odlašanjem obravnave zakona je v tem tednu izrazil tudi podnebni svet, posvetovalno telo vlade za podnebno politiko. Ob današnjem svetovnem dnevu podnebnih sprememb smo se pogovarjali s klimatologinjo doktorico Lučko Kajfež Bogataj.

Premier Robert Golob je v odgovorih na poslanska vprašanja na kritike opozicije glede vse slabših razmer v zdravstvu odgovoril, da se položaj zaradi ukrepov vlade izboljšuje. Glede reforme plač, s katero niso zadovoljne nekatere skupine najniže plačanih, je premier poudaril, da je bil izplačan šele prvi obrok in da se bo reforma uresničevala postopno. Druge teme: - Ukrajina zavrnila Putinovo zahtevo po razpustitvi vlade - Potres v Mjanmaru zahteval na stotine, morda na tisoče žrtev - V Logatcu zaradi kemičnega onesnaženja prepovedali uporabo vode

Evropska komisija je sprejela akcijski načrt s katerim naj bi okrepila konkurenčnost ter pohitrila razogljičenje evropske jeklarske in kovinske industrije. Gre za panogi, ki se soočata z visokimi stroški energentov in nelojalno svetovno konkurenco, hkrati pa sta v Evropski uniji ključni v luči povečevanja izdatkov za obrabno industrijo. Kakšne so konkretne rešitve načrta, od kod denar in kako naj bi potekala časovnica - direktor za marketing in razvoj poslovanja v skupini SIJ Aleš Falatov v pogovoru z Urško Jereb

V parlamentu je predlog novega plačnega zakona, ki bo javnim uslužbencem prinesel višje plače in hkrati nekoliko spremenjene pravice oziroma poti do njih. Katere spremembe se obetajo, koliko bo stal nov plačni sistem in kaj kljub dveletnim pogajanjem še vedno ostaja nespremenjeno, o tem v Studiu ob 17-ih. Gostje: Klemen Boštjančič, minister za finance; Mojca Ramšak Pešec, državna sekretarja na Ministrstvu za javno upravo; Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja; Jakob Počivavšek, vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.

Drugi poudarki: - Wakepark Dooplek raj za ljubitelje športov na vodi - Turizem se lepo razvija tudi v Kostelu, pogrešajo pa gostinsko ponudbo. - Obiskali smo udeleženc tečaja slovenščine na Koprskem, kar 40 jih je iz različnih držav. Kaj se jim zdi najtežje? Nedvomno dvojina!

Paket davčnih sprememb, ki ga je pripravila vlada, prinaša ugodnejšo davčno obravnavo za privabljanje kadrov v Slovenijo, davčne spodbude za nagrajevanje v inovativnih zagonskih podjetjih ter ugodnejše pogoje za nagrajevanje delavcev z delnicami in deleži Druge teme: -V Evropskem parlamentu preiskava korupcije ter ruskega vmešavanja v evropske institucije. -Kljub napredovanju izraelske ofenzive na Rafo Združene države ocenjujejo, da ta ni presegla razumnih okvirov. -Letošnji prejemnik Borštnikovega prstana je prvak ljubljanske Drame Branko Šturbej.

Ukrepi za povečanje konkurenčnosti gospodarstva so v ospredju prvega paketa davčnih sprememb, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance. Po besedah ministra Klemna Boštjančiča so med najpomembnejšimi ukrepi davčne spodbude za zagonska podjetja in prihod visokokvalificiranih delavcev iz tujine. Druge teme: - Vojna v Gazi bi lahko trajala še več let, napovedujejo izraelske oblasti. - Kriminalisti obiskali Telekom Slovenije in televizijo Nova24TV. - Mariborsko podjetje kmalu med največjimi izdelovalci barv za lase na svetu.

