Podcasts about evropskih

Voditelji članic Evropske unije so dosegli dogovor o razdelitvi vodilnih položajev v povezavi. Za drugi mandat na čelu Evropske komisije so po pričakovanjih predlagali Ursulo von der Leyen. Ob tem je poudarila, da jo na poti do imenovanja čaka še en korak, potrditi jo mora namreč še evropski parlament. Voditelji so sicer na vrhu potrdili tudi nadaljno podporo Ukrajini. Ostali poudarki oddaje: - Po skoraj letu dni s podpisom deklaracije znova pogovori socialnih partnerjev. - Trump in Biden na prvem soočenju v ameriški predsedniški z medsebojnimi žalitvami. - Slovenski odbojkarji nocoj za polfinale lige narodov proti ArgentinI.

Voditelji Evoprske unije so se v Bruslju srečali na prvem zasedanju po Evropskih volitvah. Pred začetkom se jim je pridružil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je z vodstvom povezave podpisal dolgoročni varnostni sporazum. V njem se članice zavezujejo, da bodo državi še naprej zagotavljale finančno pomoč, orožje in urile njene vojake.

V Avstriji je na evropskih volitvah prvo mesto dosegla avstrijska svobodnjaška stranka, kako močen zasuk v desno to pomeni? Ampak avstrijsko volilno telo ne bo dolgo počivalo, saj jih kmalu čakajo zvezne parlamentarne volitve. Na teh bo verjetno kandidirala tudi Stranka Piva, ki si celo obeta vstop v parlament. Tudi o zaostreni varnostni politiki na Dunaju, kjer so se v zadnjih mesecih vrstili napadi z noži in drugo nasilje.

Evropskih volitev se je včeraj pri nas udeležilo rekordno število volivcev. Velika zmagovalka je SDS, ki bo imela štiri poslance. Gibanje Svoboda bo imelo dva poslanca, po enega pa Vesna, SD in NSi. Prvak stranke Janez Janša to vidi kot velik poraz vladajoče koalicije. Premier Robert Golob je z rezultatom zadovoljen. Druge teme: - V Evropskem parlamentu večino ohranile sredinske stranke. Okrepila se je skrajna desnica, ki je zmagala v Franciji, Avstriji in Italiji. - Na posvetovalnih referendumih volivci podprli preferenčni glas, pravico do evtanazije ter rabo konoplje v medicinske in osebne namene. - Na drugi tekmi finala lige NBA košarkarji Bostona kljub trojnemu dvojčku Dončića znova porazili Dallas.

Petič, odkar je Slovenija del družine Evropskih držav, so slovenske volivke in volivci lahko stopili na volišča in izbirali novo sestavo Evropskega parlamenta. Pozno ponoči oziroma zgodaj zjutraj smo vendarle dočakali rezultate, ki so nam sporočili, koga iz Slovenije pošiljamo v Bruselj oziroma Strasbourg ter kako bo po novem videti edina neposredno izvoljena institucija v Evropski uniji. Odgovore nam je v studio prinesel Luka Robida.

Slovenija bo imela prihodnjih 5 let v Evropskem parlamentu 9 poslancev, in sicer štiri iz SDS-a, dva iz Svobode ter po enega iz NSi, SD in Vesne, ki si je mandat priborila prvič. Razmerja moči se sicer v Evropskem parlamentu niso kaj dosti spremenila. Kot kaže, Evropska ljudska stranka ostaja najmočnejša politična skupina, pričakovano ji sledijo socialisti in liberalci. Druge teme: - Predsednik Macron po porazu na evropskih volitvah razpustil parlament. - Izraelski minister Beni Ganc izstopil iz izraelske vojne vlade. - Anita Horvat v teku na 800 metrov pritekla v polfinale evropskega prvenstva v atletiki v Rimu.

Odprla so se volišča, na katerih bomo lahko do 19-ih za naslednji petletni mandat izbrali evropske poslance iz Slovenije. Po 23-ti uri bo znano, katerih devet kandidatov bo dobilo mandat. Odločamo pa lahko tudi o štirih refrendumskih vprašanjih, in sicer o preferenčnem glasu na državnozborskih volitvah. o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o rabi konoplje v medicinske namene in o osebni rabi konoplje. V oddaji tudi: - Borrell najostrele obsodil poboj Palestincev ob rešitvi izraelskih talcev - V Budimpešti več deset tisoč nasprotnikov Orbanove politike - Franja se bo končala z velikim in malim kolesarskim maratonom

Zakaj Slovenija nima določenega praga za vstop v Evropski parlament? V čem je razlika med absolutnim in relativnim preferenčnim glasom in zakaj bo imela Slovenija po teh volitvah enega poslanca več? Odgovore na ta in druga aktualna vprašanja, povezana z evropskimi volitvami, nam pomaga poiskati ustavni pravnik dr. Jurij Toplak.

