Podcasts about pretekli

Slovenci Grčijo dobro poznamo in imamo radi, takoj za Hrvaško je naša druga najbolj priljubljena počitniška destinacija. Vendar običajno obiščemo katerega od številnih grških otokov, morda še Atene, Solun in Peloponez. Bolj vzhodno, proti polotoku Halkídika, zanese predvsem poznavalce in tiste, ki znajo ceniti manj oblegane, a prav tako zelo lepe plaže in vedno zeleno naravo. Vzhodna Halkídika je raj za ljubitelje pohodništva in zgodovine, tu je bil rojen veliki mislec Aristotel, mnoge privabijo tudi skrivnostni samostani na polotoku Mount Athos. Zadnjih 15 let pa v tem času na Vzhodno Halkidiko vabi tudi kulinarični festival Kouzina. Pretekli konec tedna so program festivala namenili medu in ob svetovnem dnevu čebel jih je skupaj s slovenskimi čebelarji obiskala Andreja Čokl.

Od oktobra l.2009 Društvo za antične in humanistične študije Slovenije organizira Grošljev simpozij, s katerim poleg spomina na pokojnega klasičnega filologa Milana Grošlja (1902-1979) predvsem skrbi za ohranjanje preostankov klasične izobrazbe v našem prostoru. Pretekli teden (18. - 20. marec) so v Atriju ZRC SAZU skupaj z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU pripravili že 16. po vrsti Grošljev simpozij, ki se ga je zadnja leta nekako prijelo ime »Grošljevi dnevi«. Tokratna tema oziroma delovni naslov srečanja zgodovinarjev, klasičnih filologov, arheologov, antropologov in drugih humanističnih profilov je bila »Pindarjeve ode in njihov čas: Forminga zlata« (forminga je antični liri soroden glasbeni instrument). Prvovrstni kanonski avtor, starogrški pesnik zbȏrovske lirike Pindar (518-438 pr.n.št.) je bil klasik, ki so ga v naš jezik prevajali razmeroma malo, tako da je simpozij v treh popoldnevih skušal z obstoječega vira odstrniti širino in globino te lirike in predvsem časa v katerem jo je pesnik usvarjal. Prvi dan je bil v znamenju prevajanja pesnika in izdaje nove študije o njem, drugi se je posvečal zgodovinsko-arheološkim platem športnih iger pri Starih, sklepni pa je izzvenel v poskusu vživetja v Pindarjev duhovni svet. V našem studiu smo se o fenomenu obdobja in lirike Pindarja v njegovem in sprejemu v našem kulturnem okolju skozi čas pogovarjali s tremi gosti, dr. Nado Grošelj, osrednjo organizatorico simpozija od začetka, prevajalcem pesnika doc. dr. Branetom Senegačnikom in postdiplomskim študentom Rokom Ribičem (vsi iz UL FF). FOTO: Z leve Rok Ribič, Nada Grošelj in Brane Senegačnik v avli radia VIR: Program Ars

Pretekli konec tedna se je s tekmami 19. kola spet zavrtelo kolesje domačega prvenstva v nogometu. Po zimskem premoru so spomladanski del prvenstva s presenetljivim porazom začeli Celjani. Kontroverzni trener Albert Riera se je spraševal, zakaj njegovi varovanci, ki imajo boljše razmere in dobijo več denarja kot tekmeci, igralci Brava, prikažejo manj želje, imajo manj motivacije in energije. Klub iz Šiške je zmagal s 3 : 2, igro sta krasili čvrsta obramba in učinkovit napad, so v najnovejši epizodi podkasta Žoga je okrogla ugotavljali valovski športni reporterji. Jože Pepevnik je razmišljal, da bi lahko Bravo v tej sezoni postal podprvak. Zdaj je četrti na lestvici, tri točke za Mariborom in Koprom. Marko Cirman je omenil novinca v ekipi Venousta Baboulaja in dodal, da so pri Bravu znova brez velikega pompa dobili koristne, pomembne okrepitve. Vodilna Olimpija je s 5 : 0 premagala Primorje, tekmo pa so zaznamovale sodniške odločitve, predvsem posredovanje vara pri razveljavljeni enajstmetrovki Ajdovcev in pri rdečem kartonu igralca Ajdovcev Rafiuja. Boštjan Janežič meni, da so se sodniki zmotili pri obeh spornih primerih. Pogovor je vodil Luka Petrič.

Pretekli petek smo lahko spremljali zaslišanje urednika portala Požareport Bojana Požarja. Zaslišanje je kot predsednica preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sum nezakonitega financiranja strank in medijev, vodila poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta. Bojan Požar je bil na zaslišanje vabljen kot priča, zaslišan pa kot kriminalec. Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Pretekli konec tedna je ponudil pester alpski spored tekmovanj. Smučarke v hitrih disciplinah so se v Sankt Antonu pomerile šele drugič v sezoni, medtem ko se je za moški del karavane svetovnega pokala začel spored tekem na najprestižnejših prizoriščih. Po Adelbodnu bodo sledili Wengen, Kitzbühel in Schladming. V Melbournu pa so se začeli dvoboji prvega letošnjega turnirja za grand slam v sezoni. Za nekaj slovenskega pridiha v glavnem delu turnirja v konkurenci posameznic skrbita Tamara Zidanšek in Veronika Erjavec.

Tokrat je tema pogovora medicinska fizika. Večino diagnostičnih aparatov za neporušni pregled notranjega ustroja telesa so že od odkritja rentgenskih žarkov konec 19. stoletja izumili fiziki. In tako se je sčasoma ta veja fizike v sodelovanju z medicino osamosvojila tudi na univerzi. Oboje raziskovalno združuje tokratni gost, asistent na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani in raziskovalec na Odseku za reaktorsko fiziko F-8 na Inštitutu Jožef Stefan dr. Jošt Stergar. Pretekli teden so na fakulteti obeležili mednarodni dan medicinske fizike, ki je sicer 7. novembra. Tam je odpredaval prispevek na temo večnivojsko slikanje v biomedicini, ki jo bo hkrati s kratkim zgodovinskim uvidom v zgodbo razvoja medicinske fizike povzel tudi v tokratnem pogovoru v našem studiu. FOTO: Z optično koherenčno tomografijo zajeta slika žilja, kjer barve nakazujejo nasičenost s kisikom VIR: IJS

Prof. Sir John Hardy je največkrat citirani britanski raziskovalec na področju Alzheimerjeve bolezni. Poleg viteškega naslova in članstva v britanski kraljevi družbi, je tudi dobitnik priznanja Breaktrough Prize in pa prestižne nagrade The Brain Prize za izreden doprinos k nevroznanosti. Pretekli teden je bil osrednji govorec na mednarodni nevroznanstveni konferenci v Ljubljani, tudi o tem pa več v nadaljevanju, ko povemo, v čem je njegovo delo in izsledki tako prebojno. Avtorica oddaje in prevod: Mojca Delač. Lektura: Saša Grčman. Bral: Matej Rus. (To je posebna, daljša različica oddaje)

Pretekli teden smo zaznamovali svetovni dan preprečevanja samomora, ozaveščanju o tem pa je namenjen ves september. V mariborski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje povedo, da je število samomorov v Podravju višje od povprečja v državi in da je med umrlimi bistveno več moških kot žensk. Zakaj je tako? S sogovorniki smo v Radijski tribuni odgovorili tudi na vprašanji, kako pristopiti k nekomu, ki kaže samodestruktivno vedenje, in kje poiskati strokovno pomoč. .

Pretekli konec tedna se je sklenila 27. likovna kolonija Festivala Ljubljana. Ideja za mednarodno likovno kolonijo se je porodila selektorju Tomu Vranu, ki je direktorju Darku Brleku leta 1997 predlagal, da bi vrhunsko umetniško dogajanje na festivalu ovekovečili z likovno interpretacijo. V oddaji pa tudi več o 61. slikarski koloniji Izlake Zagorje.