Notranji minister Boštjan Poklukar je danes odredil izredni nadzor nad delom policije v zvezi z grožnjo napada v šolah. V nadzoru bodo preverili tudi zakonitost in strokovnost aktivnosti policije na področju obveščanja javnosti. Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Vovk je napovedal tudi sistemske ukrepe. Minister Poklukar je nadzor odredil po tem, ko so na portalu 24ur.com objavili ozadje grožnje, objavljene 2. aprila; kot so pojasnili na portalu, so komentar sami takoj izbrisali, o tem obvestili Policijo in zavarovali vse podatke o avtorju zapisa, s Policije pa naj bi se nato pri njih zglasili šele predvčerajšnjim. Na zmedo z obveščanjem javnosti glede ukrepov na šolah so pred dnevi opozorili tudi ravnatelji.

Vlada je sprejela prve ukrepe, s katerimi namerava v času stavke sindikata Fides zaščititi javni zdravstveni sistem. Bliža se namreč prvi marec, ko bodo začeli veljati umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo. Ukrepi so namenjeni predvsem podpori direktorjev javnih zdravstvenih zavodov. Fides je v odzivu na vladne ukrepe zapisal, da bodo ti le še poslabšali dostopnost zdravstva in obremenili zdravnike.

Kaj je v ozadju spora med Medicinsko fakulteto in ljubljanskim kliničnim centrom, zaradi katerega fakulteta grozi s prenehanjem izvajanja storitev. V prvi vrsti naj bi bilo krivo neplačevanje storitev. Dekan fakultete Igor Švab pravi, da so UKC-ju predlagali sporazum in popustili za 12 milijonov evrov. A v UKC se s sporazumom ne strinjajo in trdijo, da storitve redno plačujejo. Generalni direktor Marko Jug zato meni, da problem ni likvidnost ampak razkrivanje strukture cene. Druge teme: - Ukrepi za opuščanje ogrevanja na zemeljski ali utekočinjeni naftni plin v predlogu novega energetskega zakona razburjajo distributerje. Pravijo, da plina za zdaj ne moremo nadomestiti z elektriko, pri čemer pa Urban Odar iz združenja distributerjev poudarja, da je treba postopno v plinovodno omrežje dodajati obnovljive pline, med katerimi je tudi vodik. - V Dubaju medtem pogajalci na podnebni konferenci iščejo način, kako bi v končen dogovor vključili zaveze o opuščanju fosilnih goriv. Ali bodo uspešni, ni jasno. - V zadnjih dveh mesecih je bilo v Gazi ubitih več kot dvakrat več otrok, kot vseh vojnah po svetu v lanskem letu, navajajo Združeni narodi. Da je krvni davek med Palestnici prevelik, priznavajo tudi Američani. A Izrael njihove pozive k večji zaščiti civilistov za zdaj ignorira.

Kako zagotoviti pravičen energetski prehod in preprečiti, da bi sprejemanje podnebnih ukrepov ustvarjalo nove neenakosti? Zakaj je to povezano z idejo od-rasti? Govorjenje o pravičnem prehodu je namreč pogosto izgovor za to, da v prizadevanjih za blaženje podnebnih ukrepov ne storimo nujnih korakov naprej, češ da bi na primer zapiranje rudnikov zaustavilo gospodarski razvoj določenih regij. A kot poudarjajo zagovorniki koncepta odrasti, na svetu proizvedemo dovolj dobrin za vse, tudi ob pričakovanem nadaljnjem povečevanju števila prebivalstva. Težava pa je v njihovi porazdelitvi.

Obsežen predlog zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav je vložen v državni zbor, ki naj bi o njem odločal v četrtek. Večina prvih odzivov na predlagane ukrepe je pozitivna, še vedno pa se porajajo nekatera vprašanja, zlasti o dodeljevanju izredne socialne pomoči, čakanju na delo ter solidarnostnem prispevku oziroma delovnih sobotah. Drugi poudarki oddaje: - Minister Brežan: Prednostna naloga je zagotovitev pretočnost vodotokov. - Predstavniki Turčije in Ukrajine o obnovitvi sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja. - V Evropski uniji od danes za velike spletne platforme strožja pravila za zaščito uporabnikov.