Čas za glasovanje na Evropskih volitvah in treh posvetovalnih referendumih se izteka. Kot kaže bo za novo sestavo evropskega parlamenta pri nas tokrat glasovalo več volivcev kot pred petimi leti. Volišča so bila danes odprta še v 20-ih drugih evropskih državah. Drugi poudarki oddaje: - V Nemčiji in Avstriji se uresničujejo napovedi o vzponu skrajne desnice - Združene države pomagale pri izraelski operaciji osvoboditve talcev - Kadra, ki bi izvajal predlagano v Zakonu za dolgotrajno oskrbo NI, opozarja stroka - Jutri bo spremenljivo s krajevnimi plohami in nevihtami.

Pred nami je sklepni teden kampanje pred evropskimi volitvami. Predvolilne ankete napovedujejo vzpon skrajne desnici v več državah. Pri nas najnovejše raziskave, ki sta jih za Delo in Dnevnik izvedli agenciji Ninamedia in Mediana, kažejo na zmago SDS-a, drugo mesto bo predvidoma osvojilo Gibanje Svoboda. Drugi poudarki oddaje: - Lokalne volitve v več srbskih mestih, tudi Beogradu, znova spremljajo očitki o nepravilnostih. - Bo izraelski premier Netanjahu kljub grožnjam o strmoglavljenju vlade sprejel najnovejši predlog o premirju v Gazi? Sprejetje na ulicah zahtevalo več deset tisoč ljudi - Eva Terčelj zmagala v kajakaškem krosu na tekmi svetovnega pokala v Augsburgu.

Državna volilna komisija je z žrebom določila seznam potrjenih kandidatnih list na junijskih evropskih volitvah. Na prvem mestu je Gibanje Svoboda, sledijo SDS, Vesna, Desus in Dobra država, SLS, Nova Slovenija, Levica, Zeleni Slovenije, SD, Resnica ter Nič od tega. Raziskava Evrobarometra o mladih in demokraciji sicer kaže, da se namerava tokratnih evropskih volitev udeležiti le nekaj več kot polovica mladih Slovenk in Slovencev.

Dan Evrope in 20. obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo smo sinoči zaznamovali z državno proslavo v Novi Gorici. Njeno glavno sporočilo se nanaša na Evropsko unijo kot na projekt solidarnosti, razumevanja, miru in zaveze skupnosti, da spoštuje in spodbuja različnost vseh kultur. V tem duhu sta govorila tudi slavnostna govornika, številni obiskovalci pa niso skrivali zadovoljstva nad prireditvijo. Drugi poudarki oddaje: - Izteka se rok za vložitev kandidatnih list za evropske volitve, do zdaj potrjenih osem. - Izraelska vojska kljub delni ustavitvi dobave ameriškega orožja nadaljuje ofenzivo v Rafi na jugu Gaze. - Jek 2 naj bi bil v omrežje priključen do leta 2040. Šaleška podjetja oblikovala konzorcij, ki bo skrbel za povezovanje v zelenem prehodu.

Z Dnevom Evrope, ki ga praznujemo 9. maja se bo tudi uradno začela kampanja za volitve v Evropski parlament. 450 milijonov ljudi, ki živimo v Evropski uniji, med njimi tudi Slovenci in Slovenke bomo izbirali 720 Evropskih poslancev. Zakaj so volitve pomembne, kakšna je vloga evropskega parlamenta in tudi, s čim se lahko ta pohvali v minulem mandatu smo v tokratni Svetovalnici vprašali vodjo pisarne Evropskega parlamenta v Ljubljani Anito Tušar.

Po prazničnem zatišju se bo za politične stranke začelo zares, in sicer v četrtek z volilno kampanja pred evropskimi volitvami 9-ega junija in referendumskimi kampanjami o evtanaziji, konoplji in volilnem preferenčnem glasu. Evropska unija je pred številnimi izzivi. Nakazuje se, da bo po volitvah težje sprejemati odločitve, sploh tiste glede varnosti, migracij in zelenega prehoda. Bo politika ponudila konkretne rešitve ali všečne in težko uresničljive? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17.00.

V oddaji smo povzeli utrinke s papeževega obiska v Benetkah, s članom Komisije škofovskih konferenc EU, škofom Antonom Jamnikom, pa smo se pogovarjali o evropskih volitvah.