Pretekli teden je minil v znamenju konca koncertne sezone. Bliža se poletje in v ponedeljek smo že vstopili v enega poletnih festivalov, saj je na Kongresnem trgu v Ljubljani potekal otvoritveni koncert festivala Imago Sloveniae. Katere koncerte bo letos ponudil v poslušanje in kje bodo potekali, ob koncu oddaje, še prej postavimo piko na i nekaterim abonmajem sezone v iztekanju. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so se končali Zlati abonma s koncertom Praške filharmonije, abonma Veličastni s sodobno plesno predstavo Vezi duš in abonma Kromatika z dirigentom Jascho von der Goltzem in solistoma Matjažem Bogatajem in Marušo Turjak Bogataj. Tam je zapel še Partizanski pevski zbor, Zbor in Orkester Slovenske filharmonije pa sta s koncertom Za dušo v Slovenski filharmoniji sklenila abonma VIP – Vokalno-instrumentalni program. Poleg tega so te dni v Društvu slovenskih skladateljev podelili naše najvišje strokovno priznanje za skladatelje – Kozinovo nagrado, ki jo je letos prejel Ambrož Čopi.

Pretekli teden so v prostorih Inštituta Jožef Stefan na Brinju blizu Domžal pri Ljubljani, kjer že od leta 1966 deluje eksperimentalni jedrski reaktor Triga, slovesno prerezali trak nove naprave KATANA. Gre za poimenovanje po ikoničnem japonskem meču, ki označuje dejansko in simbolno lastnost te nove "zanke za aktivacijo vode", ki "reže meje med fisijo in fuzijo", torej med zlivanjem težjih jeder v lažja (fisija v jedrski elektrarni npr.) in fuzijo, procesom zlivanja lažjih jeder v težja - kar se že milijarde let dogaja na "našem" Soncu, središču domače galaksije. Gre za dolgoletno sodelovanje IJS v projektu fuzijskega reaktorja ITER, ki ga gradijo v južni Franciji. Takšne reaktorje imenujejo TOKAMAK, in jih hladijo z vodo. Ko ta pride v stik z visokoenergijskimi nevtroni iz plazme reaktorja, se slednji absorbirajo v jedrih atomov kisika, kar ustvari radioaktivno obliko dušika. Slednji je radioaktiven, in v slabi minuti razpade, ob tem pa sprosti žarke gama visokih energij. To kratkotrajno sevanje je velik izziv za vodni hladilni sistem. Zato v okviru konzorcija EUROFUSION razvijajo orodja za simulacijo in izračun ravni sevanja okoli tako aktivirane vode. KATANA je torej zaprta zanka za aktivacijo vode, ki služi kot stabilen vir nevtronov in žarkov gama visokih energij. Takšnih eksperimentalnih naprav doslej še ni bilo, KATANO pa je v celoti v zadnjih treh letih izdelala ekipa, ki jo je koordiniral in vodil prof.dr. Luka Snoj, vodja Odseka za reaktorsko fiziko - F8. Po slovesnem dejanskem zagonu Katane – kjer sta bila navzoča tudi programski direktor EUROFUSION prof.dr. Ambrogio Fasoli in dr. Xavier Litaudon, vodja evropskih raziskav za obratovanje fuzijskega reaktorja ITER – je Luka Snoj opisal vlogo te naprave v razvoju tehnologij za bodoči fuzijski reaktor ITER v južni Franciji. FOTO: Tik pred rezanjem traku ob napravi KATANA stojijo, z leve, v beli halji Luka Snoj, v modrih haljah pa proti desni, A. Fasoli in X. Litaudon VIR: Goran Tenze, Program Ars

Pretekli teden je v Slovenijo prikolesaril mladi Irec, ki si je za cilj postavil kolesarjenje od Irske do Avstralije. Pa ne zato, ker bi mu bili všeč ekstremni podvigi, ampak predvsem za dober namen. Fergal Guihen, 25-letni zdravstveni tehnik s severa Republike Irske, namreč tako zbira denar za dve dobrodelni organizaciji. V Ljubljani se je z njim pogovarjala Andreja Čokl.

Pretekli četrtek so v tržaškem muzeju Revoltella odprli razstavo slovitega nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. Razstavo si je v Rimu ogledalo 600 tisoč ljudi, v Trstu jih do konca junija pričakujejo okoli 100 tisoč. Katera dela si je moč ogledati na razstavi? V mesta v zalivu uspešno povezujejo kulturo s turizmom. Kako? Sicer pa si v Trstu v prihodnjih mesecih obetajo še nekaj odmevnih obiskov. Poleti bo mesto prvič obiska papež Frančišek, spomladi bodo na univerzi gostili italijanskega predsednika države Sergia Matterello in nekdanjega slovenskega predsednika Boruta Pahorja. Zakaj ju vabijo?

V Münchnu se je konec tedna končala 60. varnostna konferenca. Zaznamovali so jo pozivi k dosegu miru v Gazi, v Ukrajini, zaznamovale pa so jo tudi številne izjave in napovedi o oboroževanju Evrope, o dvigu t. i. obrambnih sredstev. Pretekli teden je potekalo tudi zasedanje obrambnih ministrov Zveze Nato, tudi na tem zasedanju so govorili o obrambi, orožju, potrebi po zvišanju sredstev, ki jih države članice namenjajo oboroževanju, pa o potrebi po večji proizvodnji orožja, streliva ... Ali se je EU, tudi Nato, skratka Evropa – dejansko znašla pred številnimi dilemami na področju zagotavljanja varnosti? Kakšne razprave potekajo na diplomatskem parketu v evropskih institucijah? Kako se napovedi, povezane z oboroževanjem, skladajo s nižanjem gospodarske rasti, podnebno politiko? Več v pogovoru z našim bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem.

Pretekli konec tedna so zaznamovala tekmovanja na snegu. Alpske smučarke so se prvič v sezoni pomerile na severnoameriškem snegu, na Finskem pa so se začela tekmovanja v nordijskih smučarskih disciplinah.

Pretekli teden je srbski predsednik Vučić razpisal predčasne parlamentarne volitve, v 65 mestih, tudi v Beogradu, bodo potekale tudi lokalne volitve. Ključni bodo seveda tudi mediji, za srbske volivce je še vedno najpomembnejša televizija. In tam močno prevladuje Aleksandar Vučić, ki je imel minuli teden pet dolgih intervjujev na petih različnih televizijah. Ob tem je spet pojasnjeval, kdo je njegov oče.

Pretekli teden so bile oči Tržačanov uprte v Tržaški zaliv, kjer je bila kar štiri dni zasidrana največja ameriška letalonosilka. Številni trgovci in gostinci so bili menda nad obiskom ameriških vojakov navdušeni, spet drugi, mirovniki in okoljevarstveniki pa prihoda ladje niso bili veseli. Kaj kmalu pa se bo mesto že razveselilo novega dogajanja na morju. V pogovoru z dopisnico iz Trsta ne bomo šli tudi mimo tistega, zaradi česar je Italija v mednarodni politiki te dni spet v središču pozornosti - to je migrantska kriza.

S septembrom se v eter Prvega vrača Svetovalni servis. V ponedeljkovem bo z nami socialna pedagoginja in socialna delavka ter svetovalka za partnerske odnose in vzgojo otrok Melita Kuhar. Pretekli mesec je pretresel življenja mnogih, s seboj prinesel negotovost, strah in stres. Čustvena nestabilnost pa seveda močno vpliva tudi na naše medsebojne odnose. In to ob različnih – tudi kdaj nepredvidenih – življenjskih prelomnicah. Kako se soočiti s stisko kot opazovalci ali neposredni udeleženci? In ne nazadnje – kako v družinski dinamiki z novim šolskim letom spet vzpostaviti ustaljen ritem?