Vlada je sprejela predlog interventnega zakona za pomoč po poplavah. Predvideva več ukrepov, ki bodo pomagali tako posameznikom kot občinam in podjetjem. Ustanovljen pa bo tudi sklad za obnovo Slovenije, ki bo namenjen sofinanciranju izvedbe celovitih ukrepov in projektov. Drugi poudarki oddaje: - Med ukrepi za pomoč po poplavah tudi oprostitev plačila vrtca, elektrike in plina. - Uroša Urbanijo po razrešitvi na mestu vršilca dolžnosti direktorja nasledil Andraž Pöschl. - Skupina petih največjih gospodarstev v vzponu BRICS medse povabila dodatnih 6 članic.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Kostanjevici ob Krki odprli 20-kilometrsko kolesarsko stezo do Krškega - V občini Ruše po desetih letih most čez Lobnico -V Grosupljem bo Dom starejših gradil tri nove enote. - V Šmartnu pri Litiji bo zadišalo po domačih dobrotah, v Škofji Loki pa bo jutri tretji Festival sladoleda. .

Vlada je na današnji seji obravnavala ukrepe, s katerimi bo pomagala ljudem in podjetjem na prizadetih območjih. V poplavah najbolj prizadetim bodo ukrepi prinesli različne oblike denarne pomoči in brezplačne nastanitve v praznih državnih stanovanjih. Med drugim se jim obeta izplačilo večkratnika enkratne izredne denarne pomoči, ki znaša 465 evrov na posameznika. Za gospodarstvo je predvideno 80-odstotno sofinanciranje plače zaradi čakanja na domu in višje sile ter povrnitev dela v poplavah povzročene škode. Prav tako je predviden moratorij na posojila za fizične in pravne osebe. Interventni zakon bo vlada v državni zbor poslala prihodnji teden. V oddaji tudi: - Po poplavah vzorčenje tal in nadzor voda oziroma spojin - Referendum o azilni politiki na Poljskem deli mnenja v parlamentu - Roglič z etapno zmago prevzel vodstvo na kolesarski dirki po Burgosu

En teden po prvih poročilih o uničujoči moči narave začenjajo veljati prvi ukrepi, med drugimi predplačila občinam za čimprejšnji začetek sanacije. Premier Robert Golob je ob tem sinoči že napovedal nove ukrepe, med njimi moratorij na odplačevanje posojil. Prizadetim je na voljo tudi izredna denarna socialna pomoč. Danes bodo znana tudi navodila o poteku dneva solidarnosti; po državi se nadaljuje zbiranje pomoči. V oddaji tudi o tem: V dobrodelnem dnevu Skupaj za Slovenijo na RTV zbrali približno 750 tisoč evrov, zbiranja še ni konec - V poplavah poškodovane tudi številne šole, po ocenah ministrstva se bo pouk v večini lahko začel prvega septembra - Kvalifikacije za konferenčno ligo: Celjani ugnali beloruski Neman Grodno, Mariborčani izgubili proti Fenerbahčeju

V prizadevanjih, da bi v mesto prinesli nove kreativne konpcete, ki preko filmskih projekcij in delavnic posegajo v prostor ter ga s tem na novo vrednotijo, so v Slovenj Gradcu pred leti ustanovili filmski festival Shots. Začenja se danes. V Galeriji Fotografija v Ljubljani smo obiskali razstavo Drastični ukrepi. Ta združuje dela Maruše Uhan in Andreja Lamuta, se vsak na svoj način poglabljata v pojave in situacije, ki so večinoma povsem neopazni del našega vsakdanjika, vse dokler se nas ne dotaknejo njihovi ekstremi, skrajne točke, v katerih sprva povsem običajni pojavi postanejo središče našega zanimanja ali tisto, kar neposredno vpliva na naše doživljanje sveta. Takrat na površje privrejo njihove temne plati, zlovešče podobe in človeška majhnost. Na dvorcu Visoko v Poljanski dolini se bodo v okviru letošnjega Tavčarjevega leta začeli filmski večeri pod zvezdami, na katerih bodo vsak četrtek prikazovali filme, nastale po pisateljevih delih, in posnetke uprizoritev njegovih predstav. na fotografiji: Andrej Lamut: Catalpa Bignonioides Study 02, 2021, www.galerijafotografija.si

