Podcasts about pariza

Dr. Renaud Rochette je kot mlad učitelj v pariškem predmestju doživel, da je učenka rekla, da bo šla v Palestino in pobila, kolikor je le mogoče judov. Po pogovoru z njo je ugotovil, da je šlo za provokacijo, hotela je šokirati, saj se ji je dogajanje v svetu zdelo krivično. Je slovenski šolski sistem pripravljen na primere religijske radikalizacije, ki se lahko začne na primer s tem, da šolar noče več učiteljici dati roke? Ali pa ko se šolarke ne naučijo plavati zaradi verskih zadržkov? Ali pa ko se stepejo šolarji različnih veroizpovedi? Se sistem zna odzvati? Kje so vzroki za radikalizacijo? Bi lahko bil del preventive obvezen pouk o religijah? Zakaj je vprašanje identitete pogosto skupno tako pri verski radikalizaciji kot radikalizaciji v ideologijo bele prevlade? Kaj o tem menijo ugledni religiologi Evropske religiološke zveze?Sogovorniki: Christian Moe, norveški religiolog, ki živi v Sloveniji, Patrick Loobuyck, profesor politične filozofije, etike in religije na univerzi v Antwerpnu, Goran Popović, ravnatelj OŠ Livada, Renaud Rochette, zgodovinar, religiolog in nekdanji učitelj v predmestju Pariza, Tim Jensen, danski religiolog, predsednik Mednarodne zveze za zgodovino religij, Aleš Črnič, katedra za religiologijo na FDV UL, Center za proučevanje kulture in religije.

Piše Simon Popek, bere Igor Velše. V Ljubljani na Resljevi ulici stoji stara hiša z meščanskimi stanovanji; v enem izmed njih je večino dvajsetega stoletja živela družina avtorja knjige Enfilade: življenje stanovanja. Z ene strani se vidi na ljubljanski grad, z druge na Kamniške Alpe. Po stopnicah si se vzpel v stanovanje, kjer je del mladosti preživel tudi Miloš Kosec, danes arhitekt in poznavalec zgodovine urejanja interierjev, ki je pričujočo knjigo – izvrstno kroniko dvajsetega stoletja, ki združuje osebne, teoretske in zgodovinske vidike življenja v skupnih prostorih – napisal na podlagi zapiskov, ustnega izročila družinskih članov in seveda lastnih izkušenj. Knjiga je nujno tudi osebna, poudarja avtor v prologu, kar me je takoj napotilo k še eni »stanovanjski kroniki« druge polovice dvajsetega stoletja, dokumentarcu Mile Turajlić Druga stran vsega. V njem je režiserka v središče postavila staro meščansko stanovanje v središču Beograda, ki je bilo po drugi svetovni vojni, v času nacionalizacije, razdeljeno na dva dela. Dvoje vrat so komunisti zapečatili, na strani režiserkine mame je stal kavč, na drugi strani pa omare njene sosede, ki se tudi v letih po razpadu Jugoslavije ni odselila. Mila Turajlić je skozi pripoved o razlaščenemu stanovanju opisala zgodbo nekega časa in prostora, čas komunizma, ki materi kot univerzitetni profesorici ni bil naklonjen, razpadanje skupne države, dvig srbskega nacionalizma, čas Miloševića, revolucijo leta 2000 in ponoven dvig nacionalizma po volitvah leta 2015. Knjiga in film skratka ponujata perfekten dvojček na temo življenjske in sociopolitične dinamike. Koščeva knjiga na stodvajsetih straneh seveda ponuja kompleksnejši pogled v meščansko stanovanje na Resljevi; kot veleva naslov, obravnava fenomen enfilada, arhitekturne iznajdbe baroka in njegovega osrednjega bivanjskega motiva, ki je tedanji aristokraciji ponudila večjo zasebnost. Enfilade pomeni sosledje prostorov, nanizanih z vratnimi odprtinami v ravni liniji, in če človek stoji na enem koncu stanovanja in zre skozi serijo odprtih vrat, se mu nakazuje ponavljajoče se zaporedje, t.i. mise en abyme oziroma »zdrs v neskončno«. V 17. stoletju, ki je hodnike poznalo le v samostanih in na arkadnih dvoriščih, je enfilade pomenil osnovno organizacijo prvih stanovanj. Preživel je več revolucij, bivanjski ideal je v 19. stoletju prevzelo meščanstvo in ga po svoji meri nekoliko demokratiziralo, po industrijski revoluciji pa se je gradnja interierjev še bolj industrializirala. V 20. stoletju je enfilade izgubil svojo vlogo, čeprav je ponujal nekaj unikatnega. Tako kot je unikatna pričujoča knjiga, mešanica družinske kronike in socialne politične zgodovine. Kosec navaja kopico zgodovinskih referenc, pomen enfilada prek baročnih dvorcev in Versaillesa odpelje do pariške komune in Haussmanovega preoblikovanja urbanizacije Pariza v 19. stoletju, še prej se ustavi pri sončnem kralju in izpostavi rokokojsko revolucijo, ko so arhitekti v čutnem stopnjevanju iz enega prostora v drugega odkrili potencial erotičnega zapeljevanja, zgodovinsko popotovanje pa konča z zadnjim radikalnejših posegom v koncept enfilada, ki se je z razlaščanjem in drugačno vrsto družbene solidarnosti po drugi svetovni vojni, vsaj pri nas, uveljavil z utesnjevanjem oziroma delitvijo stanovanj na več enot. A bo vseh teh brez dvoma zanimivih in informativnih detajlih knjiga ne bi bila neodložljiva, če bi umanjkala družinska razsežnost in intimni pogled na stanovanje na Resljevi, ki je v dvajsetem stoletju gostilo – in preživelo – kopico družinskih članov, začasnih priseljencev, nacističnih racij, prisilnih sobivanj, redistribucijo materialnih dobrin in postopno praznjenje stanovanja. Nikoli ni nikomur idealno ustrezalo, pravi avtor, vedno je bilo za nekoga nepraktično, a se je – vsem pomanjkljivostim navkljub in ob vseh mogočih spremembah v družbenih razmerah – izkazalo za izjemno prilagodljiv in vitalen organizem. To je, kot pravi Kosec, manifest drugačnemu načinu bivanja, kot ga poznamo danes. Enfilade je bil dolgo časa bolj kot prostor funkcionalnih opravil prostor gibanja in telesnega doživljanja – dveh lastnosti, ki smo ju v sodobnem bivališču popolnoma podcenili.

Številni mladi modni oblikovalci ob koncu izobraževanja iščejo odskočno desko v tujini in pogosto tam tudi ostanejo. Njihovi izdelki se po kakovosti prav nič ne razlikujejo od tistih izpod rok oblikovalcev iz Pariza, razlika je le v tem, da so nekateri že od začetka pri koritu, pojasnjuje Sara Valenci, mlada slovenska oblikovalka, ki se je odločila, da bo kariero nadaljevala v Sloveniji. Pogovarjali smo se tudi o tem, zakaj je izbrala modno oblikovanje in kakšen je odnos do modnih oblikovalcev v tujini in doma.

V portretni oddaji Obrazi sosednje ulice predstavljamo upokojenega vsestranskega glasbenika in pedagoga Ota Vrhovnika. Kot virtuoza klasičnega saksofona ga poznajo širom po svetu… Sodeloval je z različnimi uglednimi orkestri – tudi z Dunajskimi in Berlinskimi filharmoniki, vrsto let je bil redni profesor za klasični saksofon na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Slišali smo kako je kmečkega fantiča z Otiškega vrha pri Dravogradu, ki se je najprej izučil za kovinarja, izjemen glasbeni talent in volja študijsko peljala preko Maribora, Pariza, Graza do zaslužnega profesorja te znamenite dunajske glasbene šole…

V tokratni portretni oddaji Obrazi sosednje ulice predstavljamo upokojenega vsestranskega glasbenika in pedagoga Ota Vrhovnika. Kot virtuoza klasičnega saksofona ga poznajo širom po svetu… Sodeloval je z različnimi uglednimi orkestri – tudi z Dunajskimi in Berlinskimi filharmoniki, vrsto let je bil redni profesor za klasični saksofon na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Slišali bomo kako je kmečkega fantiča z Otiškega vrha pri Dravogradu, ki se je najprej izučil za kovinarja, izjemen glasbeni talent in volja študijsko peljala preko Maribora, Pariza, Graza do zaslužnega profesorja te znamenite dunajske glasbene šole… Tehnična izvedba Zoran Perko.

Prvi ovosezonski večiti derbi pripao je košarkašima Partizana, Crvena zvezda je baš podbacila - zašto? Kako se Andreas Obst "upalio" i oborio rekord sa 11 trojki, zašto su igrači Pariza išli u Estoniju, posle koliko je Teo završio meč Evrolige bez asistencije, zbog čega je Toko Šengelija istinski junak i kad Srbija ide po to zlato na Evrobasketu? O svemu tome smo pričali u 10. epizodi druge sezone podcasta "Pick and roll".

Tokrat gremo na odrske deske. V SNG Maribor bo nocoj premiera velikega klasičnega baleta Plameni Pariza. Delo Borisa Asafjeva, ki tematizira vrednote francoske revolucije, bo na mariborskem odru zaživelo prvič. V nedeljo pa bo ljubljansko premiero doživela Brechtova Sveta Ivana Klavniška, mednarodni projekt, v katerem sodelujejo igralci iz štirih evropskih gledališč, kolektiv ErosAntEros in Laibach.