Tudi ta teden minute za nevrone namenjamo katastrofalnim poplavam, ki so se nam zgodile, kot lahko spremljamo, pa ekstremno vreme, od suše in požarov do poplav in neurij lomasti po vsem svetu. In prizadene mnogo ljudi, vseh starosti. Pretekli teden nam je Breda Jelen Sobočan razložila, kako se naši možgani odzivajo na takšno katastrofo in kako zelo konkretno ravnati, da jim pomagamo. Ta teden pa bodo glavni najmlajši. V radijsko družbo možganov na dlani sem povabila Metko Kališnik Šavli, ki je svojo celotno kariero posvetila delu z otroki in mladostniki v razvojni psihiatriji in kot sistemska družinska psihoterapevtka. Pripravlja: Mojca Delač.

Pretekli vikend smo obeležili mednarodni dan angažiranega pletenja. Kaj angažirano pletenje sploh je? Gre za prekrivanje, okraševanje oz. oblačenje urbanih elementov v pisane volnene izdelke. Za nekakšno umetnost, podobno grafitiranju. Namen pa: ozaveščanje o pomembnih temah. Več v Torkovem kvizu z Nino Arnuš, ki dela v Zavodu 3, kjer se v pletilski skupnosti Breja preja ukvarjajo tudi z angažiranim pletenjem.

Pretekli teden je v Avalonu, Viktoriji, potekala letalska razstava, kjer so tudi razstavljali o vesolju. Pogovarjali smo se o vesolju in kako pomembna je ta tema tudi v Avstraliji z dr. Kajo Antlej in Tjašo Boh Whiteman.

Matjaž Krivic je bil najprej popotnik. Da hoče postati fotograf, se je odločil na enoletnem popotovanju po Tibetu. Pretekli teden je zaradi nedavno osvojene nagrade Popotniški fotograf 2022 postal tudi Ime tedna na Valu202. Trenutno se sicer mudi na Sokotri v Jemnu, kmalu pa bo zgodbo o nosoroginjah (skupaj z Majo Prijatelj Videmšek in Boštjanom Videmškom) nadaljeval v Namibiji. A bolj kot doma je prisoten v tujini. Fizično, ker vsaj polovico leta preživi na službenih terenih. Pa tudi v prenesenem pomenu, saj fotozgodbe objavlja praktično v vseh svetovnih medijih. Z njim se je v Boliviji, konec lanskega leta pogovarjala Maja Ava Žiberna. Tam zato, ker je bil Matjaž Krivic umetniški vodja prvega mednarodnega fotofestivala v Boliviji, ki sta ga zakrivila s tam živečo slovensko slikarko Ejti Štih.

Pretekli teden smo s profesorji Škofijske gimnazije Vipava razmišljali o vprašanju identitete v našem svetu, identitete katoliške šole in na njej zaposlenih vzgojnih delavcev. Morda bo predavanje na to temo, ki postaja posebej aktualna v času pred informativnimi dnevi in vpisom novih dijakov, zanimivo tudi za bralce Domovine.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Pretekli teden smo s profesorji Škofijske gimnazije Vipava razmišljali o vprašanju identitete v našem svetu, identitete katoliške šole in na njej zaposlenih vzgojnih delavcev. Morda bo predavanje na to temo, ki postaja posebej aktualna v času pred informativnimi dnevi in vpisom novih dijakov, zanimivo tudi za bralce Domovine.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Pretekli konec tedna se je v Centru kulture Španski borci sklenil Festival plesne ustvarjalnosti mladih ŽIVA, ki ga vsako leto prireja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. V sklopu festivala vsako leto podelijo tudi posebna priznanja za plesno dejavnost, ki se imenujejo Listine Mete Vidmar. Letos sta to nagrado prejela Samo Oleami, plesni dramaturg, kritik in teoretik, ter plesalka in koreografinja Veronika Valdés. Ob tej priložnosti bomo v oddaji Oder ponovili pogovor, ki smo ga z umetnico posneli junija letos. Vabljeni k poslušanju.

Pretekli teden je v dvorani GŠ Ljubljana Vič-Rudnik potekala prva otroška delavnica s sestavljivimi orglami, Orglekids Slovenija. Gre za novost na področju orgelske umetnosti v Sloveniji, ki po vzoru drugih evropskih držav predstavlja sestavljive orgle iz 131 večinoma lesenih delov, ki jih otroci in starejši sami sestavijo v delujoč glasbeni instrument. Prve sestavljive orgle Orgelkids so leta 2013 naredili na Nizozemskem, pri nas pa je slovenske Orglekids izdelal Brane Košir. Kot pravi pobudnik projekta in voditelj delavnic Tomaž Sevšek Šramel, je po svetu zdaj že več kot 120 takih glasbil v dvajsetih različnih državah in eno imamo zdaj tudi v Sloveniji. Skupina Orglekids Slovenija deluje pod pokroviteljstvom Slovenskega orgelskega društva, ki se že dvajset let posveča uveljavljanju orgel kot vrhunskega umetniškega glasbila.

Pretekli teden smo v Sloveniji dobili predsednico republike, se skoraj znašli v tretji svetovni vojni in presegli mejnik osmih milijard prebivalcev zemlje. Toda – kam sploh gre naš planet? Zakaj so tisti, ki si dovolijo igrati z glino človeške družbe, takoj tarča posmeha? In zakaj nekaj kot je “volilna utrujenost” ne bi smelo obstajati. V Petkovi centrifugi razmišlja Gašper Andrinek.

Pretekli ponedeljek se je s celodnevnim strokovnim simpozijem končal tridnevni Evropski simpozij hrane, eden večjih gastronomskih festivalov v regiji, na katerem je v ospredju vizija o prehranski prihodnosti. Teme razprav so bile raznovrstne; v prvem delu je bila rdeča nit trajnost, v drugem sta se pestrost in raznovrstnost povečali: na sporedu so bile najrazličnejše stvari, od raziskave o najredkejših vrstah hrane na svetu do pomena izbora glasbe v restavracijah. Nekaj poudarkov iz razprave o trajnosti je zbrala Tina Lamovšek.

Vedno sta nasmejana in dobre volje, ko plezata po Himalaji, tečeta po najzahtevnejših ultrah ali pa kolesarita čez Balkan. Ona je ena najboljših ultra tekačic pri nas, on je najhitrejši na Slovenski planinski poti brez suporta. Noben izziv ju ne prestraši, pusti pa mene in še marsikoga odprtih ust. S simpatičnima Štajercema sem se zapletel o pogovor o alpinističnih prigodah, o tekaških preizkušnjah, o tem, kdaj je Srečko zaspal na suportu in zakaj je za Marjeto maraton samo trening. Pretekli, preplezali in prekolesarili smo pol sveta - dame in gospodje, predstavljam vam Marjeto in Srečka!