Pristojni za večjo varnost v šolah napovedujejo ukrepe na področju duševnega zdravja ter administrativno razbremenitev centrov za socialno delo. Napovedali so tudi dejavnosti za zagotavljanje varnega okolja. V drugih temah: - Bodo dijaki in študenti lahko hkrati prejemali Zoisovo in državno štipendijo? - Ob dnevu Evrope zagotovila Ukrajini o nadaljnji podpori - Kmetijska zavarovanja: s pozebo za letos opravili, vremenske napovedi za poletje dokaj optimistične

Po tragediji v Srbiji in grožnjah, ki so jih po tem prejeli tudi v nekaterih slovenskih osnovnih šolah, so ministri treh resorjev: za vzgojo in izobraževanje, za zdravje ter za delo, družino in socialne zadeve predstavili dejavnosti vlade za zagotavljanje varnega okolja v slovenskih šolah. Kot so pojasnili, je zaradi dogodkov v Srbiji v okolici slovenskih šol v teh dneh okrepljena navzočnost policije. Pristojni ministri pa so napovedali tudi ukrepe za boljšo dostopnost pomoči na področju duševnega zdravja in administrativno razbremenitev centrov za socialno delo. Druge teme oddaje: - Evropski komisar Lenarčič od dnevu Evrope poudaril pomen preseganja delitev - Ursula von der Leyen v Kijevu zagotovila nadaljnjo pomoč Ukrajini v strelivu in denarju - Olimpijski festival evropske mladine dobra dva meseca pred začetkom v finančni negotovosti

4. aprila je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ukinila ukrepe odrejene za zmanjšanje tveganja za vnos visoko patogene aviarne influence v reje perutnine…

4. aprila je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ukinila ukrepe odrejene za zmanjšanje tveganja za vnos visoko patogene aviarne influence v reje perutnine…

Pri ravnanju policije med protestih v zadnjih dveh letih je bilo veliko hudih nepravilnosti, kaže izredni strokovni nadzor notranjega ministrstva. Zaznali so jih tako na sistemski ravni, kot tudi pri izvajanju pooblastil. Dostikrat sploh ni bilo jasno, zakaj so policisti uporabili prisilna sredstva. Druge teme: - Vlada gre gospodarstvu na pomoč s subvencijami cen elektrike, plina in pare ter z ohranjanjem delovnih mest in likvidnosti podjetij; ukrepi vredni 1,2 milijarde evrov - Voditelji Evropske unije in Zahodnega Balkana za sodelovanje pri spopadanju z energetsko krizo in migracijami - Do novega leta v teku preventivna akcija za preprečevanje vožnje pod vplivom drog in drugih psihoaktivnih snovi

Vlada je gospodarstvenikom predstavila ukrepe za blaženje energetske draginje. Ukrepi bodo začasni in ciljno usmerjeni. Vlada bo pripombe gospodarstvenikov uskladila še z Evropsko komisijo. Ta je danes predstavila mehanizem za omejevanje cen zemeljskega plina. Drugi poudarki oddaje: - Energetska draginja zaznamovala tudi proračunske načrte vlade. - Avstrija bo obdavčila energetska podjetja, ki v času krize kujejo dobičke. - Slovensko gostovanje na frankfurtskem knjižnem sejmu edinstvena priložnost za promocijo kulture in turizma.