Večeras emitujemo prvi razgovor iz Perta, a gosti Jao Mile podcast-a su Dejan Vasiljević i Marko Marinovoć koji brane boje Adelaide 36ers-a!Dejan je svojim igrama skrenuo pažnju na sebe te su se za njegove usluge raspitivali Partizan i FMP, ali do realizacije nije došlo bar za sada.Malina nam je preneo svoje prve utiske iz Australije, ali i sa OI iz Pariza i poručio ko treba da bude na selektorskoj poziciji u narednom periodu.00:00:00 Početak 00:03:30 Perth Hoops Fest00:06:00 Dejan Vasiljević 00:09:30 Očekivanja i razvoj00:15:00 Odrastanje 00:18:00 Uzori 00:20:00 Koledz00:24:30 Profi ugovor00:27:30 NBA00:30:50 Repka00:38:00 Srbi u Australiji 00:41:41 Savet za mlade00:42:50 Top 500:47:47 Marko MarinovićThumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igshid=MzRlODBiNWFlZA==Pratite nas na društvenim mrežama!Instagramhttps://www.instagram.com/jaomile_podcast/Facebook https://www.facebook.com/JAOMILEPODCASTTikTokhttps://www.tiktok.com/@jaomile_podcastTwitter https://twitter.com/mileilicGost: Dejan Vasiljevic i Marko MarinovicDatum: 9. Oktobar  2024. Autor i domaćin: Mile IlićLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse & NBL production#jaomilepodcast #deajanvasiljevic #markomarinovic #djokovic #crvenazvezda #kkpartizan #nikolajovic #nba  #nikolajokic #abaliga #jokic #bogdanovic #euroleague #doncic #adelaide

U novoj epizodi HistoryCast-a, putujemo u proleće 1940. godine, kada je svet bio svedok dramatičnih događaja koji su zauvek promenili Evropu. Kako je nacistička Nemačka munjevitom brzinom pregazila Francusku? Koje su ključne bitke dovele do pada Pariza? Kako su saveznici potcenili Hitlerove ambicije? "Hitlerovo proleće" – vreme kada se činilo da ništa ne može zaustaviti nacističku ratnu mašineriju! Saznajte sve o vojnim taktikama, sudbonosnim odlukama i ljudskim pričama iz ovog ključnog trenutka u Drugom svetskom ratu. Danas sa vama istoričari Nikola Đukć i Nikola Šipka.

Kao gosta 181. epizode podkasta "Pod kapicom" najavili smo Stefana Ćirića, novog trenera Partizana i pomoćnog trenera u reprezentaciji Srbije. Ipak, pridružio nam se spontano i njegov brat Miloš Ćirić.Stefan je podelio utiske sa Olimpijskih igara, one iz bazena, ali i van njega. Govorio je o raspodeli uloga u ekipi, sa posebnim naglaskom na ulogu Miloša Ćuka. Uporedio je svoja iskustva iz Rija, Tokija i Pariza, koja se dosta razlikuju, osvrnuo se na saradnju sa Dejanom Savićem i opisao kako je raditi sa Urošem Stevanovićem... Stvari su jasne za Los Anđeles, a na čemu treba raditi za Brizbejn? Koji je sat nosio kada je skočio u bazen posle finala? Kako su izgledale pripreme za Olimpijske igre i ko je okupljao momke i posle treninga? Kako je izgledalo suđenje u Parizu i da li se tokom turnira promenio kriterijum, naročito posle brutalitija Kondemija i protesta Italijana? O svemu tome smo pričali sa Stefanom...On se našao i u ulozi novinara, a svom bratu Milošu postavio je nekoliko pitanja o aktuelnoj situaciji u Pro Reku. Od Miloša smo prvi put čuli šta se to tačno dogodilo u italijanskom velikanu, kako će izgledati ekipa sledeće sezone, ko je novi vlasnik kluba i da li će Reko i pod kojim uslovima igrati na evropskoj sceni...Mnogo aktuelnih i zanimljivih tema donosi nam epizoda sa braćom Ćirić. Uživajte!Četvrtak 29. avgust 2024Kupite naše majice, knjige i podržite nas na: https://shop.infinitylighthouse.com Postanite član na YouTube-u: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinPodržite nas na Patreonu: https://www.patreon.com/infinitylighthouse ★ Support this podcast on Patreon ★

I pčele vole život u gradu! Europske metropole poput Berlina, Pariza i Beča u svojim brojnim parkovima, ali i na krovovima zgrada i muzeja nude pčelama velik broj raznolikih staništa. Košnice se pod nadzorom pčelara postavljaju diljem urbanih farmi, krovova i zelenih površina. Što moramo znati o urbanom pčelarstvu Maja Marić saznaje od Miljena Bobića, pčelara iz Bonna i Bijeljine. Nenad Kreizer objašnjava što o tome kaže EU direktiva i s kojim izazovima se susreću pčelari u Njemačkoj danas. Von Maja Maric.

53 - U novoj epizodi HistoryCast-a, putujemo u proleće 1940. godine, kada je svet bio svedok dramatičnih događaja koji su zauvek promenili Evropu. Kako je nacistička Nemačka munjevitom brzinom pregazila Francusku? Koje su ključne bitke dovele do pada Pariza? Kako su saveznici potcenili Hitlerove ambicije? "Hitlerovo proleće" – vreme kada se činilo da ništa ne može zaustaviti nacističku ratnu mašineriju! Saznajte sve o vojnim taktikama, sudbonosnim odlukama i ljudskim pričama iz ovog ključnog trenutka u Drugom svetskom ratu. Danas sa vama istoričari Nikola Đukć i Nikola Šipka.

Na kolesarski dirki po Španiji je pred karavano še ena etapa namenjena sprinterjem in ubežnikom, preden se dokončno ne razplameni boj za zmago. Zanimivosti iz Španije povežemo z novicami iz Pariza, kjer se končujejo paraolimpijske igre.

Na kolesarski dirki po Španiji je pred karavano še ena etapa namenjena sprinterjem in ubežnikom, preden se dokončno ne razplameni boj za zmago. Zanimivosti iz Španije povežemo z novicami iz Pariza, kjer se končujejo paraolimpijske igre.

U novoj epizodi našeg podkasta selektor olimpijskih šampiona Uroš Stevanović donosi nam prve utiske nakon osvojene zlatne medalje i tradicionalnog dočeka ispred gradske Skupštine. U prvom delu razgovora pričali smo o grupnoj fazi turnira, porazu od Australije, kao i o ključnoj utakmici na turniru protiv Grčke koju je želeo da izbegne kao rivala. Zašto smo igrali atipičnu "M zonu" protiv ekipa kakve su Grčka, SAD i Hrvatska? Kako je raslo samopouzdanje ekipe i na koji način je Novak Đoković kroz 15-minutni razgovor podigao ekipu posle poraza od Austealije? Uroš nam je pričao o uticajh Andrije Gerića i Dajane Zoretić i koliko mu je bila bitna fotografija na pobedničkom postolju sa Dajanom i Josipom Vrlićem na kraju Igara.Istakao je da mu je bila važna konstantna i jedina podrška predsednika VSS Viktora Jelenića i predsednika Stručnog saveta Jugoslava Vasovića, kao i koje dve poruke čestitke su mu najbolje objasnile kakav je uspeh napravio i imale za njega najveću emotivnu težinu.Selektor Srbije je objasnio na koji način je sve Dejan Savić uticao na njega, kao i kako je on temelj ove reprezentacije Srbije postavio još 2019. godine.Još mnogo toga zanimljivog je Uroš podelio sa nama, a za kraj je odgovorio i na vaš pitanja.Uživajte u novoj epizodi!00:00:00 Uvod - Predstavljanje gosta00:28:25 Andrija Gerić kao psiholog u reprezentaciji00:43:00 Preuzimanje reprezentacije i očekivanja00:58:40 Pripreme reprezentacije01:19:40 Profesor Koprivica01:25:00 Da li ostaje selektor Srbije?01:31:15 Polufinale protiv SAD01:40:06 Podrška Italijanima za protest 01:52:03 Atmosfera u reprezentaciji posle 1/2 finala i pripreme za finale01:55:51 Slavlje posle finala02:04:50 Pitanja gledalacaKupite naše majice, knjige i podržite nas na: https://shop.infinitylighthouse.com Postanite član na YouTube-u: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinPodržite nas na Patreonu: https://www.patreon.com/infinitylighthouse ★ Support this podcast on Patreon ★

-Zastor je padel, olimpijske igre v Parizu končane. Slovenija z dvema zlatima in eno srebrno medaljo.-Kateri so podvigi in kateri spodrsljaji iger?-Sodniki se veselijo skorajšnjega dviga plač, kaj pravi na to državna blagajna?-Glavni ekonomist GZS o inflaciji in cenah energentov.- Na današnji dan mladih kritike mladinskega sveta na račun vlade. Jih ta sploh sliši?-Bo Iran v prihodnjih dneh napadel Izrael? ZDA na Bližnji vzhod napotile ladje in letala.Vreme- sončno in zelo vroče, do 37 stopinj Celzija.-Ukrajina nadaljuje z napadi na rusko ozemlje, v Belgorodu izvedli nove evakuacije.-Zaradi vzdrževanja železniške infrastrukture lahko potniki do konca septembra pričakujejo zamude oziroma nadomesten avtobusni prevoz.-ŠPORT: Največ medalj, 126, iz Pariza odnesli Američani.

V Parizu že odštevajo zadnje ure do uradnega konca olimpijskih iger. Zaključna slovesnost se bo začela ob 21-ih, slovensko zastavo bosta nosila dobitnik srebrne medalje Toni Vodišek in golfistka Pia Babnik, ne pa Janja Garnbret, ki je bila najprej predvidena kot nosilka. Tudi zadnji dan iger je sicer še pestro na tekmovališčih, za Slovenijo pa je zadnji dan prinesel razočaranje rokometašev. Preostale novice: Srditi boji naj bi ukrajinskim silam omogočili napredovanje v obmejnih ruskih regijah. Uvozna ploščad trajekta na Malem Lošinju do smrti stisnila tri mornarje. Mladi pred svojim mednarodnim dnevom opozarjajo na pomanjkljivosti v digitalizaciji.

Otvorene su Olimpijske igre u Parizu, a otvorenje uz kišu, u središtu Pariza, nije oduševilo sve promatrače. U konačnici su se organizatori i ispričali katolicima, i ostalim kršćanima, koje je naljutio kičasti prizor na svečanosti otvorenja, parodija "Posljednje večere", slike slavnog renesansnog umjetnika Leonarda Da Vincija. No važnije od svečanosti otvorenja su nastupi 10 tisuća i 500 sportaša i sportašica koji će se natjecati u 32 različita sporta. Hrvatska itekako ima favorite za medalje.

Z večerno slovesnostjo v središču Pariza se bodo še uradno začele olimpijske igre. V francoski prestolnici bo sodelovalo več kot deset tisoč petsto športnikov in športnic, ki se bodo potegovali za 329 kompletov medalj v 32 športnih panogah. V dopoldanskih športnih minutah podrobneje še o tekmah 2. kroga kvalifikacij konferenčne lige v nogometu, v katerem so nastopili trije slovenski klubi.

Najbolj globalna vas na svetu je zagotovo vsakokratna olimpijska vas. Z našo četrtkovo rubriko se zato tokrat selimo v Pariz; od tam se nam bo oglasil reporter Boštjan Reberšak. O logističnih zapletih, dostopih do dogodkov, prvih vtisih in največjih svetovnih zvezdnikih.