Ime tedna je Simon Vendramin, vodja intervencije na Krasu in poveljnik poklicne Gasilske enote v Novi Gorici. Pretekli teden se je na vrhuncu požarov tudi do 1700 poklicnih in prostovoljnih gasilcev, vojakov, sekačev in drugih pripadnikov sil zaščite in reševanja ter drugih prostovoljcev, ki so prišli z vseh koncev Slovenije in iz tujine, v izjemno težkih razmerah uspešno bojevalo z najobsežnejšimi požari v zgodovini Slovenije. Simon Vendramin je postal tudi ime julija 2022. "Vsi skupaj smo pokazali, da če stopimo skupaj, smo kos tudi tako velikim intervencijam. Tam, kjer je volja, ko strnemo moči, je tudi uspeh." Simon Vendramin Simon Vendramin poudarja, da je samo predstavnik vseh, ki so del intervencije na Krasu: "Rad bi poudaril, da sem danes zelo presenečen, da sem imenovan za ime tedna. Glede na ogromno delo, ki ga opravljamo, nisem niti sledil medijem, da se to glasovanje sploh dogaja. Sem zgolj predstavnik v prvi vrsti gasilk in gasilcev ter drugih predstavnikov sil zaščite in reševanja, policije in vojske ter prostovoljcev in domačinov, ki so se v teh dneh nesebično borili s tem katastrofalnim požarom na Krasu." Vendramin dodaja, da je koordinacija takega števila ljudi, različnih služb in struktur velik proces, za katerim stoji velika in številčna skupina ljudi, ki mora vse te stvari skoordinirati, da stvari tečejo, kot morajo.  "Ta beseda hvala ne gre meni, ampak gre vsem sodelujočim na intervenciji. Tudi jaz bi izkoristil to priložnost in se vsem zahvalil za pomoč, ki so jo nam in vsem skupaj ponudili pri gašenju tega požara. Hvala." Simon Vendramin Simon Vendramin Preostala kandidata:  Kristjan Čeh, svetovni prvak  v metu diska. Mladi silak iz okolice Ptuja  je  bil na SP v ZDA razred zase. V tretji seriji meta diska je z 71,13 metra postavil rekord svetovnih prvenstev, osvojil svojo prvo člansko medaljo na velikih tekmovanjih in drugo zlato na svetovnih prvenstvih v atletiki za Slovenijo. Tadej Pogačar, drugi na letošnji dirki po Franciji. Po dveh zaporednih zmagah na najprestižnejši kolesarski dirki na svetu je svojo tretjo spet končal kot najboljši mladi kolesar s tremi etapnimi zmagami, a tokrat se mu je zmaga izmaknila zaradi drobnih napak in tudi zaradi okužb s korono v njegovi ekipi. 

Pretekli četrtek je na Inštitutu Jožef Štefan potekala zaključna predstavitev 5 letnega sodelovanja v Konzorciju za prenos tehnologij iz javnih raziskovalnih organizacij v gospodarstvo. V Konzorciju sodelujejo pisarne za prenos tehnologij z Inštituta Jožef Stefan, Univerze v LJ, Univerze v MB, Univerze na Primorskem, Nacionalnega inštituta za biologijo, Kemijskega inštituta in Kmetijskega inštituta ter Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. Več o rezultatih, vlogi in pomenu sodelujočih oddelkov za prenos tehnologij ključnih slovenskih inštitutov in univerz V ŽIVO dr. Marijan Leban, ki se že od leta 2007 ukvarja z upravljanjem intelektualne lastnine in njenim prenosom v gospodarstvo.