Vlada se je odločila, da v celoti uporabi v evropski uredbi predvidene rešitve za pomoč gospodarstvu oziroma odjemalcem električne energije. To pomeni, da bo vsem odjemalcem, ki še niso zajeti v ukrepu regulacije cen, sproti povrnila del stroškov za energente, ki bodo nastali prihodnje leto. Hkrati sporoča podjetjem, naj začnejo zbirati ponudbe za zakup energije v letu 2023. Dve tretjini gospodarskih subjektov namreč še nima pogodb za obdobje od januarja naprej. Drugi poudarki oddaje: - Stranka SDS s predlogom za posvetovalni referendum preprečila glasovanje o vladnih spremembah zakona o dohodnini. - Sestrelitev malezijskega letala pred osmimi leti dobila sodni epilog. - Mesta na Zahodnem Balkanu med najbolj onesnaženimi na svetu.

Ohranitev cilja stopinje in pol kot zgornje meje globalnega segrevanja je po besedah slovenskih in evropskih pogajalcev glavni cilj podnebne konference v Šarm el Šejku. Toda po več kot četrt stoletja mednarodnih podnebnih pogajanj človeštvu še vedno ni uspelo omejiti izpustov toplogrednih plinov, ki so lani dosegli nov rekordni delež v ozračju. Vendar tudi Evropska unija kot vodilna na področju podnebne politike ni naredila domače naloge, Slovenija pa močno zaostaja tudi za evropskimi cilji.

V boju zoper energetsko draginjo bo Bruselj kmalu podal nove predloge ukrepov. Med njimi kljub zahtevam več članic ne bo kapice na uvoz plina, bo pa Evropska komisija predvidoma predlagala omejevanje cen na nizozemskem vozlišču za trgovanje s tem energentom. Druge teme: - Vodenje šoštanjske termoelektrarne po odstopu generalnega direktorja Matjaža Voduška po neuradnih informacijah znova prevzel zdajšnji vodja Holdinga Slovenske elektrarne Viktor Vračar. - Poslanci odločajo o datumu referendumov, ki jih zahteva SDS, in vnovič o spremembah družinskega zakonika. - Pred kabinetom predsednika vlade opozorili na nevzdržne razmere na trgu nepremičnin.

Predstavniki ministrstva za zdravje izvajalcem v javnem zdravstvu predstavljajo ukrepe za stabilizacijo zdravstvenega sistema. Ukrepi se med drugim nanašajo na digitalizacijo, nagrajevanje zaposlenih za povečan obseg dela in na skrajševanje čakalnih vrst. Drugi poudarki oddaje: - Razmere na trgu dela naj bi se zaradi negotove prihodnosti začele sčasoma slabšati. - Britanska konservativna stranka za naslednico Borisa Johnsona izvolila zunanjo ministrico Liz Truss. - V Münchnu žalna slovesnost ob 50-ti obletnici terorističnega napada na izraelske olimpijce.

Ukrepi za blažitev posledic energetske draginje tako za gospodinjstva kot za gospodarstvo so danes na mizah poslank in poslancev. Enkraten energetski dodatek bo prejelo 60 tisoč gospodinjstev, za pomoč podjetjem pa bo vlada namenila 40-ih milijonov evrov. Gospodarstveniki že opozarjajo, da ukrepi ne bodo zadostni, vlada pa predstavlja ukrepe kot prvo pomoč. Druge teme: - Podražitve močno pritiskajo na številne družine, ki vse težje plačujejo položnice, s prihajajočim novim šolskim letom pa se kopičijo tudi stroški za nakup šolskih potrebščin. Na Rdečem križu opozarjajo, da je prošenj za pomoč vedno več - Iz sveta se vrstijo odzivi na smrt zadnjega voditelja Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova. Zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je poudaril njegovo vlogo pri končanju hladne vojne - V Benetkah se začenja najstarejši filmski festival: na 79-ti Mostri se bo za zlatega leva potegovalo 23 filmov