V prvencu poljske nobelovke se nenavadna trojica odpravi na še bolj nenavadno potRoman Popotovanje ljudi Knjige je izšel leta 1993. S časovne oddaljenosti dobrih treh desetletij lahko v pisateljičinem prvencu brez težav zaznamo številne značilne teme in vprašanja, k katerim se je Olga Tokarczuk v svojih kasnejših romanih in kratkih zgodbah vedno znova vračala, jih poglabljala in širila v nove smeri: tu najdemo že eklektično mešanje žanrov, raziskovanje alternativnih, marginalnih religijskih praks in značilno subtilno vnašanje elementov fantastičnega.Popotovanje ljudi Knjige se sicer godi v drugi polovici 17. stoletja v Franciji in nato v španskih Pirenejih. V iskanju Knjige, ki naj bi vsebovala absolutno védenje, se kot po naključju združi nenavadna druščina: Markiz, zapuščena kurtizana in nemi deček. Potujejo v nasprotno smer od množic hugenotov, ki pred verskim preganjanjem prav tisti čas bežijo na sever, na varno, proti Holandiji. Potujejo stran od Pariza, središča tedanjega sveta in uradnih doktrin. Potujejo po stranskih poteh tako v prostoru, kot tudi idejno.Kako daleč jih navsezadnje pripelje popotovanje, preverjamo v pogovoru z Jano Unuk, ki je knjigo prevedla za založbo LUD Literatura.

SRPSKI RADIO CIKAGO – DEJAN JOVIČIĆNACIONALNI TRENER RVAČKOG SAVEZA SRBIJE ZA SLOBODNI STILOČEKUJEMO OD SVETSKOG ŠAMPIONA STEVANA MIĆIĆA OLIMPIJSKU MEDALJU IZ PARIZASERBIAN RADIO CHICAGO IS A KEY PLAYER AMONG THE ETHNIC BROADCASTERS IN THE U.S. AND IS CONSIDERED THE NUMBER ONE MEDIA OUTLET IN THE SERBIAN-AMERICAN AND BALKAN COMMUNITY IN THE UNITED STATES OF AMERICA AND CANADA.SERBIAN RADIO CHICAGO BROADCASTS DAILY FROM 3PM TO 4PM CST ON WNWI AM 1080, CHICAGO.HTTPS://WWW.SERBIANRADIOCHICAGO.COMHTTPS://WWW.SERBIANRADIOCHICAGO.NETSupport the Show.

I pčele vole život u gradu! Europske metropole poput Berlina, Pariza i Beča u svojim brojnim parkovima, ali i na krovovima zgrada i muzeja nude pčelama velik broj raznolikih staništa. Košnice se pod nadzorom pčelara postavljaju diljem urbanih farmi, krovova i zelenih površina. Što moramo znati o urbanom pčelarstvu Maja Marić saznaje od Miljena Bobića, pčelara iz Bonna i Bijeljine. Nenad Kreizer objašnjava što o tome kaže EU direktiva i s kojim izazovima se susreću pčelari u Njemačkoj danas. Von Maja Maric.

Vlada in Fides bosta popoldne znova za pogajalsko mizo. V ospredju bo možnost mediacije, da bi odpravili pat položaj merjenja mišic, ki najbolj škoduje pacientom. Pred pogajanji se bosta srečala predsednik Fidesa Damjan Polh in premier Robert Golob. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor bo opravil tretjo obravnavo predloga novele zakona o varstvu okolja. Ta mejne vrednosti emisij za sosežig odpadkov določa vsaj tako strogo, kot so te predvidene za sežig. - Otroci v Gazi umirajo zaradi lakote, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija. Izraelci so v napadih uničili bolnišnice, v enklavi primanjkuje pitne vode, hrane in zdravil. - Francija je kot prva država pravico do splava nedvoumno zapisala v ustavo kot zagotovljeno svoboščino. Na Eifflovem stolpu v središču Pariza je ob tem zažarel napis Moje telo, moja izbira.

Zakaj so si študentje protestniki s konca šestdesetih za svoj umetnostni izraz izbrali modernizem, ki je bil takrat star že pol stoletja? Kaj je to pomenilo za njihova revolucionarna prizadevanja in kaj za zgodovino umetnosti?Okoli leta 1910 se je z Igorjem Stravinskim v glasbi pa Pablom Picassom v slikarstvu ter T. S. Eliotom v književnosti uveljavil modernizem. Na začetku je to bilo radikalno, revolucionarno gibanje, ki je hotelo načine našega doživljanja sveta in samih sebe v njem uskladiti z novimi spoznavnimi horizonti, ki so se prav tedaj odpirali, zahvaljujoč pač teoriji relativnosti, psihoanalizi, drugi industrijski revoluciji in vzponu množičnega, revolucionarnega delavskega gibanja. Modernizem je bil pri tem uspešen, pravzaprav celo tako zelo, da se je nenavadno hitro in globoko vpisal v svetovni umetnostni kanon, njegovi pionirji pa so postali planetarno prepoznavne kulturne ikone, ki so se najpozneje do sredine 20. stoletja preobrazili tudi v največje zaslužkarje v globalni kulturni industriji. Zato je vsaj malo nenavadno, da so študentski protestniki, ki so maja 1968 preplavili najprej ulice Pariza zatem pa še drugih mest po Evropi in Ameriki, modernizem vzeli za svoj umetnostni izraz. Če so namreč mladi demonstranti tedaj hoteli na smetišče zgodovine poslati meščansko nacionalno državo z vsemi njenimi represivnimi in ideološkimi aparati vred ter vzpostaviti družbo, ki bo prekinila z nasiljem, neenakostjo, patriarhatom, idejnim konformizmom in potrošništvom, tedaj je resnično nenavadno, da so se sklicevali in si pomagali z modernističnimi umetnostnimi praksami, ki jih je, kot rečeno, meščanski svet že pred časom razmeroma uspešno integriral v svoje predstavne horizonte … Ta paradoks v še sveži razpravi Zadnja sezona modernizma in maj ’68 zaposluje akad. dr. Marka Juvana, raziskovalca na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter predavatelja na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pri tem pa Juvana v knjigi, ki je izšla pri založbi LUD Literatura, ne zanima samo dogajanje v Parizu, v Franciji oziroma, širše, na Zahodu, ampak se tudi sprašuje, kakšen je bil odnos med študentskimi protestniki in umetnostnim – še zlasti, kajpada, literarnim – modernizmom v Sloveniji, kjer seveda nismo imeli meščanske, kapitalistične temveč socialistično družbeno ureditev in kjer, za nameček, modernisti sploh še niso bili del nacionalnega umetnostnega kanona – pa naj gre za Kosovelove Integrale, za Podbevškovega Človeka z bombami ali za Grumov Dogodek v mestu Gogi. Do kakšnih zaključkov se je dr. Juvan v tem smislu navsezadnje dokopal, smo v pogovoru z njim preverjali v tokratnih Glasovih svetov. foto: notranja grafična oprema druge pesniške zbirke Tomaža Šalamuna Namen pelerine, 1968, izrez (Goran Dekleva)

Z muzikologom dr. Gregorjem Pompetom o tem, kako je opera v 19. stoletju postala osrednja in množično obiskana umetniška zvrst, kako so se skozi to spreminjale njene značilnosti ter kakšno vlogo je igrala v takratni družbiDanes opera prejkone ni vključena v vsakodnevne kulturne navade širših slojev, ampak je bolj ali manj stvar redkih glasbenih sladokuscev. Verjetno si zato težko zamislimo, da je bila nekoč ne le zelo razširjena, ampak kar ena osrednjih umetniških zvrsti ter igrala močno kulturno in ponekod tudi družbeno vlogo, morda skorajda tako, kot jo je nekje od sredine 20. stoletja naprej v naših življenjih začel igrati film. In vendar je v 19. stoletju opera v evropskih družbah zasedala prav takšno središčno mesto. Kako je torej mogoče, da je umetniška zvrst - ki je bila še stoletje prej bolj ali manj zabava plemiške aristokracije, tudi danes pa jo okušajo le še redki operni navdušenci - v nekem trenutku dobila tolikšno pozornost v vseh pomembnejših mestih naše celine, od Neaplja, Benetk in Pariza, pa do Dunaja, Berlina in celo Moskve? Ter kako se skozi opero zrcalijo velike premene, ki so jih v tem prelomnem stoletju doživljale na novo industrializirane evropske družbe, polne prebujajočih se nacionalnih gibanj in vzpenjajočega se meščanstva ter vedno bolj modernih idej, ki so vse težje sobivale z v veliki meri po starem ukrojenem svetu? O tovrstnih vprašanjih bomo v tokratnem Kulturnem fokusu govoril z dr. Gregorjem Pompetom z Oddelka za muzikologijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki je pri tamkajšnji založbi nedavno izdal knjigo z naslovom Opera in glasbena drama v 19. stoletju. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.   foto: odrska postavitev Francesca Bagnara za uprizoritev opere Križar v Egiptu Giacoma Meyerbeerja leta 1824, Wikipedija

Ocena filma Izvirni naslov: Sur l'Adamant Režiser: Nicolas Philibert Piše: Urban Tarman Bere: Igor Velše Adamant francoskega režiserja dokumentarnih filmov Nicolasa Philiberta je samo na prvi pogled alegorija, ki je našla filmsko upodobitev. Dvonadstropna železno-lesena hiša zaobljenih oblik z dvižnimi senčili, ki razpirajo krasne poglede na Seno, se je naselila na splavu. Sidro je privezala v središču Pariza pri mostu Charlesa de Gaulla. Plavajoča stavba je nastala šele pred kratkim in postala dnevni center za ljudi z duševnim težavami. Ladja na reki, kot jo spoznamo v Adamantu, je precej več kot pregovorna »ladja norcev«, o kateri pripovedujejo alegorije od antike do francoskih poststrukturalistov z Michelom Foucaultem na čelu. Foucault je pred dobrega pol stoletja pisal o tem, kako je – moderna doba še posebej intenzivno – oblastne in disciplinske mehanizme podredila racionalnosti in racionalizaciji. Široko pahljačo človeške drugačnosti in samosvojosti je z uveljavljanjem norm izrinila na drugo stran: v domeno norosti. Adamant uporabnice in uporabniki radi obiskujejo. S terapevti, psihiatri in socialnimi delavci gradijo skupnost bolj na kreativnih impulzih kot na morebitnih primanjkljajih članov: spodbujajo izražanje, ustvarjanje, komunikacijo. Ljubiteljsko umetniško ustvarjanje in strpna skupnost, kjer so sodelujoči opazno naklonjeni drug drugemu; to je najbrž prav tako zdravilno kot farmacevtske učinkovine. Toda obiskovalci Adamanta, ki jih režiser povabi pred kamero, so realistični. Frédéric jasno pove, da so zdravila zanj temelj: brez njih bi verjel, da je Jezus; namesto da bi sodeloval v filmu, bi verjetneje plaval v Seni. Philibertov dokumentarec je posnet observacijsko, vendar kamera, ki jo usmerjata s psihiatrinjo Lindo de Zitter, ni vzvišena ali distancirana »muha na steni«, ampak deluje podobno kot v Družini in Domu slovenskih dokumentaristov Roka Bička in Metoda Pevca. Ko režiser recimo z brega opazuje center in na ladijskem mostu prepozna obiskovalce, malce nerodno zumira in nas opozori, da gledamo film in ne resničnosti same. Adamant ni spoliran izdelek in v tem je njegov čar. V nekem trenutku zaslišimo glas izza kamere. Režiserjevo oko je namreč odprto za dialog: ne samo sprašuje, ampak tudi odgovarja na radovedna vprašanja portretirancev. Razvidno je, da je v montaži režiser pripravljen predčasno končati kakšen že malo mučen prizor ali na drugi strani iskrivemu in duhovitemu sogovorniku pustiti, da razvije krhko misel do konca. Zdi se, da dnevni center stoji na mestu, zunaj časa, medtem ko Sena in z njo običajno dogajanje v družbi utečeno tečeta naprej. Tako je najbrž vedno bilo in film v tem smislu ne dodaja aktivistične komponente. Adamant je film za vse radovedne duše, ki razumejo, kako pomembno je, da v družbah ohranjamo prostore, kjer je z mislimi mogoče plavati tudi proti toku, ne le z njim.

Janina Kos je uveljavljena prevajalka iz francoščine in španščine. V njenem opusu najdemo več kot dvajset prevedenih knjig, večinoma romanov najvidnejših sodobnih francoskih pisateljev, kot so Hervé Le Tellier, Maylis de Kérangal ali Yasmina Reza. Vmes najdemo dela dokumentarne literature, kot je na primer knjiga Žvižgači Florence Hartmann in tudi poezije Luisa Chavesa in Raúla Zorite. Za prevod romana Anomalija Hervéja Le Tellierja), Goncourtovega nagrajenca, je dobila Janina Kos lani Nodierovo nagrado za najboljši prevod iz francoščine. Anomalija je privlačno, zanimivo branje o nenavadnem dogodku, anomaliji v vesoljnem redu, ki zamaje življenje 243. potnikov na letalu iz Pariza v New York. V besedilu najdemo številne osebe, različne žanre, pogoste navedke iz drugih besedil, saj si je Hervé Le Tellier kot je sam povedal, roman zamislil kot večplastni pisateljski izziv. Je namreč predsednik društva OULIPO. Člani si prizadevajo ustvariti dela z uporabo omejenih tehnik pisanja in s tem doseči poseben učinek. Le Tellierju je to uspelo, saj je roman Anomalija preveden v več kot 40 jezikov in je velika uspešnica. Na Slovenskem ima za zanimivo bralsko izkušnjo zasluge Janina Kos.

Sredin večer je bil za slovenske odbojkarske, rokometne in košarkarske prvake pester. Vsi so igrali pred domačim občinstvom; odbojkarji ACH Volleyja so v ligi prvakov gostili Rzeszow, rokometaši Celja v najvišjem evropskem tekmovanju Wislo Plock, medtem ko so se košarkarji Olimpije pomerili z vodilno ekipo svoje skupine evropskega pokala, z ekipo iz Pariza.

Sredin večer je bil za slovenske odbojkarske, rokometne in košarkarske prvake pester. Vsi so igrali pred domačim občinstvom; odbojkarji ACH Volleyja so v ligi prvakov gostili Rzeszow, rokometaši Celja v najvišjem evropskem tekmovanju Wislo Plock, medtem ko so se košarkarji Olimpije pomerili z vodilno ekipo svoje skupine evropskega pokala, z ekipo iz Pariza.

Nova epizoda podcasta Snaga uma donosi razgovor sa novinarom Branislavom Šovljanskim, koji se nedavno vratio iz Izraela odakle je izveštavao za N1, kao jedini srpski novinar na terenu. Iz ugla medijskog profesionalca s dugogodišnjim iskustvom izveštavanja u kriznim i ratnim okolnostima, Šovljanski je govorio o načinima na koje se novinarima na terenu percepcija krize menja dok uče da od eksplozije ne treba da beže, već da ka njoj trče; o scenama koje je video u Izraelu, gde se spustio do samog prelaza sa Gazom, pošto dalje nije moglo da se ide; o medijskoj propagandi u najtežim situacijama, razlikama u doživljaju stradanja, ali i o iskustvima sa terena tokom izveštavanja sa ukrajinske granice i iz Pariza 2015. godine.

Prebivalci stanovanjskega bloka na Reki so se znašli na udaru posteljnih stenic. Povečano število teh malih žuželk rumenorjave barve opažajo tudi prebivalci Pariza in Londona na vlakih podzemne železnice. V svoje okolje, predvsem postelje jih običajno prinesemo s potovanj. Kako pomembno je hitro ukrepanje, ko se pojavijo stenice? Gost četrtkovega Svetovalnega servisa na Prvem bo Milan Lovrec, strokovnjak za dezinsekcijo iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.

Piše: Katja Šifkovič Bere: Maja Moll Pisateljica Brina Svit je znana po pisanju, ki presega meje jezika. Avtorica, ki živi v Parizu, piše predvsem v francoščini in se sama prevaja v slovenščino, tokrat pa je slovenskemu bralstvu namenila privilegij, da avtofikcijski roman Uporni bicikli preberejo prvi. V Franciji bo namreč knjiga izšla šele v začetku prihodnjega leta. Brina Svit v novi pripovedi prevprašuje konvencionalnosti jezikovnih in kulturnih meja, predvsem pa ljubezni in spominjanja. Glavna junakinja Nastja v času pandemije covida-19 iz Pariza prispe k sestri v Ljubljano. Za prihod v času karantene in zaprtja se odloči, ker jo je zapustil dolgoletni partner. V mestu praznih ulic in kolesarskih protestov se sooči s svojo preteklostjo in postopoma začne odkrivati drugačno plat Ljubljane, ki se razlikuje od njenih spominov na mesto iz mladosti. Ko se vključi v proteste, odkrije moč kolektivne akcije in začne na novo začrtovati svojo življenjsko pot. Protagonistko romana bralci razumemo, saj Nastja kot glavni lik uteleša zapletenost in protislovja, s kakršnimi se v življenju spopadajo številni posamezniki. Njeni ranljivost in negotovost odsevata univerzalno človekovo stanje, Brini Svit pa je prek svoje junakinje uspelo ujeti bistvo tega, kaj pomeni premagovati izzive neprizanesljive sodobnosti, ukleščene v politično in družbeno razdvajanje. Nastja na nek način deluje tudi kot metafora za večje družbene premike, saj skozi njene oči dobimo pogled v kompleksnost kolektivnega delovanja in možnosti za spremembe. »Tukaj smo zato, da rečemo ne. Ne tej vladi in vsemu kar predstavlja. Ne temu svetu, ki gre po vodi,« reče. Pisanje Brine Svit je znano po introspektivni naravnanosti in tudi roman Uporni bicikli obeta razmišljujoče raziskovanje protagonistkinega notranjega življenja. Z liričnim in odkritosrčnim jezikom na vsaki strani romana odkriva plasti posameznikovega raziskovanja bolečine in želje po boljši prihodnosti, po prihodnosti, v kateri bo prostor za upanje. S prepletanjem Nastjinih izkušenj v Ljubljani s širšim političnim in družbenim kontekstom pandemije in protestov, Brina Svit ustvarja večplastno pripoved, ki je ljubezensko pismo Ljubljani in s katero se je znova izkazala za neusmiljeno in pozorno bralko človekove psihe ter za mojstrico sodobne književnosti.

U 133. epizodi podkasta Pod kapicom razgovarali smo o SP u Fukuoki, prvim utakmicama, predvidjanjima, sa akcentom na učinak reprezentacija iz regiona. Sa dragim kolegom Dejanom Stevovicem najviše smo pričali o Srbiji, meč sa Španijom, šansama protiv Crne Gore, nedostajanju Dušana Mandića, realnim dometima, cilju koji podrazumeva plasman na Olimpijske igre u Parizu i šta bi se dogodilo ukoliko se on ne ostvari. Zašto višedecenijski hroničar zbivanja u najtrofejnijem sportu smatra da atmosfera u srpskom vaterpolu nikad nije bila gora, kako su nam se dogodili „slučaj Mandicć i Jakšić“, zbog čega sumnjamo da pojedincima reprezentacija nije na prvom planu… U podkast su se video analizom ukljucili drage kolege iz Hrvatske, Marko Stefanek i Andrija Martić, koji su dali svoje poglede na igre Hrvatske, koja bi u daljem takmičenju mogla da se ukrsti sa Srbijom ili Crnom Gorom. Marko se osvrnuo na Grcku, i dao zanimljivo vidjenje na poziciju selektora Vlahosa, dok je Andrija podsetio da Crna Gora precesto u poslednjoj deceniji podmladjuje ekipu. Zajednički utisak je da su Italijani, Španci i Madjari najveći favoriti, a podsetili smo se i suludog kalendara, tačnije potencijalnog puta do Pariza kroz još dva velika takmičenja u januaru (EP) i februru (SP) naredne godine. Sa Malte nam se javila Jovana Pantović, koja igra tamošnju ligu, uputila nas je u aktuelnosti i super atmosferu na mečevima u obe konkurencije, a valja podsetiti da su učešće uzeli i velikani poput Dejana Savića, Andrije Prlainovića, Filipa Filipovića, Leke Ivovića, Aleksandra Ćirića…Gost: Dejan StevovićDomaćini: Pavle Živković i Aleksandra RadivojevićDatum: 20. jul 2023. godineLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse StudiosKupite naše majice, knjige i podržite nas na: https://shop.infinitylighthouse.com Postanite član na YouTube-u: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinPodržite nas na Patreonu: https://www.patreon.com/infinitylighthouse ★ Support this podcast on Patreon ★

Za kolesarji na Dirki po Franciji je komaj 6 etap, ki pa so bile neverjetno razburljive. Po Pirenejih je v majici vodilnega Jonas Vingegaard, a Tadej Pogačar je z izjemno zmago v četrtek pokazal, da se bo za zmago boril vse do Pariza.

Po več dneh nasilnih protestov v Franciji, ki jih je sprožil torkov policijski uboj 17-letnika v predmestju Pariza, je minula noč minila razmeroma mirno. Policija je sicer po državi prijela več deset ljudi. Pozivom k umiritvi razmer, češ da nasilje ne bo prineslo pravice, se je pridružila tudi družina ubitega najstnika. V oddaji tudi o tem: - Evropska komisija ob začetku španskega predsedovanja Svetu Unije danes v Madridu - Digitalni evro: enako kot smo namesto kovancev dobili papirnati denar - Osma zaporedna zmaga metalca diska Kristijana Čeha v diamantni ligi

Lucija Laubry je hči francoskega očeta in slovenske matere. Neprestano premikanje ji ne predstavlja več izziva, saj je stalno bivališče zamenjala že sedemkrat. Trenutno domuje na obrobju Pariza, kjer obiskuje medicinsko fakulteto. V sebi združuje zanimivo mešanico francosko-slovenske identitete. Pravi, da Slovenci pijejo več, Francozi pa znajo v pitju bolj uživati. Pravi tudi, da noben sir ni preveč plesniv in da so Francozi stereotipom navkljub zelo potrpežljivi in topli ljudje.

Ocena filma Izvirni naslov: Un beau matin Režiserka: Mia Hansen-Løve Nastopajo: Léa Seydoux, Pascal Greggory, Melvil Poupaud, Nicole Garcia, Camille Leban Martins Piše: Gorazd Trušnovec Bere: Renato Horvat Sandra je tolmačka in prevajalka srednje generacije, kot samohranilka z osemletno hčerko živi relativno zadovoljno in udobno meščansko življenje v Parizu. Njen oče je upokojen, cenjen profesor filozofije, ki zaradi nevrološke bolezni počasi izgublja vid in prisebnost. S sorodniki skušajo najti zanj ustrezno oskrbo, prav v tem mučnem obdobju pa Sandra sreča starega, poročenega znanca Clémenta, s katerim se spusti v negotovo ljubezensko razmerje. Nekega lepega jutra je novo celovečerno delo scenaristke in režiserke Mie Hansen-Løve. Natanko pred letom dni smo si lahko ogledali njen film Bergmanov otok, poln uvidov v vprašanja človeške identitete in intime, in nekaj Bergmanovega duha je gotovo ostalo tudi v njenem najnovejšem filmu, nagrajenem v sekciji Štirinajst dni režiserjev lanskega Cannesa. V celovečercu Nekega lepega jutra v resnici ni velikih pretresov, kultivirani in uglajeni liki nimajo zares težkih eksistencialnih preizkušenj, kljub temu pa avtorici uspe prikazati naporne trenutke čustvenega tobogana odraslosti. V središču pripovedi je vseskozi Sandra, ki jo z izjemno občutljivostjo upodablja Léa Seydoux. Seveda je obkrožena z več kot kompetentno igralsko ekipo, a v primerjavi z njeno prezenco vsi drugi liki kar nekako zbledijo. Čeprav daje ta pripovedna osredotočenost delu nekako komoren videz, je vtis varljiv; v filmu se izmenjuje vrsta lokacij in stranskih likov in drobnih pripovednih zastranitev, v katerih prihajajo do izraza posamezni značaji. Gre za karakterno študijo, pa tudi portret prostora: kamera mojstrskega direktorja fotografije Denisa Lenoirja daje meščanskemu vtisu Pariza vseskozi neko nežno mehkobo. To je film brez vsakršne grobosti. Edini očitek filmu je pomislek, da gre v precejšnji meri za scenaristični konstrukt: za precej nedvoumno sopostavitev notranjega življenja in vihrave telesnosti, pa tudi Sandrinega poslavljanja od nekega življenjskega obdobja, od očeta in preteklosti, ter za tipajoč začetek nekega novega, morda obetavnega razmerja – prve romantične zveze po dolgem času, kot pravi sama. Vse to prinaša določeno mero bolečine, predvsem pa globokega čustvovanja. Nekega lepega jutra je fin dvourni zarez v svet Sandre in njenih bližnjih ter v intimo vsakdanjosti.

V uničujočem potresu v Turčiji in Siriji je po najnovejših podatkih umrlo več kot 15 tisoč ljudi. Na prizadetem območju še potekajo reševalne akcije. V Turčijo je prispela slovenska ekipa sedmih vodnikov reševalnih psov s spremljevalci, že od torka pa je na terenu tudi slovenski koordinator Marko Bručan. Slovenija bo Turčiji namenila tudi materialno pomoč. Drugi poudarki oddaje: - Vlada z izhodišči za plačno reformo javnega sektorja danes pred sindikate. - Ukrajinski predsednik Zelenski po včerajšnjem obisku Londona in Pariza danes na vrh Evropske unije v Bruselj. - 3 tisoč Prekmurcev predvidoma še letos do zdrave pitne vode z nadgradnjo vodovodnega sistema B.

Piše: Iztok Ilich Bere: Aleksander Golja Miklavž Komelj, z Irene Mislej soavtor monografije Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij, je v prvem delu najprej ustvaril svojevrsten portret vsestranskega umetnika Vena Pilona. Opira se na drugo izdajo njegove avtobiografije Na robu, skoraj dvakrat obsežnejšo od prve, ki je cenzurirana izšla leta 1965. Z veščim povezovanjem drobcev iz izjav in člankov ter odlomkov iz zapisov njegovih sodobnikov, znancev in raziskovalcev njegovega dela ter svojih sodb je sestavil novo, še popolnejšo podobo mojstra različnih slikarskih tehnik in fotografije pa tudi pesnika in esejista. Takšna je že na začetku slikarjeva ocena lastnega dela v pismu Francetu Mesesnelu: »Zavedam se svojega skromnega formata in si ne domišljam, da klatim zvezde; sem le en izmed naštetih, ki so dvomili nad edino zveličavnostjo gotovih -izmov in se zato mučijo sami s seboj,« je zapisal. Sledi ugotovitev Jožeta Snoja v katalogu retrospektivne razstave pred dvajsetimi leti, da »Veno Pilon ni nikoli dolgo zdržal pri eni stvari. Ko se je v njej izživel, se je brž oprijel druge, in prav nič se ni žalostil ob prerani izgubi prve in druge in tretje in tako naprej, saj ga je še isti hip obvladala naslednja.« V nadaljevanju tudi Komelj opozarja na Pilonova razmišljanja o svojem slikarstvu in njegovih zelo različnih fazah, ki so v marsikom vzbudile dvom, ali je vsa ta dela ustvaril isti človek, in katera njegova podoba je prava. Ponuja umetnikov odgovor: »Vsaka je resnična v svoji dobi, vse se pa medsebojno vežejo in spopolnjujejo v kontrastno sliko.« In pripominja, da je »dualizem« imanentno navzoč tudi v temeljni stilni napetosti tistih Pilonovih del, ki jih umetnostni zgodovinarji umeščajo med ekspresionizem in novo stvarnost. Pilonov nemir je rasel tudi iz razpetosti med Parizom in rodno Ajdovščino pred drugo vojno in po njej, o čemer med drugim priča obsežna korespondenca s Cirilom Kosmačem, Borisom Pahorjem in drugimi sodobniki. Dramatičnost dogajanja slikovito ponazarja stanje po vrnitvi januarja 1949 k družini v Pariz, kjer so ga aretirali in mu grozili z izgonom, potem ko je, po Komeljevih besedah »iz Francije odšel italijanski državljan, vrnil se je jugoslovanski iz komunistične dežele, prav takrat vpletene v resno mednarodno krizo informbiroja.« Irene Mislej, dolgoletna ravnateljica po umetniku imenovane galerije v Ajdovščini in izvrstna poznavalka njegove snovne in duhovne zapuščine. v eseju Življenjska in umetniška pot Vena Pilona osvetljuje tudi manj znana dejstva o umetnikovemu rodu, predvsem o očetu Menigu, ter o vplivu soproge Anne Marie, »trdne opore zaletavemu soprogu,« kot jo je označila. Predvsem z njeno pomočjo se je Pilon izvil iz hudih finančnih težav in si uredil atelje in hkrati družinski dom sredi boemskega Montparnassa. Avtorica sledi umetniku do smrti in v posebnem poglavju predstavlja še njegovo publicistično delo. »Z zgovorno besedo obdarjeni Pilon,« piše, je v različnih časih objavil več krajših zapisov, »v glavnem nastalih iz lastnih opazovanj in izkušenj«. To sta po koncu prve vojne nastala zapisa o umetnosti in umetniški vzgoji pri boljševikih, nato pa poročila o dogajanju na področju likovne umetnosti v Italiji, kakor ga je doživljal kot primorski Slovenec. V Ljubljano se je oglašal tudi iz Pariza. V knjigi je Veno Pilon obširneje kot kdaj prej predstavljen tudi kot pesnik in prevajalec. Sam je leta 1953 zapisal, da »že dve leti boleha na hudi nalezljivi bolezni rimanja, ki jo je dobil v kontaktu s Pegazom«. Miklavž Komelj razkriva, da ni šlo za le občasno, obrobno izpovedovanje v verzih. Da je pomenilo več, po svoje opozarja tudi naslov knjige – prvi verz pesmi z enakim naslovom: Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij. V tem poglavju so objavljene doslej večinoma le ožjemu krogu znane Pilonove pesmi v slovenščini iz let po drugi vojni kot tudi v rokopisu ohranjene, v francoščini nastale pesmi. Te so skupaj s komentarji natisnjene v izvirniku in slovenskem prevodu Miklavža Komelja. Besedila spremljajo celostranske reprodukcije Pilonovih pomembnejših olj ter številnih skic, risb, fotografij, ilustracij in drugih stvaritev v manjšem formatu. Pozornejši bralec bo našel obilico pomembnih informacij tudi v številnih opombah in napotilih na dodatne vire.

Lepa dobrodelna zamisel blažene Pauline Marije Jaricot je začela rojevati sadove. Najprej je širila svoja krila prek lyonske škofije, segla do Pariza in s pomočjo mnogih dosegla mnoge dežele Evrope.

Lepa dobrodelna zamisel blažene Pauline Marije Jaricot je začela rojevati sadove. Najprej je širila svoja krila prek lyonske škofije, segla do Pariza in s pomočjo mnogih dosegla mnoge dežele Evrope.

Letošnji dobitnik Župančičeve nagrade za življenjsko delo, akademski kipar in univerzitetni profesor Matjaž Počivavšek, ves čas opazno sooblikuje javni mestni prostor, omenimo recimo skulpturo pred NLB na Trgu republike v Ljubljani. Kako postaviti nekaj, kar prehaja med intimnim ateljejskim delom in javnim prostorom, se sprašuje kipar, ter izpostavlja, da javna plastika zahteva drugačne teme in trajnejši material, pomemben je tudi kontekst prostora. Pri svojem delu izhaja predvsem iz materiala, njegove minimalistično zaznamovane skulpture pa določa tudi dinamično razmerje med velikostjo, volumnom in detajli na površini. Zmanjšati skuša vlogo roke in modeliranja, zato dela pogosto ustvarja ob pomoči odtisov vode, vetra in različnih predmetov. Poleg študija na ljubljanski akademiji sta njegovo delovanje usmerila tudi navdušenje nad ameriškim minimalizmom ter izkušnja Pariza z bogato zakladnico del iz zgodovine umetnosti in tako tudi njegova dela sodobnost združujejo s tradicijo. Foto: ALUO

V popoldanskem Navalu na šport se posvetimo nadaljevanju diamantne lige v atletiki in tenisu z aktualnimi novicami iz Pariza.

U 166. epizodi našeg podkasta Stefan Nikolić i Luka Nikolić govorili su Rolan Garosu. Pariski Grend Slem, Rolan Garos, glavna je sportska tema ovih dana i samim tim smo je pokrili u našoj novoj epizodi. Kao što verovatno znate, Novak Đoković i Rafael Nadal igraće u četvrtfinalu ovog turnira, u utorak od 20 časova i 45 minuta, dakle u večernjem terminu. Kome to više odgovara, koji su problemi, a koje prednosti su stvari koje smo pokrili i verovatno će vas zanimati o čemu se tu radi. Takođe, pričali smo malo o "džumbusu" koji je kreirao Vimbldon i to je takođe jako bitna tema koja se mora rešiti. Govorili smo i o manje gorućim temama poput koučinga u tenisu, analizirali ženski deo turnira i ostale stvari koje direktno iz Pariza pokriva naš kolega Milan Tomić. Toliko o 166. epizodi našeg podkasta, uživajte.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o nečem, kar nas razveseljujejo spomladi in poleti, jagodah.Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat o nečem, kar nas razveseljujejo spomladi in poleti, jagodah.Izmed spodnjih trditev poiščite pravilno. 1. Jagodna generacija je kitajsko poimenovanje ljudi, rojene v 60. letih. Gre za generacijo podeželskih Kitajcev, ki so se preživljali izključno s poljedelskimi monokulturami, ki jih je Kitajska prodajala v tujino. Trditev je izmišljena 2. S pomočjo antifriz gena, ki ribam v polarnih morjih pomaga, da ne zmrznejo, lahko pridelovalci jagod te gojijo tudi pri ekstremno nizkih temperaturah. Trditev je resnična 3. Thérésa Tallien je bila špansko-francoska vplivnica iz Pariza v času francoske revolucije. Poznali so jo po tem, da se je redno kopala v kopeli, za katero so vsakič stisnili po 11 kilogramov svežih jagod. Trditev je resnična 4. Gospa Chomsky iz Brazilije v Braziliji je svetovna rekorderka po številu jagod, ki jih je pojedla v eni minuti. To število je 13. Trditev je resnična 5.Internet tehta približno toliko kot jagode: teža vseh elektronov v gibanju, ki omogočajo delovanje interneta, bi v teoriji znašala okrog 50 gramov. Trditev je resnična

U ovoj epizodi Radio Galaksije bavili smo se Arktikom! Pričali smo o arktičkom ledu, stvaranju i topljenju leda, jezercima na arktičkom ledu i fizici koja ih opisuje. Gost je  bio dr Predrag Popović sa Instituta za fiziku Zemlje iz Pariza. Ako vas zanima kako se geofizičari bave Arktikom, kako se fizičkim modelima može opisati evolucija arktičkih jezeraca na ledu, problem koji značajno utiče na lokalni arktički sistem i određuje globalne parametre za globalne modele klimatskih promena, poput albeda, recimo, poslušajte ovu epizodu. Pričali smo o problemima istraživanja leda na Arktiku, fizici procesa nastajanja leda i topljenja leda, stvaranja jezeraca, njihovim oblicima, distribuciji po veličini, kao i kako kritična granica perkolacije (saznaćete u emisiji šta je to ;) ) kontroliše evoluciju jezeraca tokom vremena. Govorili smo o modelima koji opisuju raspodelu jezeraca i njihovu evoluciju, kao i kako je dobijena analitička zavisnost koja nam određuje globalne parametre važne za globalne klimatološke modele i posmatranja Arktika na osnovu lokalnih i malih struktura jezeraca i njihove povezanosti na ledu Arktika. Takođe, pričali smo i o ubrzavanju topljenja arktičkog leda stvaranjem jezeraca i značaju ovog procesa za globalne klimatske promene i globalno zagrevanje. Ako vas zanimaju detalji, možete više pročitati u Peđinom doktoratu i u radovima: Popovic, P., 2020. Idealized Models of Arctic Sea Ice Melt Ponds.Popović, P., Cael, B.B., Silber, M. and Abbot, D.S., 2018. Simple rules govern the patterns of Arctic sea ice melt ponds. Physical review letters, 120(14), p.148701.Popović, P., Silber, M.C. and Abbot, D.S., 2020. Critical percolation threshold restricts late‐summer Arctic sea ice melt pond coverage. Journal of Geophysical Research: Oceans, 125(8), p.e2019JC016029.Popović, P., Finkel, J., Silber, M.C. and Abbot, D.S., 2020. Snow topography on undeformed Arctic sea ice captured by an idealized “snow dune” model. Journal of Geophysical Research: Oceans, 125(9), p.e2019JC016034.Macdonald, G.J., Popović, P. and Mayer, D.P., 2020. Formation of sea ice ponds from ice-shelf runoff, adjacent to the McMurdo Ice Shelf, Antarctica. Annals of Glaciology, 61(82), pp.73-77.Ukoliko naš rad želite da podržavate iznosom koji sami određujete na mesečnom nivou, to možete učiniti ovde: https://patreon.com/join/radiogalaksija. Ukoliko želite da donirate Radio Galaksiju jednokratno preko PayPal-a, to možete učiniti ovde: http://paypal.me/radiogalaksija. Hvala!Pratite nas i na društvenim mrežama: Facebook, Instagram, Twitter, Reddit.A ukoliko više volite da čitate e-mailove, prijavite se na naš newsletter, ovde. Support the show

V Ukrajini se nadaljuje rusko obstreljevanje številnih mest, spopadi se počasi, a vztrajno približujejo tudi prestolnici Kijev. Ameriški predsednik Joe Biden je zavrnil možnost, da bi se Združene države vpletle v spopade v Ukrajini. Tretje svetovne vojne ne bomo bojevali v Ukrajini, je bil jasen Biden in ob tem ponovil, da bodo Združene države Ukrajini zagotovile orožje. Druge teme: Kakšen bo učinek sprememb zakona o dohodnini? Zaradi epidemije covida-19 številni zaposleni razmišljajo o odhodu iz javnega zdravstva Rogliču kraljevska etapa na dirki od Pariza do Nice; nova zmaga skakalke Bogatajeve, Križnarjeva druga

Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.

Ob svetovnem dnevu romskega jezika bomo tokratni nočni program začeli in obogatili z romsko glasbo iz Slovenije in širše. S kratkimi reportažami pa se bomo odpravili tudi v Francijo, kjer smo se z ustvarjalci oddaje Naše poti, potepali v poletnih mesecih. Takrat smo v Parizu obiskali krovno organizacijo, ki spremlja razmere tamkajšnjih Romov, prinašamo pa še informacije o številnih romskih narečjih, ki jih govorijo Romi v okrožju Pariza. Poskrbeli bomo še za romski jezik v Sloveniji in pogledali statistiko koliko narečij romskega jezika najdemo doma in po svetu. Po poti Romov se bo to noč sprehodil Sandi Horvat.

Muzej naj shrani vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev. Tako je leta 1823 razmišljal baron Jožef Kamilo Schmidburg o današnjem Narodnem muzeju Slovenije, najstarejši nepretrgano delujoči muzejski ustanovi na Slovenskem, ki se je sčasoma razdelila na več institucij, v 200 letih pa je shranila za 100.000 let zgodovine. Pestro življenje muzeja spremlja dokumentarni film režiserja Amirja Muratovića Sled tisočletij – Dediščina Deželnega muzeja v Ljubljani, o katerem več v današnji oddaji, v kateri se oziramo tudi v Pariz, kjer se je v nedeljo 24. oktobra sklenil pesniški sejem Marché de la Poésie, ki že skoraj štiri desetletja poteka v osrčju Pariza. Na njem se predstavljajo tako avtorji in avtorice kot tudi založbe, vsi pa so povezani s poezijo. Letošnja izvedba tega festivala je bila v znamenju desete obletnice gostovanj slovenskih pesnic in pesnikov, z organizacijo pa se trudi v Franciji živeča prevajalka in pesnica Mateja Bizjak Petit. Fotografija: Amir Muratović

Zoran Mušič, France Mihelič, Gabrijel Stupica in Maksim Sedej je le nekaj znanih umetnikov iz zgodovine slovenske likovne umetnosti, ki jih je (so)oblikovala zagrebška likovna akademija. Ta v času med obema vojnama ni bila pomembna le zato, ker takšnega šolanja pri nas še ni bilo, temveč tudi zaradi umetniškega vrveža Zagreba, tedaj prave kulturne metropole, v katero so se stekali vplivi iz Pariza in drugih prestolnic zahodne Evrope. Mladi študenti so bili v Zagrebu umerjeni predvsem v študij francoske umetnosti, zaznamovale pa so jih tudi zaradi političnih razmer stopnjevane polemike o nacionalem izrazu v umetnosti. Na slovenske umetnike je pri tem najbolj vplival Ljubo Babič, ki je ''naš izraz'' povezoval predvsem z likovno kvaliteto meščanskega modernizma. Številni nekdanji zagrebški študenti so ključno vplivali na slovensko umetnostno prizorišče po drugi svetovni vojni, nekateri med njimi (Gabrijel Stupica, Maksim Sedej, France Mihelič in Marij Pregelj) tudi kot profesorji na novoustanovljeni ljubljanski likovni akademiji. To je le nekaj poudarkov razstave Vezi. Zagrebška likovna akademija in slovenski likovni umetniki med obema vojnama v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, ki je že bila na ogled v Zagrebu, pripravili pa sta jo Dajana Vlaisavljević in Asta Vrečko, gostja oddaje. Foto: Zoran Mušič, Motiv iz Dalmacije, gvaš na papir, Nacionalni muzej moderne umetnosti, Zagreb. Foto: Goran Vranić, © NMMU

Dok je većina stanovnika Australije i dalje pod mjerama zatvaranja i čeka na povratak sloboda, u zemljama zapadne Europe već se nekoliko mjeseci "živi s virusom". O tome nam govore stanovnice Londona, Rima i Pariza.