Devetega junija bodo pri nas poleg evropskih volitev trije posvetovalni referendumi. Parlamentarna večina je namreč sinoči odločila, naj se volilke in volilci odločijo tudi o rabi konoplje, evtanaziji in preferenčnem glasu. Na dvodnevni izredni seji so sicer končali parlamentarno pot trije predlogi posvetovalnih referendumov SDS: o nastanitvi nezakonitih migrantov, zaupanju v vlado in obveznem testiranju funkcionarjev na droge, pa tudi predlog največje opozicijske stranke, da bi imeli v Sloveniji enoten referendumski dan. V oddaji tudi: - Ameriška vojska je začela graditi pomol za povečanje dostavljene človekoljubne pomoči v Gazo, kjer zdaj vlada najhujša prehranska kriza na svetu. - Ameriški vrhovni sodniki glede na včerajšnjo razpravo niso naklonjeni razlagi o absolutni imuniteti predsednika Združenih držav. - Vse več osnovnih šol prepoveduje rabo telefona v svojih prostorih in med poukom ter poziva ministrstvo. naj pripravi ukrep za prepoved zaslonov v šolah.

Devetega junija se bomo ob evropskih volitvah odpravili tudi na tri posvetovalne referendume, in sicer o rabi konoplje, o evtanaziji in o preferenčnem glasu. Na dvodnevni izredni seji državnega zbora pa so svojo pot končali trije predlogi posvetovalnih referendumov SDS, o nastanitvi nezakonitih migrantov, o zaupanju v vlado in obveznem testiranju funkcionarjev na droge, pa tudi predlog te stranke, da bi imeli v Sloveniji enoten referendumski dan.

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika prof. Dr. Dr. Klemena Jakliča (Oxford ZK, Harvard ZDA). Z njim smo se pogovarjali o možnosti tujih vplivov na evropske volitve, o stanju demokracije in o njegovem odklonilnem ločenem mnenju na temo tožbe Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl proti Janezu Janši. Jaklič glede slednjega pravi, da je ustavno sodišče nekonsistentno. Spregovoril pa je tudi o odločitvi sodnikov v zvezi z razveljavitvijo dela zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki ureja volitve v KGZS.

V prvi aprilski oddaji osrednjo pozornost namenjamo učenju slovenskega jezika in kulture pri slovenskih rojakih v tujini. O izkušnjah poučevanja slovenščine in ohranjanju materinščine v nekaterih evropskih državah smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci seminarja za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v tujini, ki je ta teden potekal v Ljubljani. Oziramo se tudi k tradicionalni Poletni šoli slovenskega jezika, ki jo prireja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani in vas seznanjamo z možnostjo pridobitve štipendij za udeležence slovenskih korenin. Ustavljamo pa se tudi pri slovenskih rojakih v srbski prestolnici, ki so v pomlad vstopili z novimi projekti, ki so jih začrtali na nedavni letni skupščini v slovenskem društvu Sava.

Dobra dva meseca pred evropskimi volitvami je Slovenijo obiskala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Po včerajšnjem dialogu z mladimi je danes stopila pred poslance v državnem zboru in Slovence pozvala h glasovanju na evropskih volitvah. Kot je dejala, si želi počiti bruseljski mehurček in približati Evropo ljudem. Več v oddaji, ki prinaša še: - Izrael v Gazi zagrešil dejanja genocida, prepričana posebna poročevalka Združenih narodov - Ameriške oblasti nadaljujejo iskanje preživelih po zrušitvi mostu, v katerega je trčila ladja - V Dravogradu načrtujejo zgraditev protipoplavnih zidov

Čaga je zares vsestranski adaptogen. V Rusiji je priznana kot uradno zdravilo proti raku, je pa tudi v nekaterih Evropskih državah že priznana, kot del zdravljenja pri onkoloških bolnikih. V današnji oddaji boste skozi pripovedi klepetovih strokovnjakov izvedeli, za kaj vse jo lahko uporabljamo in kakšno moč ima.

Napovedan odhod Vesne Vuković z mesta generalne sekretarke največje vladne stranke odpira vrsto vprašanj. Obenem pa je skoraj simptomatičen za dogajanje v slovenski politiki, ki vstopa v nov volilni cikel, v sicer manj usodno odločanje o slovenskih predstavnikih v Evropskem parlamentu. Druge teme oddaje: - Hamas v Kairu zapustil mirovne pogovore, ki se kljub temu nadaljujejo - V Nemčiji stavki zaposlenih v letalskem prevozniku Lufthansa in strojevodij Nemških železnic prizadeli več milijonov ljudi - 59-letnik, ki je včeraj s strelnim orožjem grozil v Brežicah in streljal v policijska vozila, po pridržanju hospitaliziran

Predvajali smo posnetek okrogle mize civilne iniciative Prebudimo Slovenijo z naslovom Moja Evropa - Moja prihodnost. Na njej so sodelovali kandidat za evropskega poslanca pri SDS Aleš Hojs, nosilec liste SLS dr. Peter Gregorčič, poslanka NSi v državnem zboru dr. Vida Čadonič Špelič, nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle in profesor dr. Žiga Turk. Vabljeni k poslušanju.