Zadnji julijski teden je zaznamovala bitka s trdovratnim požarom na Krasu, največjim v zgodovini države. Medtem ko so domačini prepričani o požigalcu, dokazi tega niso potrdili. Začelo se je ocenjevanje škode in načrtovanje sanacije. Požar je spodbudil tudi iskanje rešitve za oskrbo Istre z zadostno količino vode. Doma in v svetu so bili v ospredju ukrepi za blaženje posledic vse večje inflacije, ekonomisti so začeli govoriti o grozeči recesiji. Komentiramo tudi dogajanje v Ukrajini po petih mesecih vojne, papeževo opravičilo kanadskim prvotnim ljudstvom in mega dogodek ob odprtju pelješkega mostu. Kritični pregled tedna z Eriko Štular.

Ta teden je začel veljati zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu. Zdravstveni sistem naj bi stabiliziral in izboljšal dostopnost zdravstvenih storitev. Izvajalci bodo dobili plačilo za vse, kar naredijo, predvideni so tudi posebni dodatki. Prvi odzivi na predlagane rešitve so bili precej zadržani. Kaj zakon prinaša, kaj bo drugače organizirano, kaj dodatno plačano in od kod denar ter seveda, kdaj in kako se bodo skrajševale čakalne vrste, pa tudi, čemu nasprotujejo v zdravniških vrstah, kaj pogreša zdravstvena nega in kakšen je odgovor zdravstvenega ministra. O vsem tem v reprizi pogovora, ki ga je voditeljica Snežana Ilijaš prirpavila ob sprejemanju zakona. Gostje: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje, Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice, Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, Rok Ravnikar, predsednik Odbora za osnovno zdravstvo pri ZZ, Irena Ilešič Čujovič, predsednica Upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva.

Širšo okolico Ljubljane so sinoči zajela neurja s sunki vetra in močnimi nalivi. Poplavljenih je bilo več cest, zalite so številne kleti. Vročinske nevihte so v poletnih dneh stalnica, a so kratke in krajevno omejene, zato ne prinašajo olajšanja za sušna območja. V Istri so zaradi suše že sprejeli ukrepe za zmanjševanje porabe vode. V oddaji tudi: - Vlada napoveduje širšo davčno reformo, kot je bilo napovedano sprva - Za interventne ukrepe v zdravstvu namenjenih 500 milijonov evrov - Evropski poslanci danes o jedrski energiji in plinu kot zelenih naložbah - Sončno bo in do 31 stopinj

V Pomurju, slovenski žitnici, so po ječmenu in oljni ogrščici te dni začeli žeti pšenico. Vročinski val je dodatno poslabšal letino, zaradi vojne v Ukrajini in rasti cen kmetje pričakujejo znatno višje odkupne cene. Vlada jim je konec prejšnjega tedna namenila 22,4 milijona evrov subvencij in odločila, da bo Zavod za blagovne rezerve odkupil vso domačo pšenico. Ali bomo torej tudi v prihodnje lahko jedli domači kruh in koliko si ga bomo ob dražji hrani sploh še lahko privoščili? Kako bomo zagotovili čim večjo samooskrbo s hrano? In kaj bomo v luči podnebnih sprememb sploh še lahko pridelovali? To je le nekaj vprašanj, na katera odgovarjamo v današnjem Studiu ob 17-h iz Murske Sobote z voditeljico Lidijo Kosi. Gostje: Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Branko Virag, član uprave in vodja kmetijstva v Skupini Panvita, Karel Pojbič, direktor Mlinopeka in Boris Gumilar, kmetovalec iz Markišavcev.