Pretekli petek je SNG Maribor s predstavo Svatba in Posvetitev pomladi navdušil domače občinstvo, ki je umetnike nagradilo s stoječimi ovacijami. Po tridesetih letih uspešnega delovanja na slovenski baletni sceni in številnih mednarodnih uspehih koreograf in umetniški vodja mariborskega baleta Edward Clug znova dokazuje, da je v vrhunski ustvarjalni kondiciji. S svojo značilno, zelo zgovorno gibalno govorico in izbiro močnih, simbolnih vsebin, ki izvirajo iz ruske folklore, je občinstvu ponudil čustveno prepričljivo in vsebinsko pomenljivo baletno predstavo. V izvedbo je vključil tudi zbor s solisti orkestra SNG Maribor, ki je baletno suito Pomladno obredje pod vodstvom Simona Krečiča izvedel premierno.Mariborski umetniki z baletoma Svatba in Posvetitev pomladi znova navdušiliPretekli petek je SNG Maribor s predstavo Svatba in Posvetitev pomladi navdušil domače občinstvo, ki je umetnike nagradilo s stoječimi ovacijami. Po tridesetih letih uspešnega delovanja na slovenski baletni sceni in številnih mednarodnih uspehih koreograf in umetniški vodja mariborskega baleta Edward Clug znova dokazuje, da je v vrhunski ustvarjalni kondiciji. S svojo značilno, zelo zgovorno gibalno govorico in izbiro močnih, simbolnih vsebin, ki izvirajo iz ruske folklore, je občinstvu ponudil čustveno prepričljivo in vsebinsko pomenljivo baletno predstavo. V izvedbo je vključil tudi zbor s solisti orkestra SNG Maribor, ki je baletno suito Pomladno obredje pod vodstvom Simona Krečiča izvedel premierno. Balet Posvetitev pomladi (oziroma Pomladno obredje), s katerim se je Clug poklonil koreografu Vaclavu Nižinskemu, je po desetih letih izkušenj in dozorevanja ponovno osupnil z brutalnostjo in neposrednostjo. Telesa plesalcev, razgaljena v vsej svoji prvinskosti, so dihala v ritmu zapletene ritmične sheme, ki jo je narekovala glasba in brez kančka poetičnosti poustvarila poganski ritual žrtvovanja device. Gre za motiv iz legende predkrščanske Rusije o človeškem žrtvovanju v poklon pomladnemu božanstvu, da bi se povečala rodovitnost zemlje. Navdih za glasbeno delo je skladatelj Igor Stravinski dobil, ko je zaključeval balet Ognjeni ptič in svojo vizijo dekleta, ki v poganskem ritualu pleše do smrti, zaupal Nicholasu Roerichu, scenografu in kostumografu Ruskega baleta, enega najvplivnejših baletnih ansamblov 20. stoletja, ki ga je ustanovil umetnostni kritik in baletni impresarij Sergej Djagilev. Ob njegovi podpori in po uspehu baletov Petruška in Ognjeni ptič, je Stravinski ustvaril Pomladno obredje, ki je pravzaprav njuna logična posledica, z njim pa je ostal zvest tudi svoji dediščini, saj je snov prav tako črpal iz slovanske folklore. Djagilev je koreografijo za balet, premiero je doživel leta 1913 v Parizu, zaupal Nižinskemu, ki je s svojim delom doprinesel k burnemu odzivu občinstva in kritikov, saj so predstavo preimenovali v Pomladni masaker – glasbo so označili za navaden hrup, ples pa za grdo parodijo klasičnega baleta. Clug svojo koreografijo doživlja kot poklon Nižinskemu in njegovemu razvpitemu neuspehu ob pariški premieri, saj prav ta, izvirna koreografija danes velja za prelomnico v zgodovini plesne umetnosti, saj od prve postavitve do danes lahko prav skoznjo spremljamo evolucijo plesa v 20. stoletju.  In če je Roerich v praizvedbi plesalce oblekel v indijanske kostume, so v Clugovi različici, v kostumografiji Lea Kulaša, pred nami razgaljena telesa plesalcev, ki na ta način pomembno soustvarjajo končni učinek prvinskosti in same brutalnosti motiva žrtvovanja. Prav ta neposrednost in goli prikaz tega krutega in v svojem bistvu izprijenega rituala je najbolj glasen in hkrati najbolj impresiven element Clugove koreografije, ki sicer izhaja iz koreografskih stvaritev Maurica Béjarta in Pine Bausch, ki sta v zgodovini postavitev baleta Pomladno obredje uvedla novo narečje gibalnega jezika in z njim vplivala na nadaljne postavitve. Kot pove Clug ... Po teh ključnih elementih plesa sem želel v 21. stoletju najti nek nov način interpretacije in menim, da nam je z elementom vode to tudi uspelo. Sami postavitvi smo tako dodali neko dodatno dimenzijo in predstava je ravno zaradi tega postala prepoznavna, kot drugačna od ostalih interpretacij in v zadnjih desetih letih zato tudi zelo popularna. Element vode, še pojasni Clug, se je ponujal sam, saj gre vendarle za pomladni ritual, v katerem voda predstavlja ne samo očiščevanje zime, temveč tudi čaščenje pomladi in zemlje. Z uporabo vode je koreograf dosegel izjemno močan učinek, ki intenziven gibalni stroj nekoliko ohladi ter na simbolni ravni doda smisel celotnemu obredu. Ikonografija starodavne ruske legende v mariborski izvedbi baleta Posvetitev pomladi ostaja zgolj v sledeh, kot redukcija etnografskih simbolov V dolgih pletenih kitah in rdečih ličnicah deklet ter moških brad, ki sta spolna simbola moškega in ženske. Brade so tokrat sicer umanjkale, kar je lahko tudi posledica desetletnega zorenja in bogatega življenja predstave saj, kot pojasni Clug Kar je zanimivo sem to predstavo skupaj s svojimi asistenti postavil tudi za druge baletne ansambe, torej z drugimi plesalci, ki imajo druge osebnosti in to tudi odnose v sami predstavi spremeni. In ravno te izkušnje, ki smo jih nabrali drugod smo uvedli v to našo verzijo tako da je skozi nek naraven proces predstava rasla in našla svoje mesto v zgodovini uprizarjanj tega baleta (on reče Posvetitev pomladi nasploh). Skozi podobo šestih mladeničev in  prav toliko deklet v žrtvenem ritualu so plesalci mariborskega baletnega ansambla gledalcu izvrstno prikazali močno evolucijo čustev - od začetne vznesenosti skozi dvom, paniko in strah razvije v nestrpnost in krvoločnost, ki jo abruptno prekine šele smrt Izbrane. V tej vlogi je bila Evgenija Kóškina, kljub mestoma pomanjkljivi podpori soplesalcev, izjemno prepričljiva. Večer pa je otvoril vsebinsko soroden doživljajski antipód, balet Svatba, ki je bil pretekli teden v Mariboru izveden premierno. Ta po besedah koreografa predstavlja logični korak naprej v smislu raziskovanja istoimenske baletne glasbe Stravinskega in njene scenske uprizoritve iz leta 1923. Praizvedbo je koreografirala Bronislava Nižinska, Vaclavova sestra. Clug je, kot pravi, namerno sledil izvirnemu libretu in glasbi, ki zelo slikovito narekuje dogajanje in ne dopušča veliko prostora za stranpoti. O povezavi med obemi baletnimi delu Clug pove... »Snov, ki privlači protagoniste obeh del na vsebinski ravni je nekakšna primarna sila, ki poganja mehanizem družbe v ritualu. Na eni strani imamo ritual poroke v Svatbi ter na drugi ritual žrtvovanja v Posvetitvi pomladi. Zadnji, ultimativni korak je v obeh primerih neizogiben a hkrati usodno privlačen.« Balet Svatba, z opisnim podnaslovom »koreografirani prizori z glasbo in petjem«, ki ga je Stravinski prav tako posvetil Djagilevu in Ruskemu baletu, se naslanja na ljudske pesmi in svatovska besedila iz južnega in zahodnega dela Rusije. Tako kot glasbeno izročilo, tudi Clugova koreografija izhaja iz tradicionalne ruske kulture in ustvarja okvir za plesno naracijo vnaprej dogovorjene poroke. Sama struktura baleta, ki se v zvočnem smislu opira na izrazito ritmičnost in poudarjen mehanicizem tolkal, je dvodelna in jo zaznamujejo štirje prizori, kjer se skozi ples nanizajo različni deli rituala. Če se na začetku ženin in nevesta pred občestvom svojih družin počutita kot žrtvi, sledi sprva plaho a nato igrivo spoznavanje. Ob živahni spremljavi in spodbujanju svatov pa se z naraščajočo intenziteto začne strast sproščati. Kaotičnost usodnega obreda se konča v umirjenem in melodičnem spevu dveh duš, ki se voljno predata svoji usodi. V mladoporočenca sta se izvrstno vživela Monja Obrúl in Tamáš Darái, ki sta tudi tehnično blestela medtem, ko je svatovski zbor kljub sami kakofonski zasnovi koreografije mestoma deloval neusklajeno. Scenografija Marka Japlja in kostumografija Lea Kulaša pa pričata o tem, da so s koreografom dobro uigrana ekipa, ki ustvarja vizualno in gibalno zelo zgovorne predstave. Izvajalsko zahtevno glasbo Igorja Stravinskega, ki ima za izhodišče naključno sestavljene kratke odlomke iz ljudskih svatovskih besedil in melodij, je Clug uspešno prevedel v gib in kljub zgoščeni gibalni povédi bogastvu glasbenega dela pustil dovolj prostora. Dobro pripravljene glasbenike je skozi izvedbo, ki sledi izvirni partituri vodil umetniški vodja Simon Krečič. »Gre za dve kultni kompoziciji iz literature 20. stoletja. Posvetitev pomladi je skladba, ki je spremenila potek glasbene zgodovine in jo v Mariboru izvajamo prvič. Lahko rečem, da smo sedaj razvili in pomladili orkester do te mere, da lahko damo to delo, s pokončno glavo, na repertoar. Zato sem bil vesel povabila baletnega dela naše hiše, da se lotimo teh dveh kompozicij, ker menim, da bosta pripomogli k umetniški rasti vseh naših ansamblov. Pri predstavah namreč poleg plesalcev  sodeluje celoten orkester, zbor, solisti, tolkalci in štirje pianisti tako da je to na nek način prerez našega celotnega dela.« Prav to sodelovanje in prikaz svojega dela so mariborski umetniki uspešno predstavili svoji publiki, ki jih nedvomno izjemno ceni in jih je tudi tokrat nagradila s stoječimi ovacijami. V svetu, ki drvi v vedno večjo razdvojenost in izključevalnost so prav vključevanje, spodbuda in podpora izraz upanja, da rodovitnost ostaja in vse žrtve niso bile zaman.

Pretekli teden je minilo 30 let od začetka obleganja Sarajeva, to se je začelo 5. aprila 1992 in je trajalo 1.425 dni. V Galeriji Vžigalica v Ljubljani so se z razstavo z naslovom Zgodilo se je čisto blizu nas, na ogled bo do 8. maja, spomnili na takratne dogodke z osebnimi spomini pregnancev iz Bosne in Hercegovine, ki so se pred tremi desetletji zatekli v Slovenijo. Gre za prvi del razstave, drugi del bo na ogled v Galeriji Vodnikove domačije, ki je pred tremi desetletji, podobno kot KUD Franceta Prešerna, pregnancem ponudila  prostor za umetniško ustvarjanje, ljudje namreč takrat niso imeli prav veliko možnosti za vključevanje v družbo. Razstava v Galeriji Vodnikove domačije bo na ogled od 14. aprila do 5. junija.

Pretekli teden so imeli počitnice otroci iz vzhodne in osrednje Slovenije, ta teden pa tisti iz zahodnega dela. Covid je tudi v tem šolskem vplival na otroke in mladostnike, otežil običajne stike s sovrstniki in marsikatere zunajšolske dejavnosti. Covid je otroke tudi še dodatno priklenil na pametne naprave. Včasih se zdi, da pozabljamo na pomen igre in pomen kvalitetnega preživljanja prostega časa otrok - oboje pa ima v vsestranskem razvoju otrok gotovo velik pomen.

Pretekli teden so v Amsterdamu podelili nagrade za najboljše kuharske mojstre na svetu. Ana Roš iz Hiše Franko na Kobariškem se je po izboru kulinaričnih poznavalcev uvrstila na sedmo mesto lestvice The Best Chef Awards 2021, Mašo Sálopek, ki v Hiši Franko skrbi za sladice, pa so razglasili za najboljšo slaščičarko na svetu. A Ana v javnosti mnogokrat vzbudi pozornost – na eni strani odobravanje in spoštovanje, na drugi kritike in nerazumljiva obsojanja – ne le s hrano, temveč tudi drugimi zapisi in izjavami, kot je bila zadnja, da bo v svojo ekipo sprejela afganistanskega natakarja. Trenutni meni iz 23 hodov so poimenovali Reinkarnacija, stane 225 evrov, še 100 evrov je treba dodati za spremljavo slovenskih lokalnih vin. Za celotno doživetje si je treba vzeti kakšnih pet ur, pomembno vlogo imajo tudi sladice, ki jih ustvarja Hrvatica Maša Salopek, ki še vedno ni dojela, da so jo razglasili za najboljšo slaščičarko na svetu.