U 151. epizodi podkasta Pod kapicom bavili smo se završnom analizom Evropskih šampionata za dame i muškarce. Aleksandra je prenela utiske iz Ajndhovena, dok je Deki Stevović uživo posmatrao mečeve iz Zagreba… Akcentovali smo učinak srpskih selekija, rezultat na turniru, ali najviše vremena posvetili smo priči o objektivnim problemima s kojima se suočava vaterpolo, kako sada tako i u budućnosti… Aleksandra je iz „prvog reda“ uvidela kako izgleda organizacija velikog turnira i podelila je sa nama interesantnu priču o pratećim stvarima vezanim za adekvatnu pripremu devojaka za turnirske utakmice… Maksim Živaljević, kolega iz Podgorice, dao je svoj presek turnira uz posebnu priču o Crnoj Gori, kolege Marko Štefanek i Andrija Martić dobili su opravdani :) Deki i ja smo se i kroz emisiju uz suze oprostili od našeg Milana Marjanovića, predivnog čoveka koga ćemo zauvek pamtiti kao sjajnog prijatelja i čoveka koji je obožavao vaterpolo. Na kraju podkasta pogledajte i komemoraciju održanu u prostorijama VSS…POVEŽITE SE I PODRŽITE INFINITY LIGHTHOUSE EKIPUKupite naše majice, knjige i podržite nas na: https://shop.infinitylighthouse.com Postanite član na YouTube-u: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinPodržite nas na Patreonu: https://www.patreon.com/infinitylighthouse ★ Support this podcast on Patreon ★

Eno največjih verskih romanj v Sloveniji je danes množico ljudi znova privabilo v Dražgoše. Drži, romanja ni organizirala nobena verska skupnost, ampak Zveza borcev za vrednote NOB. A realno je med temi vrednotami pravzaprav ena ključnih zamenjava vere s političnim sistemom komunizma, ki je v marsičem deloval precej mitološko, izrazito verski značaj pa lahko opazimo tudi pri romanju v Dražgoše. Glede na zgodovinska dejstva je za ohranjanje naboja v dogodku, ki naj bi se ga spominjali, potrebne res precej mitologije in verske gorečnosti.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Finančni ministri Evropske unije so dosegli politični dogovor o reformi evropskih javnofinančnih pravil. Slovensko finančno ministrstvo je zadovoljno, saj se bo mogoče pravilom prilagoditi postopno, brez prevelikega žrtvovanja. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Varnostni svet Združenih narodov znova preložil odločanje o resoluciji za takojšnjo prekinitev ognja v Gazi. Nadaljevanje pogajanj kljub temu vzbuja upanje. - Sindikati javnega sektorja in vlada bi lahko danes parafirali dogovor o uskladitvi plač z inflacijo. - 12 finalistov, pomembnih osebnosti z različnih področij, bo izbralo 21-to ime leta Vala 202.

Voditelji držav članic Evropske unije so v Bruslju končali dvodnevni vrh na katerem so bili pri osrednjih vprašanjih, povezanih z Ukrajino, le polovično uspešni. Podprli so začetek pristopnih pogajanj s Kijevom, medtem ko se o nadaljnji finančni pomoči Ukrajini, zaradi nasprotovanja Budimpešte, niso dogovorili. Čeprav so se pogajanja zato zamaknila v prihodnje leto, je premier Robert Golob vseeno izrazil zadovoljstvo. Druge teme: - Izrael odobril odprtje mejnega prehoda z Gazo za povečanje dobave humanitarne pomoči. - Slovenija, Hrvaška in Italija med prazniki s flekisibilnejšim medsebojnim mejnim nadzorom. - Smučarski skakalki Emi Klinec slabši finalni doskok v Engelbergu odnesel zmago.

Podravska regija je bila v minulem obdobju zelo uspešna pri črpanju evropskih kohezijskih sredstev, smele načrte pa ima tudi do leta 2027. Med prednostnimi bodo projekti za energetsko in prehrambno samooskrbo in za razvoj turizma, pa tudi za reševanje oskrbe s pitno vodo in gradnja čistilnih naprav. Tudi v prihodnje bo pomembno zagotavljati lastni delež pri naložbah; o podrobnostih pa v Radijski tribuni s pristojnimi na Regionalni razvojni agenciji Podravje – Maribor.