Zdi se, da bo morala vlada za zamejitev vse višjih cen hrane poseči še po drugih ukrepih. Med njimi se omenja znižanje DDV-ja, pomoč za socialno najšibkejše ter ukrepe tržnega sledenja. V prihodnjih dneh pričakujemo tudi napoved potez na področju cen električne energije in plina. Ostali poudarki oddaje: V Skopju protest proti francoskemu predlogu, ki bi omogočil začetek pogajnaj z Evropsko unijo Cilj obiska ameriškega predsednika Bidena v Savdski Arabiji predvsem zagotovitev cenejših energentov V sklopu srečanja izseljencev Dobrodošli doma letos 30-letnico obstoja praznuje tudi Izseljensko društvo Slovenija v svetu Plezalka Janja Garnbret vnovič daleč najboljša v svetovnem pokalu ter izjemno uspešen dan slovenske reprezentance na sredozemskih igrah

Ob napovedih o draginji prihaja spodbudna vest, da se bodo pogonska goriva v tednu, ki je pred nami, vsaj za malenkost pocenila. Borzna cena surove nafte se je namreč nekoliko znižala. Povsem drugače je s cenami elektrike, ki na borzah še kar rastejo. Drugi poudarki oddaje: Rusija je razglasila nadzor nad celotno regijo Lugansk na vzhodu Ukrajine. - Se omejevanja podnebnih sprememb lotevamo z napačnega konca? - Slovenski košarkarji danes s Švedi, številni slovenski navijači tudi na Touru.

Ta teden smo vendarle dočakali prve vladne ukrepe za obvladovanje energetske draginje. Odzivi so mešani: pri enih zavedanje, pri drugih razočaranje, da čudežnih rešitev ni. Energetska kriza je tudi ena od osrednjih tem obiska premiera Roberta Goloba na sedežu Evropske unije. V Bruselj je šel predvsem poslušat, vnaprej je dal vedeti, da prihaja tudi brez podrobnih stališč glede vojne v Ukrajini. Pred odhodom je prejel dve pismi javnih osebnosti z nasprotnimi nasveti o tem, ali Ukrajini pomagati tudi z oborožitvijo. Zveza Nato je bila na ministrskem zasedanju glede tega jasna. Opozarjamo tudi na stiske šolarjev in dijakov ob koncu leta in raziskujemo družbene, gospodarske in promocijske razsežnosti Dirke po Sloveniji. Kritični pregled tedna z Natašo Mulec.

Podražitev goriva v prihodnjem tednu je dejstvo. Manj občutna bo na bencinskih servisih zunaj avtocest, kjer bo vlada znova regulirala marže trgovcev. Njihove cene naj bi bile tako za porabnike v Sloveniji primerljive s tistimi v sosednjih državah. Za prihodnji teden premier Robert Golob napoveduje pogovore z živilskimi trgovci, ob pa tem prikaz cen osnovne košarice živil pri ponudnikih, da bi bilo vidno, kje so marže najvišje. V enem mesecu naj bi vlada predstavila ukrepe proti draženju zemeljskega plina in električne energije Poudarki oddaje: Stik s poslušalci zaznamuje našega slavljenca prav od začetka. Val 202 praznuje 50 let. Prinašamo vabilo na večerno koncertno praznovanje, doživite ga lahko tudi prek radijskih valov ali spleta. Slovenija mora kot članica Nata precej okrepiti izdatke za obrambo. To namero ogrožajo napovedani ukrepi zaradi energetske in finančne krize ob vojni v Ukrajini, meni strokovnjak za obramboslovje Vladimir Prebilič. Današnja druga etapa kolesarske dirke Po Sloveniji od Ptuja do Rogaške Slatine bo priložnost za sprinterje. Tadej Pogačar za vodilnim, Poljakom Rafalom Majko, zaostaja osem sekund, dve manj pa Domen Novak, ki je bil včeraj drugi.

Premier Robert Golob je pred nekaj minutami predstavil vladne predloge za blažitev posledic draginje. Vlada je uresničila napovedi, da bo najprej ukrepala pri cenah naftnih derivatov. Ti so bili doslej cenovno zamrznjeni. Vlada bo znova uvedla regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocest ter sprostila marže in cene na avtocestah. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Banka Slovenije letos pri nas pričakuje 9-odstotno inflacijo, kar bo več od povprečja v območju evra. Kot pravi Robert Zorko iz analitskega centra Banke Slovenije, je inflacija široko utemeljena. V prihodnjih dveh letih naj bi se sicer postopno spustila na 2,3 odstotka. - Evropska komisija zaradi napovedanih britanskih sprememb severnoirskega protokola nadaljuje pravne postopke proti Veliki Britaniji, ki jih je prekinila lani, in ob tem sprožila še nove. - Pred nekaj urami se je v Novi Gorici začela kolesarska dirka Po Sloveniji, lansko skupno zmagi brani Tadej Pogačar.