S Tilnom Jamnikom, novinarjem RTV-jevega portala MMC, smo spregovorili o vsem zakulisju doganja na olimpijskih igrah v Tokiu. Kako je tam potekalo delo novinarjev in s kakšnimi težavami so se soočali v teh specifičnih okoliščinah? V drugem delu pogovora pa smo potegnili črto pod košarkarski olimpijski turnir, ki ga je Tilen spremljal iz “prve vrste” ter se zazrli v prihodnost slovenske reprezentance. Bomo tudi na naslednjih turnirjih merili na najvišja mesta? Kako visoka? O vsem tem in še več v zelo zanimivem pogovoru, ki ga lahko najdete na spodnji povezavi. Vabljeni k poslušanju. :)

Avstrijski pisatelj in od predlani tudi prejemnik Nobelove nagrade za književnost, Peter Handke, že dobrega četrt stoletja razburja svetovno javnost s hudo spornimi, celo sramotnimi stališči o razpadu Jugoslavije in pokolu v Srebrenici. Tako najbrž ni presenetljivo, če so številni bralke in bralci pozabili, da je Handke vendarle eden največjih sodobnih mojstrov nemškega jezika. Prav tako pa se zdi, da so pozabili, da v njegovem opusu najdemo tudi številna dela, ki nočejo biti poudarjeno družbeno-kritična ali angažirana, temveč so, ravno nasprotno, izrazito osebne, izpovedne, samo-preiskujoče, celo samo-obtožujoče narave. Med taka gotovo lahko prištejemo roman Moje leto v Nikogaršnjem zalivu, ki ga je za založbo Beletrina pred nedavnim prevedla dr. Amalija Maček. Tu namreč Handke piše o navzven sicer mirnem, malodane spokojnem, navznoter pa vendarle precej burnem letu, ki ga njegov literarni junak, Gregor Keuschnig, na moč podoben avtorju samemu, preživi v Franciji, v enem izmed predmestij Pariza. Handkejev junak tako pozorno opazuje naravo; zavzeto bere pisma, ki mu jih pošiljajo prijatelji z vsega sveta; poglobljeno razmišlja o literaturi, naravi pisanja in težavnosti naloge napisati ep; vrta vase, secira svoj značaj in išče razloge, zaradi katerih so se mu številna izmed najtesnejših razmerij, predvsem tistih družinskih, razletela na koščke. In kako se vse te teme navsezadnje povežejo v eno samo, sklenjeno, organsko celoto? – Odgovor smo v pogovoru z Amalijo Maček iskali v tokratnem Sobotnem branju, ki ga je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Zdravstveni minister Janez Poklukar je na včerajšnjem posvetu stroke pri predsedniku republike Borutu Pahorju dejal, da bo v prihodnjih dneh vzpostavljenih še več terminov za cepljenje proti covidu brez naročanja, saj naj bi bil ta pristop ljudem bližje. Brez naročanja bodo danes cepili v Postojni, Cerknici, Ilirski Bistrici, Hrpeljah, Domžalah in Murski Soboti. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Državnotožilski svet zaradi neimenovanja evropskih tožilcev vložil pobudo za tožbo proti vladi - V vojaški karavli pod Ljubeljem ob obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča odprli sodobno stalno razstavo - Na Euru zmaga Italijanov proti Turkom, Djoković v polfinalu Pariza strl Nadala

U 116. epizodi Pojačalo podkasta gost Ivana Minića je Saša Ozmo, sportski novinar Sport Kluba. U uvodnim minutima pozabavićemo se Sašinim dečačkim snovima, njegovim prvim pravim kontaktom sa sportskim novinarstvom, a zatim i sa zvaničnim ulaskom u svet novinarstva u okviru sportske redakcije B92. Upravo je nekadašnja sportska redakcija B92 sledeća tema: od priče o tome kako je izgledala tadašnja redakcija, preko učenja uz kolege poput Vlade Novakovića i Miloša Šaranovića, pa sve do prvih samostalnih izveštavanja. Nadovezujemo se prisećanjem na jedno nezaboravno iskustvo iz Pariza, ravno sa Rolan Garosa. Čućete kako se izborio sa tremom, pokupio cake zanata od prekaljenih novinara, prilagodio svoje pisanje, tj. priloge datom trenutku. Tokom dosadašnje karijere naš sagovornik je bio na svim Grend Slemovima i sa lica mesta izveštavao. Neretko su te situacije imale svoje smešne i komične momente, o kojima će naširoko da govori. Naposletku dotičemo se Sašine nedavno obavljane prve knjige, Sportsko novinarstvo. Imaćete priliku da saznate kako je došao na zamisao da je napiše, kako je tekao postupak izdavanja, kao i kako možete doći do nje. Teme u podkastu: - Uvod - Zašto Saša Ozmo u podkastu koji se bavi preduzetništvom? - Kad porastem biću... - Prvi susret sa sportskim novinarstvom - Postepeni uplit u sportsko novinarstvo - Izgled nekadašnje sportske redakcije B92 - Bez pomoćnih točkova iliti samostalni rad - Nezaboravno iskustvo - Odlazak na prvi turnir i izveštavanje - Anegdote sa lica mesta - Naučene lekcije od starih majstora - Kako je nastala Sašina knjiga - Kako je tekao postupak objavljivanja knjige - Gde se može knjiga kupiti Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3z6n4Tz Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

V Sloveniji je bila doslej z enim odmerkom cepiva proti covidu cepljena približno petina prebivalstva, z dvema pa desetina. Cepljenje naj bi se sicer v prihodnjih dneh in tednih še pospešilo, pričakovati je večje dobave cepiv. Začetni dvomi glede varnosti cepiv pa se zmanjšujejo, je danes dejal zdravstveni minister Janez Poklukar in ob tem zavrnil navedbe, da cepljeni s cepivom AstraZenece status cepljenega pridobijo šele po 12-ih tednih, temveč ta status dobijo po treh tednih. Drugi poudarki oddaje: - Svetovni dan svobode medijev v znamenju napetosti med vlado in STA - Rim od Pariza pričakuje izročitev levičarskih teroristov, postopki se zamikajo - Pandemija stopnjuje stihijo na trgu s prašiči

Celjski rokometaši so v ligi prvakov odigrali prvo tekmo osmine finala s tekmeci iz Pariza. V dopoldanskem Navalu na šport vam ponudimo odzive in ugotovimo, kakšne možnosti imajo slovenski prvaki za preboj med osem najboljših.

O hoji v ledu je zbirka popotnih dnevniških zapisov enega največjih filmskih režiserjev vseh časov Wernerja Herzoga, ki se je konec novembra leta 1974 peš in brez vsake popotniške opreme odpravil od Münchna do Pariza, na obisk k svoji mentorici in prijateljici Lotte Eisner, ki je hudo bolna ležala na smrtni postelji. Tri tedne trajajoče potovanje po nevihtah in snežnih viharjih je polno divjanja zimske narave, nenavadnih kontaktov s prebivalci nemških in francoskih vasi, vlomov v počitniške hišice, utrujenih nog, divjih živali, pa tudi imaginarnih prizorov, kakršnih smo vajeni že iz filmov tega izrednega filmskega režiserja, znanega po neverjetnih podvigih, kakršen je ročno vlečenje ladje čez goro sredi južnoameriške džungle. Ta naporna pot od Münchna do Pariza, ki jo sam Herzog vidi kot nekakšen »urok«, ki bo poskrbel, da na smrt bolna Lotte Eisner preživi, je posvetilo človekovi volji in njegovi zmožnosti kljubovanja naravi, morda celo kljubovanja smrti sami, s tem pa še en dodatek k že tako obširni mitologiji tega neobičajnega filmskega režiserja. Herzogovo knjižico O hoji v ledu, ki je v prevodu Miriam Drev nedavno izšla pri založbi UMco, je pomagal predstaviti filmski in literarni kritik Simon Popek. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Igra popisuje usodo dečka z ulic Pariza leta 1830. Gavroche je izmišljeni lik iz knjige Nesrečniki velikega francoskega pisca Victorja Hugoja. V radijski igri starejšega datuma ni bilo mogoče ugotoviti vseh nastopajočih, vsekakor pa je zanimiv radijski dokument, predvsem s tragično zgodbo o proletarskem dečku Gavrochu, ki se vplete v revolucijo in z vero v lepši svet izgubi življenje. Originalni naslov Gavroche Avtor prevoda in priredbe Lojze Krakar Režiser Branko Gombač Tonski mojster Niko Jeras Pripovedovalec Maks Bajc Delavec Bert Sotlar Stražnik Branko Starič Traja 38' 52” Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1957

Kaj je Disko Grupa? Grupetto, avtobus, disco group. Na cestnih kolesarskih dirkah je avtobus ali grupetto skupina kolesarjev, ki tvorijo veliko skupino za vodilnim pelotonom. Tudi sami, sklepamo, da bi se na dirki znašli v disko grupi. No, vsaj Uroš in Martin. Blaž se vseeno lahko pohvali z nekaj zmagami na dirkah. In kaj bomo v Disko Grupi počeli? Komentirali bomo dogajanje na dirkah. Tako, "iz kavča", kot radi rečemo. Tokrat smo predelali dirko k soncu, od Pariza do Nice. Prisluhni! Veseli bomo vseh vprašanj, mnenj, kritik in predlogov. Tudi pohval. Predvsem pohval. V bistvu samo pohval. :)

Jože Zalar je zbiratelj motorjev in starodobnikov, ki se je leta 2019 s sopotnikom Blažem Stefanijo v 80 let starem buicku podal na reli od Pekinga do Pariza.

#grobarskahisterija S02 E28 ODBRAMBENI SOJ Ekipa Histija se posle dužeg vremena okupila (u krnjem sastavu) i odlučila da udari brigu na veselje. Posle "Kuluka u predgrađu Pariza" preostalo nam je samo da se u svemu složimo sa Mićom Berićem. Razgovarali smo i o drugoj utakmici na pripremama fudbalera u Beleku (Rubin Kazanj 2-5). U kom sastavu će odbrana Partizana dočekati evropske kvalifikacije? I kakvi su trigliceridi JC Behebecka? HVALA MILOŠU I OSOBLJU LOKALA "KAFASUTRA"(Blok 70) na društvu i sjajnom gostoprimstvu. Muzički radio mix broj XIV i pesma za vakcinaciju https://www.youtube.com/watch?v=nt7WGvVi97M&list=PLwhKCZrlUHqigQHVzgJ2Ds-jbh0v4j_pK&index=1 Slušajte nas na YouTubeu, Soundcloudu, na Podcast.rs, Google i Apple podcast platformama. Komentare/kritike/sugestije nam šaljite preko SVITERA, Instagrama i Soundclouda. Hvala vam na pažnji i podršci. Twitter: www.twitter.com/pfchisterical Instagram: www.instagram.com/pfchisterical/ Youtube: www.youtube.com/c/PartizanHistericalPodcast podcast.rs/show/histerical/ podcasts.apple.com/us/podcast/part…al/id1494766516 NAPRED PARTIZAN! NAPOMENA: Ovo je "uradi sam" podkast u kome navijači Partizana razgovaraju o zbivanjima u svom voljenom klubu. Izneta mišljenja i stavovi su lični i ne predstavljaju stavove bilo koje navijačke grupe, frakcije, dela uprave, radne ili druge organizacije. Nismo insajderi, eksperti, sportski radnici. Trudimo se da jezik koji koristimo bude fin književni - možete ga čuti na svakom stadionu i u svakoj sportskoj hali. Cover foto: Histerical (lična arhiva)

Vratili smo se, a i ponovo radi bioskop, doduše ne baš punom parom kao što smo se nadali, pa sa vama delimo naše impresije u vezi sa njihovom neizvesnom budućnošću. Pričamo o Marijani Kiz, irskoj spisateljici i njenoj neverovatnoj vezi sa Jagodinom. Ima tu još priče o veoma važnim i lošim vestima iz Poljske, ali i dobrim iz Rima. Sve završavamo uz jednu Emili iz Pariza i muke njenog oca u Majamiju. Nadamo se da će vam se epizoda dopasti i radujemo se vašim komentarima. Slušamo se ponovo za dve nedelje.

Šta reći za kraj ovog neverovatnog Tour de France-a. Par reči se pretvorilo u pravi podkast od sat i kusur. Rušimo sve dosadašnje šablone isto kao što je to Pogi uradio na ovom TDF-u. Po mnogo čemu će ostati upamćen ovaj TDF. Pogačar je ocepao sve dosadašnje udžbenike i tutorijale "how to win TDF". Borba za skoro sve majice se odvijala do samog Pariza, što odavno nismo gledali...uostalom poslušajte sve epizode: mixcloud.com/bicisvet --- Send in a voice message: https://anchor.fm/bicisvet/message

Primarno področje raziskovanja Jana Ciglenečkega je zgodovina filozofije, ukvarja se predvsem z antično, patristično in srednjeveško filozofijo. Svoje znanje je izpopolnjeval na številnih tujih univerzah in ustanovah od Beograda, Pariza, Nikozije, Münchna in Kaira, kar je bilo zanj prelomno. Že med prvim bivanjem v Egiptu se je začel ukvarjati z zgodnjim puščavništvom in meništvom. Od leta 2013 mu je skupaj z ekipo v Vzhodni puščavi uspelo locirati in dokumentirati številne meniške naselbine.

Trenutne razmere so znatno ohromile kulturni sektor predvsem z odpovedjo prireditev, ki, podobno kot turistične dejavnosti, v državah EU ostajajo na koncu seznama sprostitvenih ukrepov. O tem in o glasbi se je Milan Brglez v dvanajsti epizodi Od doma do doma pogovarjal s kitaristom Primožem Sukičem. Izobraževalna in kasneje karierna glasbena pot ga je popeljala iz glasbene šole v Piranu, prek Akademije za glasbo v Ljubljani, do specializacije v nemškem Darmstadtu in Bruslju. V tokratnem pogovoru pa se mu je pridružil iz Pariza.

Zanos in ponos ob uspehih slovenske odbojkarske reprezentance je ob izjemni energiji navijačev s tribun in domov ta teden zasenčil vse drugo dogajanje. Ne glede na barvo kolajn, ki jih bodo prinesli iz Pariza, so dokaz, da trdo delo, odločenost in enotnost prinašajo uspehe. Enotnost in nepričakovano vztrajnost kažejo tudi mladi podnebni aktivisti, ki so znova po vsem svetu terjali uvrstitev ukrepov proti podnebnim spremembam na vrh lestvice političnih prednostnih nalog. V tokratni oddaji tudi o tem, kako jim odgovarjajo v slovenskih strateških načrtih. Analiziramo posledice agonije Adrie Airways za slovensko gospodarstvo in iščemo možne rešitve. Pojasnjujemo ozadje vnovičnih demokratskih poskusov za odstavitev ameriškega predsednika Trumpa in komentiramo sago o brexitu po razsodbi vrhovnega sodišča glede prekinitve dela parlamenta.

U srcu Pariza nalazi se Mikijeva berbernica. Prepoznaćete je po karakterističnom "rokerskom" uređenju i dva motora nastanjena u izlogu.

U pariskim predgrađima živi veliki broj Srba koji u Francuskoj borave i rade ilegalno. Kako izgleda svakodnevica u kojoj je rad "na crno" način života, čućete u današnjoj reportaži.

Sarah Schug je mlada Nemka, ki živi in dela v Bruslju. Nič posebnega, vendar Sarah ni evropska uslužbenka. Je ustvarjalka zanimivega bloga o kulturnem in umetniškem utripu Bruslja. Razloži, da je belgijska prestolnica zaradi nižjih najemnin privlačna tudi za umetnike iz Pariza, Londona in Berlina, pojasni, kako je z integracijo manjšin slaba tri leta po terorističnem napadu in kakšna sta Evropa in njena metropola z nebirokratskega zornega kota. Bruselj niso samo pivo, krompirček, vaflji in evrokrati.

Nenormirane špargle! To su one koje nisu u skladu s propisima francuskog udruženja poljoprivrednika. Međutim, jedan poljoprivrednik je odlučio da uprkos tome uzgaja svoje zakrivljene i male špargle. Jer, u okolici Pariza u vrhunskim restoranima je to čisti delikates!

Devetnajsto stoletje, ženska in umetnost. Kako uspeti v pretežno moškem svetu. Koliko ovir ženska umetnica prebrodi, da se povzpne do zavidljivih uspehov. Je sploh mogoče, da ženska ne ostane doma, ampak sledi svojim sanjam? Je. To je storila Ivana Kobilca. Prvi del podkasta odstira njeno življenje in delo – od domače Kranjske do Sarajeva prek Dunaja in Münchna še do Pariza. “Česar doslej niso zmogli moški naši slikarji, to je proizvedla nežna roka mlade slikarice ter nam pokazala, koliko premore talent, združen z vztrajno marnostjo. Gospodična Kobilca je malone izključno portretistinja, a bavi se tudi s slikanjem takoimenovanih žanrskih prizorov, posnetih po prirodi iz ljudskega življenja.” Tako je leta 1890 v Ljubljanskem zvonu o naši največji slikarki Ivani Kobilca zapisal pisatelj Vatroslav Holz. Pisal je o pogumni ženski, o slikarki, ki se ni ustrašila moškega sveta. Pisal je o veliki popotnici – svetovljanki, tudi fotografinji, predvsem pa temperamentni ženski. Ženski, ki je svoje življenje peljala v drugo smer kot njene sodobnice. Sogovorniki: umetnostna zgodovinarka in teoretičarka Beti Žerovc, ki o Ivani Kobilci piše za tuje strokovne revije, kustosinja in recenzentka Petja Grafenauer in umetnostna zgodovinarja Michel Mohor in Nataša Ciber, tudi vodnika pa Narodni galeriji. Zvočna podoba Katja Černela, glas sta posodila Ivan Lotrič in Maja Moll, pripovedovalec Igor Velše.

Michele Pariza Waceka, best-selling author of the Love-Based Business series of books and owner of a copywriting and marketing company, shares how providing a simple but clear message helped promote her book, become an influencer, and connect with other influencers. Michele PW’s journey Michele’s love for writing started back when she was a very young girl, and it moved her to start a career as a direct response copywriter. However, writing sales copy was perceived as "slimy," so Michele felt compelled to change that. Susan Liddy’s book, Love Based Marketing, helped her define her message. She developed a unique philosophy that she now applies in her own company and shares in the Love Based Business book series. How to connect with influencers Keep your message simple, and based on what keeps your ideal audience up at night.  Be ready to clearly articulate your message and what you do. Attend events where influencers will be (not their event) and pay close attention to what they say so you can really get to know them. Always offer to help them and support them without expecting anything in return. Always add a personal touch when you reach out to influencers. Show them that you truly care about them and their business. Make it easy for people to promote your event--provide as much help and ready-to-use materials as possible. Leverage your own platform, such as a podcast, to initiate the connection. Assume all responsibility for the show's promotion, and welcome the additional exposure you might get from your guests as a nice added gift. Lessons learned To avoid misunderstandings and business partnerships gone wrong, always have clear agreements. Spell everything out in writing from day one. Be reliable. "As much as you can, always hold up your end of the bargain,” she says. One thing you’re most excited about Michele is very excited about the latest installment of her Love-Based Business series: Love-Based Goals: Your Guide to Living Your Purpose & Passion (link below). Her free eBook, How to Start A Business You Love and That Loves You Back, is perfect for those who don't have a business yet, are just starting out, or run a business that they don’t love or loves them back. Resources and tools mentioned Michele’s Website GIFT: How to Start A Business You Love and That Loves You Back Love-Based Goals: Your Guide to Living Your Purpose and Passion More about Michele PW Michele PW (Pariza Wacek) is the best-selling author of the "Love-Based Business" series of books that share how to sell more with love and build a solid, profitable business on a foundation of love. In addition, she owns a copywriting and marketing company along with writing and publishing fiction. To grab your free book "How to Start a Business You Love AND That Loves You Back," visit LoveBasedBiz.com  

Trideset dana, pedeset mečeva, dva preostala tima. Portugal i Francuska odlučiće o novom prvaku Evrope. Tako se namestilo da jubilarno izdanje emisije Sa terena bude posvećenom jednom od tri najveća meča u svetu fudbala - finalu Evropskog prvenstva u Francuskoj. Kristijano Ronaldo i drugovi su svoje mesto u okršaju za pehar stekli pobedom nad Velsom (2:0), prvom u regularnom toku susreta, ali verovatno ne bi imali ništa protiv da osvoje trofej čak i bez datog gola, na penale. S druge strane, "Galski petlovi" su sledili istoriju i tradiciju. Domaćin je dva od svoja tri velika pehara osvojio upravo među svojim sunarodnicima, u glavnom gradu svoje zemlje, a to se poslednji pui dogodilo 1998. godine na Mundijalu. O svemu onome što smo gledali u polufinalima, kao i onome što nas čeka u velikom finalu - za vas su govorili novinar portala B92 Sport i urednik sportskog sektora naše kuće Miloš Šaranović.