V zadnjih letošnjih Globinah smo gostili ljubljanskega škofa dr. Antona Jamnika. Izhodišče pogovora so bile aktualne teme, s katerimi se srečuje današnji svet: umetna inteligenca, genetsko spremenjeni organizmi in snovi človeškega izvora. Na izzive, ki odpirajo številna vprašanja, išče odgovore tudi novoustanovljena Komisija za etiko Evropskih škofovskih konferenc, njen predsednik je od letošnjega marca naš gost dr. Jamnik.

Vlada pod vodstvom Roberta Goloba škodi Sloveniji, je jasen predsednik SLS Marko Balažic. Skupaj s strankinim nosilcem liste za evropske volitve dr. Petrom Gregorčičem je za oddajo Pogovor o spregovoril o precej pestrem politične dogajanju ter opozoril na škodljive zakone, ki jih sprejema državni zbor. O slednjih je spregovoril tudi Gregorčič, ki trdi, da so evropske volitve tudi z vidika zastopanja slovenskih interesov v Bruslju izjemno pomembne.

Nakup delnic je danes bolj preprost kot kadarkoli prej. V času digitaliziranega sveta je obisk borznoposredniških hiš za investiranje v vrednostne papirje skoraj odveč. Vse je mogoče storiti prek mobilnih aplikacij, te pa omogočajo tako dostop do podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi, kot do tistih na tujih trgih. V oddaji tudi o tem, koliko pozornosti velja ob nakupu delnic nameniti dividendam, ali lahko pretekla višina dividend napoveduje prihodnje zaslužke ter zakaj neizplačilo dividend ne pomeni nujno slabega poslovanja podjetja. Sogovornika: - Dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani - Luka Gubo, analitik in upravljavec premoženja

Tako celjski rokometaši v ligi prvakov kot Olimpijini košarkarji v evropskem pokalu so lovili prvo zmago v letošnjih evropskih tekmovanjih. Odzive ujamete v dopoldanskih športnih minutah, kjer načrte pred novo sezono razgrne tudi Primož Roglič.

Vas zanima zgodovina območja, kjer živite, oziroma ste v dilemi, kako varno je to področje? Morda vam bo v pomoč nova aplikacija, ki so jo ustvarili na Oddelku za naravne nesreče pri Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Gre za Geografski atlas naravnih nesreč v Sloveniji. V Aktualni temi ga je predstavil Lenart Štaut z inštituta.

Konkurenčnost in avtonomija evropskega gospodarstva, nadaljnja brezpogojna podpora Ukrajini in širitev Evropske unije na države zahodnega Balkana, Ukrajino in Moldavijo - to so bili glavni poudarki zadnjega govora predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen pred evropskimi volitvami prihodnjo pomlad. Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu je napovedala tudi preiskavo kitajskih subvencij za električna vozila in strogo regulacijo umetne inteligence. Preostale novice: Sum spolne zlorabe mladoletnih oseb v enem izmed taborniških rodov; osumljeni član vodstva v priporu. Ministrstvo za zdravje predstavlja glavne usmeritve področja za prihodnji dve leti, ki med drugim predvidevajo okrepitev ambulant družinske medicine in povečanje glavarinskih količnikov. Putin po srečanju s Kimom nazdravil prijateljstvu med Rusijo in Severno Korejo; obeta se tudi tesnejše vojaško sodelovanje.

Del kulturnega izročila, ki nas spremlja od rojstva do smrti in vmes, so tudi šege, navade in obredi. V želji, da jih predstavi, jih je prvič pri nas tako celostno med trde platnice zbral Ambrož Kvartič, doktor etnologije in kulturne antropologije ter redni sodelavec naše hiše. Z njim smo se pogovarjali o njegovi pregledni monografiji z naslovom Od imena do spomina. Spomin pa je tudi letošnja osrednja nit Evropskih dnevov judovske kulture. Spomin v svoji večplastnosti – bodisi kot nekaj osebnega ali kolektivnega, predvsem pa kot ključen za razumevanje naše zgodovine in kulture. Predstave, glasbene dogodke, vodstva ponujajo, prvo je bilo po razstavi o knjižni dediščini predvojne prekmurske judovske skupnosti v mariborski knjižnici. Prve dni septembra pa se bodo tudi letos na Opčinah pri Trstu zgodili študijski dnevi Draga, ki so dosegli častitljivo starost, saj bodo že 58-tič zapovrstjo.