"Iz nenehnega srečevanja in križanja različnih principov, ki definirajo njeno delovanje, tako internih kot eksternih, tako kreativnih kot kulturnopolitičnih, tako individualnih kot skupinskih, ravno raste in se krepi njena več kot četrtstoletna potenca, ki ji ni videti, da bi kakor koli uplahnila," je o plesni skupini EN-KNAP, od leta 2007 EN-KNAP Group, med drugim zapisal dr. Blaž Lukan. Njegovo besedilo z naslovom Ples, ki razločno misli tako svoj pretekli kot prihodnji korak, je v celoti objavljeno v monografiji EN-KNAP 1993 – 2020, ki smo jo predstavili z gostova Iztokom Kovačem in Stojanom Pelkom, urednikom knjige. Vabimo vas k poslušanju radijske priredbe besedila. foto: EN-KNAP 1993 – 2020, foto: Andrej Lamut, vir: www. spanskiborci.si

O panogah prihodnosti sem se pogovarjala z Nejcem Škobernetom, ki živi v Londonu in je delal za samoroge kot so kriptomenjalnica Coinbase, platforma za posredovanje prevozov Uber in fintech Wise in to v letih, ki so bila ključna za njihovo rast.   Pretekli mesec, ko smo bili priča rekordnemu tečaju bitcoina pri dobrih 60 tisoč dolarjih, se je na ameriško borzo Nasdaq uvrstila kriptomenjalnica Coinbase, preko katere trguje tudi veliko Slovencev. S to potezo ameriška kriptomenjalnica postavlja nove mejnike k širšemu sprejemanju kritptovalut.  Novi mejniki se pišejo tudi pri nas, v Sloveniji. Platforme za prevoze kot je denimo Uber, bodo očitno lahko delovale tudi pri nas, seveda, ob predpostavki, da parlament potrdi spremembo oziroma dopolnitev zakona o prevozih v cestnem prometu. To se dogaja ravno te dni (konec maja). Vprašanje pa je, kako uspešne bodo Uber in podobne platforme pri nas. Težava Slovenije je majhnost. Recimo Uber so na Madžarskem ukinili leta 2016. O dogajanju na krito trgih v času "nuklearne zime" in danes, delovanju platform za prevoze ter "hackanju" bančništva s pocenitvijo čezmejnih plačil, sem se pogovarjala z Nejcem Škobernetom, ki že 11 let živi in dela po različnih kontinentih in je bil ključen kader pri rasti samorogov kot so Uber, Coinbase in TransferWise (Wise).   Kje so panoge prihodnosti? Nejc se denimo danes usmerja v virtualno resničnost (VR). Dopolnjujemo

Borza. V prvem borznem podcastu Money-How odgovarjamo na najbolj vroča borzna vprašanja - brez dlake na jeziku in zabeljeno z humorjem. Podcast je primeren za vse - tako za novince na borzi kot tudi bolj izkušenje borzne mačke. O aktualnem dogajanju na borzi, o tem, kako sestaviti portfelj naložb ter o zgodovinskih lekcijah in vzorcih obnašanja vlagateljev sem se pogovarjala z Andražem Grahkom. Je eden največjih borznih poznavalcev pri nas. In ne le to, je vrhunski retorik, ki zna pojasniti najbolj zapletene finančne izraze na način, da razume tudi babica. Je mojster uporabe prispodob. In v tem podcastu jih ne manjka - slišali boste o slanini, gostilni brez šefa, stiskanju pomaranč, o juhuhu bazenih, o bedakih in pianistu, ki ne zna pritisniti na tipko ... kaj ima to veze z borzo? Veliko. Andraž je bil analitik na Časniku Finance, potem upravljavec premoženja na KD Skladih (danes je to Generali Investments), na zadnje je bil tam tudi direktor naložbenega sektorja. Sredi viharja leta 2008, ko smo bili priča največji finančno-gospodarski krizi sodobnega časa, je skoraj vsak dan prek medijev pojasnjeval, kaj se dogaja na borzi. V tujini je predaval več tisoč glavi množici o upravljanju denarja in osebnih financ, pisal je tudi za Financial Times, citirali so ga tudi na Bloombergu in številnih drugih medijih. Zdaj je direktor in solastnik podjetja Capital Genetics in eden večjih poznavalcev borznih trendov pri nas. Borzni podcast bo stalni del Money- How, kjer bomo analizirali ne le aktualno dogajanje, temveč tudi iskali praktične rešitve glede vlaganja, izbire borkerjev, domačih in tuji delnic, investiranja v sklade, ki kotirajo na borzi (ETF) in tako dalje. Če vas zanima ta tematika, se naročite na podcast Money-How, da boste pravočasno obveščeni. V tokratnem uvodnem borznem podcastu boste slišali: Ali se res kuha največji borzni balon v naši zgodovini? Kakšne so vzporednice z letom 2007 in 2008, ko smo se spopadali z največjo finančno-gospodarsko krizo sodobnega časa? Kaj prinašajo nizkocenovni brokerji? Kaj je demokratizacija financ in kakšne koristi bomo imeli zaradi tega? Na kaj paziti, ko investiramo v vroče borzne zgodbe? Kaj se je dogajalo v ozadju RobinHooda in Gamestop? Kako lahko danes vsak trguje z opcijami? Kaj je Spac in zakaj se mladim zdi to kul naložba? Zakaj bi morali kripto vlagatelji napisati zahvalno pismo večnemu kripto skeptiku Nourielu Roubiniju? Investiranje ni raketna znanosti… Kako torej sestaviti košarico naložb? Kako investirajo mladi in kako boomjerji? .... in še veliko več.   Nekaj ocvirkov: - Nima smisla napovedovati pok balona. Raje odprimo oči in se posvetimo ekscesom, ki se dogajajo okoli nas. Več je ekscesov, bolj moramo biti previdni. - Če hočete sistematično pridobivati sok od pomaranče, jo morate počasi stiskati. In tako je približno na finančnih trgih. Če se jo preveč stisne, je sicer sok za vse tu in so vsi zadovoljni, ampak tisti, ki bodo želeli naslednji kozarec, bo od pomaranče bolj malo ostalo. Tako je z donosi danes. Pretekli donosi so bili bistveno nadpovprečni in vprašanje je, koliko časa bodo še takšni. Koliko soka je še ostalo? - Trgovanje je postal kot podaljšek gaminga. Trgujemo prek aplikacij. In vse gre navzgor. Je kot igranje igrice. Gre za "casual trading in investing". - Življenjske lekcije se skrivajo v bolečini in solzah. To, da si petkrat zadel in da te vsi lajkajo, trg ne zanima. - Naj vam razkrijem skrivnost investiranja - to sploh ni tako zapleteno! - Marikdo sploh ne ve, da je Robinhood zaradi igrice z Gamestopom v nekaj dneh skoraj bankrotiral, če ne bi od prijateljev iz Silicon Vally in večjih skladov dobil denar. - Ko se navdušujemo nad demokratizacijo financ, je pa treba narediti domačo nalogo. Paziti se je treba brokerjev, ki »nimajo za burek«. - Tudi drugi brokerji po svetu so imeli težave zaradi turbo trgovanja malih vlagateljev. Ni normalno, da delnica skače gor in dol vsak dan po 10, 20 ali 30 odstotkov. - Relativno majhen pritok denarja na opijske trge, sploh v izbrane stave in v kratkem roku, lahko povzročili šok za sistem. Ravno Gamestop je tipična zgodba tega. Obstoječi rezidenti, ki so trgovali z opcijami, so kar naenkrat videli opcijske vikinge na pohodu. To ni normalno, da kupuješ nakupne opcije in s tem v bistvu delnico, na kateri temelji opcija nabiješ navzgor. - Samo smejim se, ko gledam, kakšne scene se dogajajo na kapitalskem trgu in si rečem: »The more things change, the more they stay the same.« - Vse kar se dogaja okrog IPO delnic je zelo logično. Neverjetno je, kako se znajo ljudje v finančni panogi delat butaste. - Kaj je Spac? "Imamo gostilno pri Billu in ta nima menija. Vemo samo to, da se pri Billu dobro je. Zakaj? Zaradi njegovega »track record« - zgodovinsko dobro sled ustvarjanja donosov. In če bomo njemu dali denar in rezervirali mizo v njegovi restavraciji, bo to zagotovo izjemna izkušnja." - Trgovalci ljubijo volatilnost. Volatilnost je njihova muza. Zato je trgovanje s kriptovalutam zanimivo. Vsi, ki držijo kripto, morajo napisati Nourielu Roubiniju zahvalno pismo, ker je sposoben vsakič javno povedati, da so kriptvalute "shit coins" in da so vredni nič. In naslednji dan, cela kripto skupnost želi dokazati, da temu ni tako.« - Investiranje v zadnjih 12 mesecih izgleda, kot da lahko vsi hodimo po vodi. ... in ni rizikov. - Ležarine so problem primoženih. Dvomim pa, da bodo ljudje s presežki šli salto mortale delat in kupovati bitcoin, delnice ali nepremičnine. - Brokerji so disruptirali družbe za upravljanje vzajemnih skladov, in to še vedno počnejo. Včasih so bili stroški trgovanja z ETF visoki, s prihodom nizkocenovnih brokerjev pa se je začela vojna. Vsak lahko danes kupi ETF brez posredniške provizije.   - Slovenski kapitalski trg je premalo ambiciozen. - Kam z denarjem? To je kot bi me pianist vprašal, katero tipko na klavirju naj pritisne. Če ne veste, pa rezervirajte vse tipke. To je sklad. Staviš na vse delnice. Nek povprečen komad bo zaigran, ne bo pa Mozart.  