Banka Slovenije je zrahljala makrobonitetni ukrep iz novembra 2019, po katerem je bilo številnim strankam oziroma družinam z nizkimi dohodki praktično onemogočeno najemanje bančnih posojil. Po novem bodo banke lahko po svoji presoji podelile do desetine posojil tudi komitentom, ki ne izpolnjujejo doslej veljavnih pogojev. Drugi poudarki oddaje: - Kakšni so notranji izzivi strank morebitne nove vladne koalicije? - Na območju Mariupolja nov poskus evakuacije civilistov. - V finale nogometne lige prvakov po sinočnji igri živcev še Real Madrid.

Winter is coming. Kako mrzla in draga bo zima? Kje so priložnosti za vlagatelje? Cene elektrike in zemeljskega plina so na svetovnih borzah poskočile, prav tako cena premoga in kuponov ogljikovega dioksida. Vse to pa bomo čutili tudi v naših žepih. Distributerji so že napovedali višje zneske na položnicah, ponekod se bodo okrepili za več 10 odstotkov. Na pomoč bo očitno priskočila tudi vlada, saj napoveduje ukrepe za omilitev situacije. Napihuje se energetsko-surovinski balon. Če pogledamo donosnosti iz družine panožnih indeksov, ki izhajajo iz globalnega indeksa MSCI, je trenutno energija zmagovalna panoga. Letos do 20. oktobra je globalni indeks, ki spremlja energijo MSCI World Energy poskočil za 43 odstotkov, tudi vrednost indeksa, ki spremlja energijo v Evropi se je letos okrepila za 32 odstotkov. Za primerjavo dodajmo, da se je vrednost delniškega globalnega indeksa MSCI World letos okrepila za 13,5 odstotka, evropskega pa za 8,4 odstotka (vse donosnosti so preračunane do 20. oktobra, in so v ameriških dolarjih). Pod črto, energija letos doživlja pravo eksplozijo. Epizodo lahko tudi pogledate na Youtube. O dogajanju na trgu energentov sem se pogovarjala z Alešem Zupančičem, nekdanjim analitikom in upravljavcem premoženja, ki je zdaj direktor področja upravljanja energentov in energije v Petrolu. V tokratni epizodi boste slišali: - Pogled na aktualno dogajanja: o balonih na nepremičninskem, delniškem, kripto trgu in energetsko-surovinskem balonu - Zakaj cene energentov letijo v nebo? - S cene plina je določena cena elektrike. - Cene emisijskih kuponov letijo v nebo, podobno kot bitcoin. Zakaj ta primerjava ni na mestu? - Priložnosti na borzi: je panoga energije zanimiva za vlagatelje - O ETF - Realnost zelene tranzicije in populizem - Kaj konkretno se draži in kako se to pozna na naših položnicah? - Koliko bodo dejansko višje položnice in na kolikšen del lahko vplivamo potrošniki? - Ukrepi vlad za obvladovanje energetske krize - Zakaj se napoveduje odpuščanje v nekaterih podjetjih. So špekulirali pri zakupu elektrike za 2022? - Višje položnice, manj zanimanja za električne avtomobile? - Nasvet za potrošnike - Nasvet za vlagatelje ________________________________________ Klepetajte z nami na discord kanalu Money-How. Spremljajte blog Biznispace. Naročite se na e-pismo Biznispace. Money-How Live: epizode, ki se snemajo v živo, lahko spremljate prek Youtube kanala.