V Tretjem polčasu smo bili nogometni. Z gosti smo pokomentirali 1. krog kvalifikacij evropskih tekmovanj in začetek slovenske prve nogometne lige.

Voditelji članic Evropske unije bodo danes nadaljevali razpravo o migracijah, ki so jo sinoči zaradi nesoglasij prekinili. Ključno je posredovanje v državah izvora, je poudaril nizozemski premier Mark Rutte. Slovenski premier Robert Golob pa je predlagal, da bi na mejo med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško poslali enote Frontexa - s tem bi pomagali Hrvaški kot tranzitni državi in Italiji kot ciljni. Drugi poudarki oddaje: - Francija tretjo noč v primežu nemirov in protestov proti policijskemu nasilju. - Upokojenci bodo ob junijskih pokojninah prejeli letni dodatek. - Slovenski skakalci na Evropskih igrah v Zakopanah osvojili bron.

Bo vlada zaradi hitenja pri izpolnjevanju obljub tvegala spor s socialnimi partnerji? Med sindikati in tudi delodajalci je trenutno veliko nezadovoljstva, saj vlada sprejema predloge brez posvetovanja z njimi. Zaskrbljenost je še toliko večja, saj se napovedujejo pomembne spremembe zakonodaje s področij zdravstva, dolgotrajne oskrbe, delovnih razmerij ter pokojnin. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Ruske rakete zadele središče Kramatorska: ubitih najmanj 8 civilistov; več kot 50 ranjenih - Muslimani praznujejo kurban bajram; v Meko odšlo tudi 40 romarjev iz Slovenije - Smučarski skakalki Niki Prevc na Evropskih igrah srebro; danes v boj za odličja smučarski skakalci

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je včeraj potrdila vlada, je po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca največji korak na tem področju v zadnjih 30-ih letih. Predlog zakona širi nabor pravic in zagotavlja financiranje. Do zakona, ki bo začel veljati s prvim januarjem 2024, pa so zadržani socialni partnerji in strokovna javnost. Druge teme: - Vodja ruske paravojaške skupine Wagner Prigožin prispel v Belorusijo. - Kosovski premier Kurti izrazil pripravljenost za manjšo prisotnost policije na severu Kosova. - Skakalka Nika Prevc srebrna na Evropskih igrah, atleta Kristjan Čeh in Tina Šutej zmagala v Ostravi.

Prva oddaja tega tedna prinaša vpogled v sklepni del festivala Kino Otok, ki je letos potekal že devetnajstič po vrsti. V Berlinu so se ta konec tedna začeli Slovenski kulturni dnevi. Tema je čebelarstvo in včeraj je v Muzeju evropskih kultur potekala slovesna otvoritev z razstavo Buzzing Slovenija ali brenčeča Slovenija čebel in ljudi, ki bo odprta do aprila prihodnje leto. V mesecu Evropskih kulturnih dni se Slovenija predstavlja s številnimi okroglimi mizami, literarnimi dogodki, koncerti in predavanji, povsod kot dežela čebelarjev, v tradicionalnem in sodobnem, trajnostnem smislu. Vabimo pa vas tudi na 16. mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa KLOVNBUF.

Nela Copot in Blaž Kolman, dijaka Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in člana ekipe KOMPOT. S kreativno zgodbo in tehnično kakovostjo kratkega videa na temo Blaginja sta navdušila strokovno žirijo in v kategoriji od 16 do 18 let v konkurenci 63 ekip zmagala na tekmovanju evropskih statističnih iger. Kandidata sta bila še: - Jure Longyka, avtor in voditelj legendarne oddaje Izštekani, ki že 30 let spodbuja, podpira in odkriva nove pa tudi stare slovenske glasbene ustvarjalce. Obletnico je ob spremljavi izvrstnega benda in petnajst eminentnih glasbenih izvajalcev pospremil z velekoncertom Izštekanih 30 v ljubljanskih Križankah. - Tomo Juvan iz službe za komuniciranje pri Darsu, ki skupaj s sodelavci že dobro leto skrbi za domiselne napise nad avtocesto. S kratkimi, duhovitimi in pozitivnimi sporočili kot je denimo 'Nisi hlod, ne vozi nasekan' opozarjajo na prometno varnost saj so prepričani, da so bolj učinkovita od opozorilnih ali celo grozilnih.