Pretekli teden so v Sloveniji razglasili letošnje prejemnike Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, ki veljajo za najvišja priznanja v znanosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta šli tokrat v roke raziskovalki na področju biomedicine in biokemije in nekdanji dolgoletni direktorici Nacionalnega inštituta za biologijo Tamari Lah Turnšek in zaslužnemu profesorju in nekdanjemu dolgoletnemu direktorju Kemijskega inštituta Stanislavu Pejovniku, med drugim tudi za pionirsko delo na področju litijevih baterij. Slišali boste nekaj letošnjih prejemnikov nagrad, ki bodo razmišljali o tem, kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem. Zoisove nagrajence je v oddaji Studio ob 17h gostila Nina Slaček, za Vroči mikrofon pa jih je povzela Maja Ratej.

Pretekli teden smo ob letošnji 25-letnici Univerze v Novi Gorici gostili rektorja Danila Zavrtanika, tokrat pa je gost zgodovinar, avtor letos izdane kronike nastajanja te mednarodno odmevne raziskovalno-pedagoške univerze s šestimi fakultetami in akademijo umetnosti. Doc.dr. Željko Oset je svojim zgodovinskim prikazom akademskih skupnosti pri nas dodal še knjigo z naslovom Univerza v Novi Gorici in slovenska akademska skupnost, o kateri bo tekla beseda v oddaji. Nastajanje te novogoriške univerze je opisal kronološko, hkrati pa jo navezal na diahrono os neprestanih sprememb okolja, ki vpliva tudi na akademsko skupnost. Sogovornik predava zgodovinske predmete na Fakulteti za humanistiko v Novi Gorici, poleg strokovnih člankov in urejanja zbornikov pa je sredi tega desetletja izdal 1. in 2. del Zgodovine slovenske akademije znanosti in umetnosti, in monografijo Goriški izobraženci skozi zgodovino. Željko Oset je avtor zgodovine UNG ob njenem jubileju (foto: UNG, Facebook stran)

Pretekli teden je direktor javnega raziskovalnega zavoda Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) prof. dr. Matjaž Kuntner podpisal pogodbo o pridruženem članstvu Univerzi v Ljubljani (UL). V njenem imenu jo je podpisal rektor prof.dr. Igor Papič. Gre za precejšen presedan, saj bo NIB kot tretji tukajšni največji javni raziskovalni zavod na področju naravoslovnih ved - l.1960 ga je kot Inštitut za biologijo v okviru oddelka za biologijo Biotehniške fakultete ustanovila UL, po l.1994 pa je ustanoviteljstvo z imenom NIB prevzela vlada RS - zelo verjetno tudi izboljšal mednarodno prepoznavnost najstarejše slovenske univerze. Vlada RS je predhodno dala soglasje za to pridružitev. S podpisom se strani zavezujeta, da bosta okrepljeno sodelovali na področju znanstvene, raziskovalne, razvojne in pedagoške dejavnosti. Tako bo UL po napovedih dejavno podpirala investicijski projekt Biotehnološko stičišče NIB kot del znanstvenega kampusa UL, Ljubljanski univerzitetni inkubator in inkubator Biotehnološkega stičišča NIB pa bosta sodelovala pri podpori novonastalim perspektivnim biotehnološkim podjetjem. Kakšne vrste presedan v slovenskem raziskovalnem prostoru pa ta združitev predstavlja, v pogovoru pojasnjujeta podpisnika, direktor NIB in rektor UL. VSEBINA POD FOTKO: Podpisnika pogodbe, na levi prof.dr. Matjaž Kuntner, direktor NIB, desno je prof.dr. Igor Papič, rektor UL foto: STA

Pretekli meseci so precej spremenili odnose med ljudmi, spomnili so nas tudi na to, kako pomemben je pristen stik. Znotraj najožje družinske celice toliko bolj. Kakšna je tudi sicer družinska dinamika v poletnem času? Zakaj je prav, da imajo otroci tudi zdaj določene zadolžitve in kako način reševanja sporov med partnerjema vpliva na vse člane družine? Gostja: socialna pedagoginja in socialna delavka ter svetovalka za partnerske odnose Melita Kuhar iz Svetovalnica.si.

Pretekli teden je, navkljub protestom nevladnih organizacij in toče e-sporočil v nabiralnike poslank in poslancev, pristojni Odbor za okolje v Državnem zboru sprejel za amandmaje k Zakonu o ohranjanju narave (ZON), ki je mimo opozoril stroke in javnosti omejil možnosti nevladnih okoljevarstvenih organizacij pri varovanju narave. Istočasno so poslanci vladne koalicije zavrnili (sicer predhodno že usklajen) predlog Resolucije o podnebni in okoljski krizi, ki smo ga predlagali SD s partnerji, in s tem poteptala napore za boj proti podnebni krizi in varovanju okolja. Kakšne je odnos vladajoče politike do ohranjanja narave in varovanja okolja? Kako dolgo bomo še lahko govorili o Sloveniji kot zeleni deželi? V pogovoru, ki ga vodi dr. Jernej Štromajer, z dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinjo, profesorico na Biotehniški fakulteti UL, Andrejem Gnezdom, vodjo projektov fundacija Umanotera, Damjanom Vinkom, profesorjem biologije in naravovarstvenikom, dr. Andrejem Markovičem, aktivistom na področju varovanja okolja in političnim filozofom in Matjažem Nemcem, poslancem in podpredsednikom SD.

Pretekli vikend je zaznamoval volilni kongres stranke Desus, kjer je nova prvakinja stranke postala Aleksandra Pivec, Karel Erjavec pa je po porazu napovedal umik ne le iz političnega, temveč tudi iz javnega življenja, zato se danes medijsko poslavljamo od njega.

Pretekli teden smo se v rubriki Veste, kaj jeste zelo podrobno posvetili govedini. Posameznim kosom smo dali tako slovensko kot angleško ime in povedali, za pripravo kakšnih jedi so primerni. Tudi danes še ostajamo pri mesu, le da izbor vrst z govedine širimo še na drugo meso. V oddaji boste tako izvedeli, kako v trgovini izbrati čim bolj sveže meso, kako ga shraniti do porabe in na kaj moramo biti pozorni pri pripravi in pečenju mesa. O vsem tem inženirka živilske tehnologije Petra Mole z Živilske šole Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana in Andreja Gradišar.

Kot se za veseli december spodobi, smo bili tokrat prešerne volje. Pretekli vikend je namreč Olimpiji prinesel same dobre rezultate, pa še smučarija se je začela! Ne, saj ne. Tole slednje je čista, zlobna in popolnoma neprimerna provokacija. Kot celotna epizoda.RAZEN ko je govora o tradicionalni dobrodelni akciji Green Dragonsov, ki bo potekala na sredini, zadnji tekmi jesenskega dela PLTS. Toplo se oblecite in se nam pridružite na tribunah Stožic, saj kotlinski derbi praviloma ne razočara. Več o akciji izveste tukaj!Redosled epizode:00:33 Dobrodelna akcija Green Dragonsov02:01 Bravo - Olimpija30:48 S klubskimi koledarji je križ36:45 Napoved Domžale : Olimpija47:23 Derbi lige ABA in počastitev junakov iz Lozane '941:05:07 Vesti iz zemlje + Arrivederci, Fabio!Po novem smo še na Facebooku, že od prej pa na Twitterju in Instagramu! Stara zasedanja TD OFC najdete v vaši najljubši podkast aplikaciji in na Simplecast domovanju. Veseli bomo dobrih ocen v aplikacijah, zlasti tisti jabolčni, še bolj pa če boste vest o obstoju podkasta posredovali še komu, ki bi ga ta kanil zanimati. Hvala, ker nas poslušate! VESTI IZ ZEMLJE - pregled rezultatov:Mlajše selekcije NK Olimpija Ljubljana1. SMLNŠ Mura - NK Olimpija 2:3NK Celje - NK Olimpija 0:11. SKLNŠ Mura - NK Olimpija 0:6NK Celje - NK Olimpija 1:1 KK Cedevita OlimpijaABA ligaCedevita Olimpija : Crvena zvezda; 75:64 (14:16, 21:16, 18:16, 22:16)Boatright 17 točk, 6 skokov, 3 asistenceHK SŽ OlimpijaAlpska ligaHK SŽ Olimpija : Steel Wings Linz; 12:1 (3:0, 4:1, 5:0)HK SŽ Olimpija : HC Pustertal; 3:2 (1:0, 1:0, 1:2)Red Bull Juniors : HK SŽ Olimpija; 7:3 (2:0, 1:1, 4:2) TELETEKST ali kam v prihodnjem tednu na tekme Olimpije:(domače tekme so zapisane krepko)NK OlimpijaNK Domžale, Stožice, 4. 12. ob 20:15Mlajše selekcije NK OlimpijaNK Aluminij, Športni park Kidričevo, sobota, 14. 12., kadeti ob 13:00, mladinci ob 15:00KK Cedevita OlimpijaABA ligaKK Budučnost, Morača, sobota, 7. 12. ob 18:00HK SŽ OlimpijaDPHK Slavija Junior, Hala Tivoli, torek, 3. 12. ob 19:30

Pretekli teden se je začela pomlad, in z njo mnogi procesi, ki jim ponavadi rečemu prebujanje narave. Z neprecenljivo pomembnim aspektom – s preučevanjem vloge opraševalcev v naravnem okolju, predvsem pa pri pridelavi hrane – se že dolgo ukvarja doc.dr. Danilo Bevk z Nacionalnega inštituta za biologijo. Sam čebelar, je že kot otrok na očetovo pobudo začel gojiti čmrlje, ki spadajo k t.im. »divjim opraševalcem«. Lanska jesenska predstavitev prve slovenske raziskave o njihovi vlogi v kontekstu pridelave hrane za ljudi, je marsikomu »odprla oči« glede pomembnosti njihove vloge pri teh naravnih procesih, na katere pa le tržnim zakonitostim in pretirani rabi toksičnih umetnih gnojil zavezano kmetijstvo, vpliva uničujoče. V pogovoru je najprej povedal, kaj se trenutno po zimskem počitku dogaja z opraševalci, nadaljeval pa s spoznanji njihovega dolgoletnega preučevanja, med drugim tudi, kaj naj bi bili temelji strategije upravljanja s temi, za večino živih bitij pomembnimi sodobniki.

Miroslav Košuta je po motivih pravljice bratov Grimm spisal zgodbo o oslu, psu, mačku in petelinu, ki hrabro in domiselno uženejo nepridiprave razbojnike. Pretekli mesec smo to zvočno pravljico poslušali v radijskem etru, v sklopu cikla Nostalgija, zdaj pa je našla svoje stalno mesto tudi v spletnem arhivu. Režiser: Jože Vozny Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Osel: Jože Zupan Pes: Aleksander Valič Maček: Duša Počkaj Petelin: Jurij Souček Mlinar: Tone Homar Lovec: Tone Slodnjak 1. razbojnik: Boris Kralj 2. razbojnik: Janez Hočevar 3. razbojnik: Stane Sever Pripovedovalec: Rudi Kosmač Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizija Ljubljana oktobra 1969

Pretekli konec tedna je v univerzitetne in srednješolske predavalnice zbobnal na tisoče mladih upov in investitorjev v svetlo prihodnost njihove mozoljaste DNK kontinuitete. In ko zmešaš ambicije staršev, jebivetrstvo odraščajočih in PR izobraževalnih ustanov, ki bašejo o zaposlitvenih možnostih, zmagah na trgu in podobnem, vedno dobiš zanimivo godljo. Kako so se odločali vaše mule in mulci? S kakšnimi nasveti ste jim pomagali? In pa ne nazadnje: se še spominjate, kako ste vi razmišljali pri petnajstih ali devetnajstih? Vam je bilo sploh kaj jasno?

V okviru letošnjega evropskega leta kulturne dediščine Prirodoslovni muzej Slovenije v glavnem mestu tudi jeseni nadaljuje z vrsto predavanj, na katerih predstavljajo pomen in vlogo ohranjenih in nastajajočih naravoslovnih zbirk, vključno s sistemskimi težavami, ki že dolgo spremljajo poskuse njihovega ohranjanja in poživitve. Pretekli četrtek je tako ornitolog, doc. dr. Al Vrezec, muzejski svetovalec s Kustodiata za vretenčarje PMS predaval o sodobni uporabi muzejskih naravoslovnih zbirk na primeru ptic. Med drugim jih je pojasnjeval kot časovne kapsule – okna v naravo preteklosti, s katerimi lahko razumemo tudi sedanji čas in zametke prihodnjega na tem področju. Z veseljem se je odzval na povabilo, da na Programu Ars razširi odmevnost sporočila tega muzejskega cikla predavanj o pomenu naravoslovnih zbirk. Prirodoslovni muzeji so časovne kapsule narave, ki je ni več, skupaj z izumrlimi vrstami, kakršna je na fotografiji novozelandska huja, ki jo lahko danes opazujemo le še v muzejih. V kolikor so te primerke le-ti uspeli ohraniti. foto: © Al Vrezec