Ta konec tedna je potekal naš največji kolesarski praznik - kolesarski maraton Franja. Današnjih klasičnih preizkušenj - 156- in 97-kilometrske - se je udeležilo približno 2 tisoč 500 kolesarjev, skupno pa približno 4 tisoč 500. Dobrega vzdušja med udeleženci niso pokvarile niti padavine. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajinske sile naj bi dosegle napredek na vzhodu države; Rusija vztraja, da je odbila vse napade. - Z odprtjem razstave Buzzing Slovenija začetek Evropskih kulturnih dni v Berlinu; v ospredju letos Slovenija. - Novak Đokovič zmagal na Roland Garrosu, osvojil rekordni 23-ti turnir za grand slam.

Približno 50 voditeljev evropskih držav in ustanov Unije v neposredni bližini Ukrajine razpravlja predvsem o tej državi in gostiteljici srečanja Moldaviji, ki si prizadevata za priključitev 27-terici. Zaradi napetosti na severu Kosova je bilo veliko pozornosti namenjene tudi srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Druge teme: - Kosovo in Ukrajina ter z njo povezano dogajanje so bili tudi v ospredju zasedanja vodij diplomacij zveze Nato v Oslu. Srečanje je prav tako zaznamovalo prizadevanje, da bi Turčija odobrila priključitev Švedske še pred julijskim vrhom zavezništva. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da je ta teden že govoril s turškim predsednikom Erdoganom in napovedal skorajšnji obisk omenjene države. - Vlada je s potrditvijo srednjeročnega obrambnega programa določila prednostne naloge razvoja in nakupov vojaške opreme. O tej so v preteklosti odločali birokrati in politiki v pisarnah, je dejal premier Robert Golob in dodal, da bodo po novem bolj poslušali vojake na terenu. - Kakovosten in vzdržen javni zdravstveni sistem bomo po prepričanju zdravniške zbornice dosegli z ustreznimi delovnimi razmerami. Kot je še dejala predsednica zbornice Bojana Beović, je treba v sistem vključiti vse zdravnike.

Evropska komisija prvič predlaga zamrznitev sredstev kateri od članic zaradi kršenja načel pravne države. Madžarska po mnenju Bruslja s pomanjkljivostmi na področju javnega naročanja in boja proti korupciji predstavlja tveganje za proračun povezave. Komisija po besedah evropskega komisarja za proračun Johannesa Hahna članicam povezave predaga zamrznitev približno 7 milijard in pol evropskih sredstev Madžarski. V oddaji pa tudi o teh temah: - Pred jutrišnjim pogrebom Kraljice Elizabete se mnogi želijo pokloniti monarhinji; v London prispeli tudi številni svetovni voditelji - V občinah Kostel in Osilnica ob uničenih cestah napovedujejo visoko škodo, natančnejše ocene bodo znane jutri - Še drugi poraz rokometašic Krima v Ligi Prvakinj

Slovenci so na evropskem prvenstvu branili naslov evropskih prvakov, a so v Berlinu sinoči izpadli v četrtfinalu. Našo reprezentanco so presenetljivo premagali Poljaki, ki so tako končali slovenske sanje o novi kolajni. Druge teme oddaje: - Na prvem vrhu koalicije po začetku delovanja nove vlade o izzivih prihajajočih jeseni in zime - Vladnemu predlogu sprememb družinskega zakonika zelena luč pristojnega parlamentarnega odbora - Praznujemo tričetrt stoletja od vrnitve Primorske matični domovini

Danes se bodo končala združena evropska prvenstva v Muenchnu. Zadnji dan tekmovanj ima Slovenija že zagotovljeno kolajno. Priboril jo je namiznoteniški igralec Darko Jorgič, ki se bo v popoldanskem finalu boril za naslov evropskega prvaka. V Jutranji kroniki tudi: - Rekordna turistična sezona na Hrvaškem, kjer razmišljajo o zaprtih plažah - Kijev se pripravlja na krepitev ruskih napadov ob ukrajinskem dnevu neodvisnosti - Glavna nagrada festivala FeKK grškemu kratkemu filmu Mikrobiom

Teden so zaznamovali nedoumljivi škandali: kako lahko sistem tako zataji, da resna kulturna ustanova pripravi razstavo ponaredkov svetovnih mojstrov, podjetje sredi Slovenije pa brezsramno ignorira delavske in potrošniške pravice in pravila. Spremljamo pripravo domačih in evropskih ukrepov za obvladovanje izrazitih zvišanj cen energije in hrane. Pretresamo sloge vladanja razvpitih nemških in britanskih voditeljev, pomembnih tudi za nas. Kritični pregled tedna tokrat s Katjo Arhar.Tedenski aktualni mozaik, kritični pregled tednaTeden so zaznamovali nedoumljivi škandali: kako lahko sistem tako zataji, da resna kulturna ustanova pripravi razstavo ponaredkov svetovnih mojstrov, podjetje sredi Slovenije pa brezsramno zlorablja tuje delavce, mimo vseh delavskih in potrošniških pravic in pravil. Spremljamo pripravo ukrepov za blažitev posledic orjaških dvigov cen energije in hrane, od guvernerja Banke Slovenije pa zahtevamo pojasnila o poznem ukrepanju Evropske centralne banke zoper inflacijo in posledicah skorajšnjega dviga obrestnih mer. Pretresamo sloge vladanja razvpitih nemških in britanskih voditeljev, pomembnih tudi za nas. Kritični pregled tedna tokrat s Katjo Arhar.

Poročanje o pripravljenosti vojske je tokrat sovpadlo z rusko agresijo na Ukrajino. Čeprav Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena, je jasno, da so se politične in varnostne razmere spremenile v tolikšni meri, da je na mestu vprašanje, ali so vojaški nakupi, ki so v teku, še vedno potrebni in ali ne bi bilo bolje predvolilni čas izkoristiti za razpravo in iskanje širokega konsenza o naših pogledih na varnostna vprašanja in evropski obrambni sistem in o tem, kam v skladu s tem investirati. O tem voditelj Robert Škrjanc s ključnimi odločevalci. Gostje: - generalmajor Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, - Matej Tonin, minister za obrambo, - Boštjan Šefic, svetovalec predsednika republike za nacionalno varnost, - dr. Jelena Juvan, predstojnica Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede. Ruski napad na Ukrajino je spremenil svet in Evropsko unijo, kako naj se prilagodi naša vojska?Poročanje o pripravljenosti vojske je tokrat sovpadlo z rusko agresijo na Ukrajino. Čeprav Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena, je jasno, da so se politične in varnostne razmere spremenile v tolikšni meri, da je na mestu vprašanje, ali so vojaški nakupi, ki potekajo, še vedno potrebni in ali ne bi bilo bolje predvolilni čas izkoristiti za razpravo in iskanje širokega konsenza o naših pogledih na varnostna vprašanja in evropski obrambni sistem in o tem, kam v skladu s tem investirati. O tem voditelj Robert Škrjanc s ključnimi odločevalci. Gostje: – generalmajor Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, – Boštjan Šefic, svetovalec predsednika republike za nacionalno varnost, – dr. Jelena Juvan, predstojnica Katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede.

Ali je prav, da so do denarja Evropske unije upravičene le tiste države članice, kjer je zagotovljeno spoštovanje vladavine prava? Poljska in Madžarska trdita, da za to ni ustrezne pravne podlage v evropskih pogodbah. Na Sodišču Unije sta zato izpodbijali uredbo, ki opredeljuje podrobnosti in postopke. Za to sredo napovedana odločitev je prelomna in bo pomembno zaznamovala izvajanje novega evropskega sedemletnega proračuna in sklada za okrevanje v skupni vrednosti prek 1800 milijard evrov. Prvič v zgodovini povezave je predvideno pogojevanje evropskega denarja z vladavino prava (in sicer na področjih finančnega upravljanja, neodvisnosti sodstva, dostopa do pravnih sredstev), zato je v nekaterih članicah precej vznemirjenja. O odločitvi sodišča, argumentih in posledicah voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: - dr. Veronika Fikfak, profesorica prava človekovih pravic na Univerzi v Koebenhavnu, - dr. Matjaž Nahtigal, profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, - dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi. Poljska in Madžarska trdita, da to pogojevanje nima ustrezne pravne podlageAli je prav, da so do denarja Evropske unije upravičene le tiste države članice, v katerih je zagotovljeno spoštovanje vladavine prava? Poljska in Madžarska trdita, da za to ni ustrezne pravne podlage v evropskih pogodbah. Na Sodišču Unije sta zato izpodbijali uredbo, ki opredeljuje podrobnosti in postopke. Za to sredo napovedana odločitev je prelomna in bo pomembno zaznamovala izvajanje novega evropskega sedemletnega proračuna in sklada za okrevanje v skupni vrednosti več kot 1800 milijard evrov. Prvič v zgodovini povezave je predvideno pogojevanje evropskega denarja z vladavino prava (in sicer na področjih finančnega upravljanja, neodvisnosti sodstva, dostopa do pravnih sredstev), zato je v nekaterih članicah precej vznemirjenja. O odločitvi sodišča, argumentih in posledicah voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: – dr. Veronika Fikfak, profesorica prava človekovih pravic na Univerzi v Københavnu, – dr. Matjaž Nahtigal, profesor na Katedri za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede, – dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi.