Podcasts about podjetja

Še drugi poudarki iz oddaje: - Podjetja so letos prijavila rekordno število inovacij, prvi regijski izbor so opravili na Koroškem. - Občina Tolmin s koncesijo išče zdravnika za delo v Baški grapi. - V Podpeči bodo dobili nov večnamenski zdravstveni center, ki bo zgrajen iz lesa. - Ponosni smo tudi na nove evropske prvake v gozdarskih veščinah.

V tokratni Evropi osebno predstavljamo latvijskega biologa, znanstvenika in podjetnika Janisa Jaska, ki se je pred približno petimi leti odločil, da je dovolj, da na univerzi spreminja denar v znanje in zdaj poskuša znanje spremeniti v denar. S kolegi ustanovili startup Weedbot, pod okriljem katerega so zasnovali kmetijskega robota, ki s pomočjo umetne inteligence in laserjev odstranjuje plevel. Prvi weedbot iz Latvije od te pomladi že uspešno odstranjuje plevel med korenjem na angleških njivah. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije. 

Jaka Kladnik ima dolgoletne izkušnje iz marketinga, svoje poslanstvo pa je našel v oblikovanju naprednih organizacij. Ustanovil je podjetje Switch to eleven, ki organizacijam pomaga ustvariti okolje, ki ekipam omogoča odkriti in doseči svoj potencial. To počnejo s pomočjo delavnic, agilnih metod, poslovnega modeliranja. Kakšne so »napredne« organizacije, zakaj so odgovor na izzive avtonomne ekipe in ne izjemni posamezniki? Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Tilen Sotler, direktor podjetja Dewesoft, je prvi gost sedme sezone Vodenja s posluhom. Izvedeli boste, kako si sestavlja svoj urnik, kako geopolitične negotovosti vplivajo na njegovo delo in zakaj se mu zdi vredno ukvarjati z zemeljskimi problemi, čeprav ima podjetje velike ambicije tudi v vesolju. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek danes gosti turškega kolega Abdulkadirja Uralogluja. Ogledala sta si dela na trasi drugega železniškega tira Divača-Koper, ki jih izvaja gradbeni konzorcij Kolektor CPG s turškima partnerjema Özaltin in Yapi Merkezi. Družba Yapi Merkezi ima hude finančne težave, blokirane račune in visoke dolgove do slovenskih podizvajalcev. Velik del gradbišča je zato zapustila, operativno ga je prevzel Kolektor. V oddaji tudi: - Ministrstvo od SeneCure pričakuje pojasnila o domnevni prodaji domov za starejše. - Izrael ne bo dovolil dobav pomoči v Gazo, izraelska vojska za zdaj ostaja tam. - Kijev: pogajanja z Washingtonom o izkoriščanju ukrajinskih surovin hitro napredujejo.

Domena podjetja je magnet za spletne prevarante, ki iščejo ranljive točke, prek katerih bi lahko vstopili v spletne prostore podjetja. Velika podjetja ponavadi poskrbijo za varnost, manjša podjetja in samostojni podjetniki, pa pogosto nimajo sredstev za to. O samozaščiti se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a. foto: Gerd Altmann, Pixabay

Mojca Emeršič iz podjetja EY je poljudno opisala izzive družinskih podjetij, prenos lastništva in številne prednosti, ki jih imajo za gospodarstvo. Kakšen je odnos do njih v našem okolju, kako spodbuditi rast in dobro delovanje družinskih podjetij, jih podpreti z vrednotami - ki jih spišejo sami in jim sledijo, ter kako jim nuditi podporno okolje, je nekaj izhodišč pogovora. V EY Slovenija vrsto let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v katerih je deset novih zgodb uspešnih slovenskih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb.

Med ostalimi poudarki: - V Energetiki Ljubljana so pred tehnološko preureditvijo prvega kotla, v treh letih naj bi uporabo premoga skrčili na minimum - Odpadni tekstil in oblačila nič več med mešane komunalne odpadke; preverili smo, kako je z njimi na Obali - V Novem mestu bodo združili službe za zaščito in reševanje v regijskem središču na območju vojašnice v Bršljinu - Podjetja na Ptujskem se vedno bolj zavedajo pomena zdravja zaposlenih - Bili smo med uporabniki bistriške enote varstveno-delovnega centra Polž - Na Bledu opozarjajo, da prenovljen zakon o ohranjanju narave, ki ga sprejemajo, povzroča zmedo pri upravljanju z naravnimi vrednotami

Združeni in usmerjeni smo močni, je trditev Jureta Thalerja, direktorja razvoja v podjetju Lotrič meroslovje. Srečali smo ga na lanskem Dnevu inovacij.

Študij etnologije, ki se mu je pozneje pridružila še kulturna antropologija, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani v osmih desetletjih od njegove ustanovitve doživel velik razvoj. Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Zavetiški ulici 5 so se z raziskavami načinov življenja v Sloveniji in različnih delih sveta uveljavili kot pomembno mednarodno središče te vede. O pomenu etnologije ter o odprtju razstave, ki so jo ob 60-letnici disertacije doktorja Slavka Kremenška Ljubljansko naselje Zelena jama kot etnološki problem na Krakovskem nasipu v okviru študijskega procesa zasnovali na oddelku, se je Julija Kandare pogovarjala z dr. Boštjanom Kravanja in dr. Veroniko Zavratnik z ljubljanske Filozofske fakultete.

Nemška recesija in napovedane grožnje glede dodatnih carin na evropsko blago v ZDA utegnejo kondicijo evropskega gospodarstva še dodatno poslabšati. So naša podjetja pripravljen na grozeči protekcionizem in de-industrializacijo? Jim naša država stoji ob strani ali z davčnimi bremeni in napovedanimi omrežninami še dodatno ogroža njihov položaj? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Medeja Lončar, direktorica podjetja Siemens Slovenija; dr. Bogomir Kovač, ekonomist; Nejc Gole, novinar in analitik časnika Delo; Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.

Zaradi zaostrovanja odnosov med Zahodom in Kitajsko in želje po zmanjšanju odvisnosti od tega orjaškega trga vse bolj zaželena gospodarska in tudi geopolitična partnerica Zahoda postaja Indija. To hitro rastoče, raznoliko in ambiciozno gospodarstvo ponuja priložnosti tudi za slovenska podjetja. Lani je menjava med državama dosegla 1,7 milijarde evrov, od tega slovenski izvoz v Indijo pičlih 111 milijonov. O priložnost, izzivih in izkušnjah so gospodarstveniki, ekonomisti, politiki in diplomati nedavno razpravljali tudi na poslovni konferenci na Gospodarski zbornici. Nekaj ugotovitev povzema Erika Štular.

Na Gospodarski zbornici Slovenije je potekala predstavitev nekateri poslovnih dosežkov slovenskih podjetij na trgu Savdske Arabije. Njeno gospodarstvo je največje na Bližnjem vzhodu in 17. na svetu. Slovenija je imela s Savdsko Arabijo v letu 2023 za 1.132 mio EUR blagovne menjave. Največ naša država v kraljevino izvozi farmacevtskih izdelkov, pri uvozu pa so v ospredju mineralna goriva. Blagovna menjava je torej precej neuravnotežena, glavnina menjave je uvoz v Slovenijo. Ministrstvo za gospodarstvo je že lani poudarilo, da pripravlja ukrepe za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Za savdske investitorje je gotovo zgovoren podatek, da ima Slovenija eno najnižjih davčnih stopenj na dobiček podjetij v EU ter ponuja davčne olajšave in spodbude za vlagatelje. Glavni namen tokratnega dogodka je torej bil spodbuditi slovenska podjetja k premisleku o širitvi poslov v Savdsko Arabijo ter deliti poslovne zgodbe tistih podjetij, ki so na tem trgu že uspela.

Drugi poudarki oddaje: - Energetika Maribor napoveduje, da bodo cene ogrevanja vsaj do konca leta takšne kot v minuli kurilni sezoni. - Ajdovski stanovanjski sklad je v sodelovanju z državo pridobil 9 neprofitnih stanovanj. - Za hitrejši razvoj turizma v Halozah šest občin širi ponudbo pod znamko Visit Haloze. - V Škofji Loki razglasili najbolj športne vrtce in šole, teden športa zaznamovali tudi v Psihiatrični bolnišnici Idrija.

Če želimo v prihodnje odločati o tem, ali bo umetna inteligenca delovala v najrazličnejših aplikacijah v slovenščini, potem potrebujemo slovensko umetno inteligenco, slovenski ChatGPT. Pri ameriškem podjetju OpenAI so sicer razvili ChatGPT, ki deluje v slovenščini, vendar ni odprt. Podjetja, ki bi želela v svojih aplikacijah uporabiti tovrstno tehnologijo, jo morajo odkupiti od OpenAI. Ko bo razvit slovenski veliki jezikovni model, pa bomo v Sloveniji odločali, kdo ga lahko uporabi. Načeloma bo ta model odprt. Za začetek pa bomo morali zbrati veliko besed, ogromno besed. Najbolje bi bilo, da bi na enem mestu zbrali 40 milijard besed, kar je skoraj vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Če bo manj, bo tudi delovalo. V ta namen se je začela nacionalna zbiralna akcija besedil za vzpostavitev slovenskega modela umetne inteligence. Projekt PoveJmO koordinira Fakulteta za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Aleksander Čobec se je o izzivih in zbiranju besed pogovarjal z vodjo projekta Simonom Krekom.

Začela se je akcija zbiranja besedil za vzpostavitev slovenskega modela umetne inteligence, slovenskega ChatGPT-ja. V nacionalnem projektu PoVeJmO želijo prispevati k razvojni neodvisnosti in napredku jezikovnih tehnologij v slovenščini. Za to pa potrebujejo vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini, zbrati bo treba 40 milijard besed. Pri ameriškem podjetju OpenAI so sicer razvili ChatGPT, ki deluje v slovenščini, vendar ni odprt. Podjetja, ki bi želela v svojih aplikacijah uporabiti tovrstno tehnologijo, jo morajo odkupiti od podjetja OpenAI. Ko bo razvit slovenski veliki jezikovni model, pa bomo v Sloveniji odločali, kdo ga lahko uporabi. Načeloma bo ta model odprt. O nastajanju velikega jezikovnega modela v slovenščini z vodjo projekta Simonom Krekom s Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani.

Denis je leta 2006 diplomiral iz ruščine in sociologije kulture (Univerza v Ljubljani) ter vzporedno iz mednarodnih odnosov ter za svojo diplomsko nalogo prejel Prešernovo nagrado za najboljšo diplomsko nalogo. Študij je nadaljeval na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, kjer je leta 2009 magistriral iz mednarodne poslovne ekonomije. Na Fakulteti za družbene vede je leta 2013 doktoriral s področja energetske diplomacije Ruske federacije. Svojo doktorsko dizertacijo je preoblikoval in jo pri založbi Umco izdal v samostojni monografiji. Leta 2018 je zaključil še študij MBA na IEDC – Poslovni šoli Bled.   Poslovno pot je začel pri Prvi osebni zavarovalnici kot namestnik direktorja v hčerinski družbi v Kijevu. Leta 2008 je prevzel vodenje prodaje na trgih Vzhodne Evrope za družbo Telargo. Med leti 2010 in 2014 je deloval kot ekonomski svetovalec na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Moskvi. Po vrnitvi iz Rusije je kariero nadaljeval na vodilnih položajih v Skupini SIJ, kjer je bil do leta 2017. Najprej kot izvršni direktor za korporativno komuniciranje in nato kot glavni izvršni direktor in član uprave.   Denis je soustanovitelj podjetja DTRANSFORMA, ki svetuje organizacijam, kako se osredotočiti na razvoj odprte digitalne kulture z učinkovito komunikacijo po novih kanalih. Od leta 2018 je v podjetju Stratkom kot direktor za poslovni razvoj skrbel za preoblikovanje komunikacije in odnosov z javnostmi z novimi poslovnimi modeli, digitalnimi orodji in kanali. V letih 2019-2022 je bil direktor, soustanovitelj in partner v komunikacijski družbi Herman & partnerji.   Bil je tudi član nadzornega sveta Perutnine Ptuj (2016-2017) in SIJ d. d. (2014-2016). Že šest let je član Poslovno-marketinškega sveta Olimpijskega komiteja Slovenije in od leta 2019 tudi podpredsednik Plavalne zveze Slovenije. Kasneje pa bil soustanovitelj in direktor integrirane komunikacijske agencije Herman & partnerji (2019-2022). Ima izkušnje iz vodenja kompleksnih strateških komunikacijskih projektov, delovanja nadzornih svetov, je redni kolumnist, mentor in predavatelj.   Kot kolumnist in komentator uporablja širino – znanj, izkušenj in zornih kotov – kot orodje. Nekdanji plavalec, ki se je prelevil v rekreativnega maratonca in triatlonca. Ponosni mož in oče. Strastni popotnik, ki poskuša številne interese združevati v smiselno celoto. In o tem tudi kaj napisati.   Naj quote: »Speak last, act first«. Naj knjiga: Mojster in Margareta, Bulgakov Naj serija: Seinfeld Hobiji: tek, triatlon, potovanja, branje, pisanje Najljubša hrana: steak Najljubši podjetnik: Yvon Chouinard, ustanovitelj Patagonia Naj app: Google maps Zaključni nauki: ·       Vedoželjnost je mati napredka. ·       Ni pomembno samo teči, ampak tudi, v katero smer. ·       Vedi kdaj bolje odnehat. Včasih je potrebnih 2 koraka nazaj, da lahko nato narediš 5 korakov naprej.

Banke na krilih še vedno visokih obrestnih mer kujejo dobičke in dosegajo rekorde. Toda obrestne mere se zaradi umirjanja inflacije počasi normalizirajo, stroški poslovanja se zaradi uvajanja novih tehnologij povečujejo, medtem ko projektov za financiranje kronično primanjkuje. Kako se s temi izzivi spopadajo največje banke v državi? Kakšne so podrobnosti skorajšnje združitve SKB in NKBM, kam vse se širi skupina NLB in ali banka SID dovolj podpira najbolj vodilne dele našega gospodarstva? Gostje: Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije; Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke; Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB banke; Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke.

Plezalka Janja Garnbret je ubranila naslov olimpijske prvakinje v kombinaciji.Strokovnjaki leto po ujmi še iščejo rešitve za sanacijo 16 najbolj problematičnih plazov.Štuhec, Rustja in Šifrar o norčevanju iz krščanstva na olimpijskih igrah in odnosu države do Cerkve.Vreme: Popoldne in jutri bo sončno in vroče.Podjetja so še vedno soočena s pomanjkanjem delavcev, kadrov primanjkuje na vseh področjih.V Iraku so se minule dni spomnili desete obletnice pogroma nad kristjani in jazidi.ŠPORT: Slovenski rokometaši jutri s Španci za bronasto olimpijsko odličje.

Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?Ob omembi podjetij, ki jih imajo v lasti zaposleni, verjetno večina Slovencev bodisi z nezaupljivim posmehom bodisi z nostalgično melanholijo pomisli na družbeno lastnino in samoupravljanje v nekdanji Jugoslaviji. In vendar danes ta ideja živi v precej drugačnih oblikah, in to ne le v kakšni od preostalih samooklicanih socialističnih držav, ampak kar v zahodnih centrih kapitalističnega razvoja, denimo v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, Kanadi in Nemčiji, pa v Italiji, v Španiji in na Danskem, lastništvo zaposlenih pa se pojavlja tudi v slovenskih podjetjih in naša vlada je ravno nedavno potrdila izhodišča za zakon o lastniški zadrugi delavcev.Od kod torej razmah ideje, ki se je verjetno marsikomu zdela pokopana s padcem berlinskega zidu? Kako je videti solastništvo delavcev danes? Zakaj se podjetja odločajo zanj in kakšne prednosti ter težave jim prinaša? Ter zakaj ideje o solastništvu zaposlenih dobivajo vedno več podpore tako med desnimi kot med levimi politiki, tovrstna podjetja pa so začela zanimati celo nekatere večje finančne vlagatelje? To so nekatera od vprašanj, o katerih bomo razpravljali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo predstavnika dveh podjetij v lasti zaposlenih: Primoža Kokalja, direktorja Etikete v Žireh, ki so jo delavci odkupili že v času privatizacije in Sašo Muhič Pureber iz podjetja Inea, ki je nedavno pa prešlo v nov model solastništva zaposlenih. Pri pogovoru bosta sodelovala tudi dr. Tej Gonza, ekonomist in raziskovalec na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, in Kosta Juri, vodja raziskovalnega oddelka na Inštitutu za ekonomsko demokracijo. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Pixabay

Da je družba zdrava in se optimalno razvija, mora izkoristiti vse svoje potenciale. Če ena polovica ljudi ni vključenih, je manj uspešna. Podatki kažejo, da to velja tudi na vodilnih mestih v gospodarstvu, ko gre za zastopanost žensk in moških. Evropska unija je zato že pred časom začela spodbujati uravnoteženo zastopanost obeh spolov tudi v podjetjih, a ker je oblikovala le priporočila, ukrepi pa niso bili obvezni, v minulih dveh desetletjih ni bilo pravega napredka. Zato je Unija sprejela direktivo o tako imenovanih spolnih kvotah. Slovenija naj bi jo v svoj pravni red prenesla z novelo zakona o gospodarskih družbah, ki jo je vlada pred počitnicami poslala v parlament. O rešitvah in pomislekih smo se pogovarjali z generalno direktorico direktorata za notranji trg na Ministrstvu z gospodarstvo Karlo Pinter ter članico upravnega odbora Združenja Manager in izvršno direktorico Boston Consulting Group Melanie Seier Larsen.

“Na svetu je zelo veliko ljudi, ki imajo občutek, da se jim dela krivica. Ko prideš do take točke, se ne moreš osredotočiti na nič drugega, kar se dogaja v tvojem življenju, tudi če je pozitivno. Ko imaš občutek, da si potegnil kratko slamico, potem ne moreš najti sonca v svojem življenju. Vse to poveča stres. Naj z vami delim zgodbo. Z ženo sva za obletnico šla v eno izmed dražjih restavracij, saj je bil to za naju zelo pomemben dogodek in nasproti naju je sedel neki par, ki je ves večer drug z drugim komuniciral samo prek telefona. Tako smo prišli do naslednjega problema današnje družbe in to je pogovor. Ta par ni spregovoril niti besedice med seboj, saj sta bila preveč zaposlena z nekakšnim fantazijskim svetom v katerega sta se preprosto priklopila.”Tako nas bo v tokratni oddaji nagovoril Deiric McCann, s katerim smo pred leti posneli pogovor na mednarodni konferenci z naslovom: Voditelj prihodnosti, ki smo ga ponovili v tokratni oddaji.

Banke na krilih še vedno visokih obrestnih mer kujejo dobičke in dosegajo rekorde. Toda obrestne mere se zaradi umirjanja inflacije počasi normalizirajo, stroški poslovanja se zaradi uvajanja novih tehnologij povečujejo, medtem ko projektov za financiranje kronično primanjkuje. Kako se s temi izzivi spopadajo največje banke v državi? Kakšne so podrobnosti skorajšnje združitve SKB in NKBM, kam vse se širi skupina NLB in ali banka SID dovolj podpira najbolj propulzivne dele našega gospodarstva? O vsem tem voditeljica Urška Jereb in gostje: – Stanislava ZADRAVEC CAPRIROLO, direktorica Združenja bank Slovenije; – Anita STOJČEVSKA, glavna izvršna direktorica SKB banke; – Blaž BRODNJAK, predsednik uprave NLB banke; – Borut JAMNIK, predsednik uprave SID banke.

V tokratni oddaji Iz naših krajev ste lahko prisluhnili, da so v Mariboru odprli novo zgrajeno Zdravstveno postajo Magdalena, ki bo prve paciente sprejela julija ter, da je po interventnih ukrepih nujen razmislek o uravnavanju voda v prihodnje. Prav tako smo za vas pripravili prispevek, da podjetje Roto ob 75-letnici širi proizvodnjo tudi v Afriko ter, da bo osrednja mariborska tržnica v prihodnje iz garažne hiše omogočala vstop v staro mestno jedro. Oddajo pa smo sklenili z nenavadno nesrečo, v kateri je ni skupil zgolj kip Device Marije.

Podjetja imenovana Proprietary trading firms (Prop firms, krajše) ponujajo trgovalcem priložnost, da uporabijo svoje veščine trgovanja in trgujejo zanje. Ta podjetja nadobudnežem zagotovijo več 10 ali 100 tisoč evrov kapitala, vendar pozor, na demo računih. Tega lahko potem uporabijo za trgovanje z različnimi instrumenti na valutnem trgu, z delnicami, izvedenimi finančnimi instrumenti … V primeru, da so uspešni pri trgovanju na virtualnem računu (ob seveda številnih omejitvah in pogojih), dobijo izplačan dejanski dobiček. Sliši se predobro, da bi bilo res. Ker na tem trgu vlada divji zahod, je pasti kar nekaj, zato previdno! Številni na koncu ostanejo brez vložka, dobička, živcev. Vprašanj je precej. Nanje odgovarja Luka Osterc, ki se s trgovanjem preko tovrstnih izzivov ukvarja vse od leta 2020. Epizoda je objavljena tudi na Youtube

Drugi poudarki oddaje: - Podjetja osrednje Slovenije so v lanskem letu večinoma izboljšala kazalnike poslovanja. Neto čisti dobiček se je povečal za 29 odstotkov. - V posavskih srednjih šolah opozarjajo na velik odliv dijakov v druga regijska središča. - S festivaloma v Novem mestu in na sevniškem gradu zaključujejo mesec vinskih festivalov v vinorodni deželi Posavje. - V sklopu pobude Dobimo se va vrtovih svoja vrata odpira okrog 3.000 parkov in vrtov iz 21 držav. Tudi Arboretum Volčji potok.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Tradicionalni škofjeloški teden obrti in podjetnitva poudarja pomen povezovanja. - Prlekija prvo javno podjetje pri nas, ki ga je po več kot 30-ih letih doletel stečaj. - Na Blejskem jezeru napovedujejo omejitve plovnega prometa. - Pevski zbori za pevski tabor v Šentvidu pri Stični, ki bo čez mesec dni, vadijo ljubezenske pesmi.

Podjetje Murales prihaja iz Ljutomera in se že trideset let uveljavlja na trgu z izdelki iz večinoma masivnega lesa ter trajnostne izdelave. Na enem od domačih sejmov smo se o njihovi proizvodnji, razvojni naravnanosti in trgu lesne pridelave, pogovarjali z Nives Miško.

Miran Hribar je direktor invalidskega podjetja Mercator, ki se v sklopu izbora najbolj inovativnih živil 2024 pohvali z dvema nagrajenima proizvodoma. Pogovor smo posneli na razglasitvi omenjenih nagrad Inštituta za nutricionistiko, ko smo se lahko prepričali, da nekateri proizvajalci in pridelovalci s svojimi izdelki na trgu strmijo k temu, da lahko jemo zdravo, raznovrstno in tudi iz izbranih lokalnih sestavin, kljub pomanjkanju časa.

Dvodnevna referendumska saga v državnem zboru se počasi končuje. Poslanke in poslanci nas bodo očitno 9-ega junija ob evropskih volitvah poslali še na tri posvetovalne referendume, ki jih je predlagala koalicija; trije predlogi SDS pa bodo končali svojo pot. Pred nami je očitno zelo zapolnjena kampanja. Ostali poudarki oddaje: - Podjetja lani prispevala za 12 odstotkov več davka od dobička kot leto pred tem. - Izraelska vojska pred napovedano kopensko ofenzivo v Rafi postavlja več tisoč šotorov za palestinske civiliste. - V Mariboru predstavniki največjih evropskih superračunalnikov. Slovenija v pogovorih za izgraditev Vege 2.

Odprte meje in širitev Evropske unije so bile v ospredju pogovorov predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je danes gostila predsednike vseh štirih sosednjih držav. Predsedniki so se srečali v okviru praznovanj 20-letnice vstopoa Slovenije v povezavo. Druge teme: - Deveto leto zapored narasla vojaška poraba držav; lani so za to namenile 2 tisoč 400 milijard dolarjev - Podjetja imajo le še danes čas, da oddajo dokazila o škodi, ki so jo avgusta lani povzročile poplave - Bencin bo od polnoči še dražji, dizelsko gorivo in kurilno olje pa cenejša¸

Leto 2023 si bodo gospodarstveniki zapomnili predvsem po rekordni škodi, ki so jo avgustovske ujme prizadele podjetjem na najbolj prizadetih območjih in po dodatnih davkih, ki jih terja sanacija. Zaradi več zaporednih dvigov obrestnih mer, ki so se nadaljevali tudi v tem letu, se je inflacija postopno zniževala, a draginja je številne spodbudila, da so zahtevali dvig plač. Podjetja so se spopadala tudi z upadanjem obsega naročil, pomanjkanjem kadrov in selitvijo oz. ukinjanjem proizvodnje. Pregled pestrega dogajanja na področju gospodarstva v iztekajočem se letu je pripravila Simeona Rogelj.

Leto 2023 si bodo gospodarstveniki zapomnili predvsem po rekordni škodi, ki so jo avgustovske ujme prizadele podjetjem na najbolj prizadetih območjih in po dodatnih davkih, ki jih terja sanacija. Zaradi več zaporednih dvigov obrestnih mer, ki so se nadaljevali tudi v tem letu, se je inflacija postopno zniževala, a draginja je številne spodbudila, da so zahtevali dvig plač. Podjetja so se spopadala tudi z upadanjem obsega naročil, pomanjkanjem kadrov in selitvijo oz. ukinjanjem proizvodnje. Pregled pestrega dogajanja na področju gospodarstva v iztekajočem se letu je pripravila Simeona Rogelj.

Leto se bliža koncu, končuje se tudi letošnja sezona Tečajnice na Valu 202. Zadnja, deseta epizoda, je pod drobnogled vzela dogodke, ki so najbolj zaznamovali dogajanje na finančnih trgih v letu 2023. V ospredju je bila še vedno inflacija, tudi ugibanja o recesiji niso pojenjala.Sogovornika: dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Tomaž Okorn, MMC RTV Slovenija

Tokrat o ustanavljanju podjetja. Za dobro poslovno idejo boste morali poskrbeti sami, v oddaji pa vam lahko pomagamo z odgovori na vprašanja o izbiri pravne oblike podjetja in razlikami med njimi. Povedali bomo več o ustanovnih postopkih in višini prispevkov ter med drugim odgovorili tudi na vprašanja kot so: Ali ima lahko podjetje sedež v večstanovanjski zgradbi? Gost je Borut Borštnik, direktor Zavoda Mladi podjetnik.

V 191. epizodi podcasta gostim Natašo Tomc Jovović, poslovno direktorico Poslovanja s prodajnimi mesti in bankomati v NLB, d. d. Z Natašo govoriva o prednostih in slabostih gotovinskega in negotovinskega plačevanja. Govoriva tudi o tem, kako pri uporabi negotovinskega plačevanja, kartičnega poslovanja ter uporabi spletnih bank in mobilnih bančnih aplikacij skrbeti za varnost.  V zadnjem delu pa se osredotočava na pametne rešitve za mala in mikro podjetja ter predstaviva novo storitev, ki jo omogoča NLB – NLB Smart POS.  NLB Smart POS pametni telefon spremeni v mobilni POS terminal in omogoča enostavno, hitro in varno prejemanje plačil ter plačevanje za tvoje stranke, naročnike ali kupce kjerkoli in kadarkoli. Ta epizoda je odlična za male in mikro podjetnice in podjetnike, tiste, ki iščete uporabnikom prijazne, zanesljive in varne načine prejemanja plačil, ki so hitra in enostavna tudi za vaše naročnike, stranke in kupce. V epizodi ti zaupam tudi moja ključna spoznanja, do katerih sem prišla zaradi izbranega načina negotovinskega plačevanja in ki lahko koristijo tudi vsem, ki niste v podjetniških vodah. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Natašo omenili v epizodi. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda191 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/collections/all⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠ *** 191. epizoda podcasta Lovim ravnotežje je nastala v sodelovanju in s podporo NLB, d. d., in sodi v niz epizod, v katerih bomo odgovarjali na najpogostejša vprašanja podjetnic in podjetnikov, ki se dotikajo poslovanja, vodenja in upravljanja poslovnih financ.

Na območjih, ki jih je prizadela avgustovska vodna ujma, so hudo prizadeta tudi številna podjetja. Zaradi uničene ali poškodovane opreme, prostorov, zalog in surovin delo marsikje stoji ali je močno okrnjeno. Bodo ta podjetja zato izgubila tekmo z mednarodno konkurenco; bodo uspela zadržati usposobljene zaposlene ter kolikšno podporo lahko pričakujejo od države, občin in gospodarskih združenj? O tem voditeljica Simeona Rogelj z našimi dopisniki po Sloveniji in sogovornicama v studiu. Gostji: Katja Pokeržnik, Gospodarska zbornica Slovenije; Alenka Marovt, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Državni ukrepi za pomoč posameznikom ter gospodarstvu po poplavah v avgustu 2023 so pripravljeni. Delodajalci in posamezniki že lahko oddajajo vloge. Kdo so upravičenci in kakšne so višine pomoči? Na kaj je treba paziti pri izpolnjevanju vloge in ali so že znani datumi izplačila ukrepov. Vse to v Svetovalnem servisu. V petkovem bosta na vprašanja odgovarjala vodja sektorja za pravice iz javnih sredstev Tadeja Juvan z ministrstva za delo in predstavnik zavoda za zaposlovanje Sandi Meke.

V 185. epizodi podcasta Lovim ravnotežje gostim Mica Melanška, soustanovitelja podjetja Hooray Studios, ki ga bolje poznamo po priljubljenih personaliziranih knjigah pod znamko Mali junaki. Mali junaki so morda mali, bodo pa letos stari 10 let in v tem času to slovensko podjetje, ki ima podružbice v Nemčiji, ZDA in Brazilije ter deluje v 16 državah po vsem svetu, natisnilo že prek 3 in pol milijona knjig. Z Micem govoriva o začetkih podjetja, o sledenju intuiciji, rasti prodaja in izzivih, ki so jih v zadnjem času v njihov poslovni model prinesle spremembe kot so nova politika podjetja Apple, ki je leta 2021 močno vplivala na poslovni model družbenih omrežij, ki jih podjetjem otežila možnost pošiljanja oglasnih vsebin do uporabnikov družbenih omrežij. Pa vpliv pandemije in v zadnjih mesecih tudi vzpona tehnologije umetne inteligence, ki korenito posega v kreativno industijo, v kateri deluje tudi podjetje Hooray Studios. Mic vam bo v epizodi tudi zaupal, kako so s knjigami Mali junaki osvojili tudi svetovne zvezde kot so Kim in Khloe Kardashian in DJ Khalid, in kako so na ljubljanskem koncertu spresenetili glasbenika Andresona Paaka. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Micem omenila v pogovoru. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda185 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/collections/all⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Teden dni po katastrofalnih poplavah v več kot 180-ih občinah še vedno odpravljajo posledice najhujše vodne ujme pri nas. Številne ceste ostajajo neprevozne, ponekod sta še vedno moteni dobava električne energije in oskrba s pitno vodo. Kopičijo se odpadki in širijo črevesne bolezni, nekaterim domovom še vedno grozijo plazovi. Podjetja so utrpela za več kot 400 milijonov škode. Kmetje so zaradi uničenih hlevov, pridelkov in krme povsem na tleh. Pomoč prihaja od vsepovsod. Kako bo pomagala država, kako mednarodna skupnost? Kako pomagajo ljudje in kaj potrebujejo prizadeti v pregledu dogajanja tega tedna s Sandro Krišelj.

Podjetja škodo po poplavah večinoma še ocenjujejo, prve ocene pa se že merijo v več milijonih. Posledice so katastrofalne. Uničena je oprema, materiali, ponekod je poplavilo cele proizvodne objekte. Nekateri še več tednov ne bodo obratovali, številni zaposleni na najbolj prizadetih območjih tako ostajajo doma. Država napoveduje pomoč. Kakšno ter kaj pričakujejo in potrebujejo podjetja? Kako bodo prilagodili delo, bodo kljub pomoči prisiljeni v morebitna odpuščanja? O vsem tem z gosti in voditeljico Urško Valjavec v Studiu ob 17.00. Gosti: Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Marko Lotrič Mojca Leskovar, predsednica uprave družbe Thermana. Boštjan Gorjup, direktor BSH

Možnost prostovoljne odločitve za 30-urni delovnik, ki hkrati zaposlenemu zagotavlja vse pravice polne zaposlitve, je eden izmed predlogov iz osnutka novele zakona o delovnih razmerjih, ki ga je prejšnji teden poslalo v javno obravnavo ministrstvo za delo. S sprejemom se zelo mudi zaradi rokov za implementacijo evropske zakonodaje, zato bo javna razprava trajala le še nekaj dni. Čeprav zakonsko podlago za 30-urni delovnik s tem šele dobivamo, so nekatera podjetja tako organizacijo dela že preizkusila in tudi uveljavila in bo vsaj v nekaterih branžah skoraj zagotovo postal stalnica, podobno kot delo od doma. Kakšne so praktične izkušnje, prednosti, spremembe, kakšne so pasti takšne ureditve, ki je ob vse pogostejši praksi nenehne dostopnosti in tudi vse pogostejši izgorelosti vse bolj nujen ukrep?

V 173. epizodi podcasta Adrijano Dimec, ustanoviteljico in lastnico blagovne znamke Méra Collections, ki je v dveh letih od predstavitve na trgu osvojila ženske, ki iščejo kakovostno izdelane večne kose oblačil za svojo omaro. Z Adrijano sem govorila v 68. epizodi, ki je izšla dva meseca po predstavitvi Mera Collections, danes pa nadaljujeva s pogovorom: kaj se je zgodilo vmes, kakšni so njeni cilji, želje, vizija, kako gradi svoje podjetje, kako ji je uspelo voditi podjetje z oddaljene Japonske, kjer je z družino živela pol leta. Današnji pogovor z Adrijano lahko razdelim na tri dele. Prvi del pogovara začenjava tam, kjer sva ga zaključili pred dvema letoma in pol, ko je Adrijana na trgu predstavila blagovno znamko Méra Collections. Sledi skok na Japonsko, kjer je z družino živela zadnjih nekaj mesece. V zadnjem delu pa se ponovno vrneva v podjetništvo, se dodatkneva trajnostenega vidika vodenja podjetja ter izzivov in ciljev, ki Adrijano in Méro čakajo v prihodnjem obdobju. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Adrijano omenili v pogovoru. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda173 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/collections/all⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Visoke cene energije in inflacijski pritiski so spodbudili vlado k načrtovanju nadaljnjega reguliranja cen elektrike za mala in srednje velika podjetja. Podaljšanje bi veljalo do konca leta. Predlog je menda še v usklajevanju, vlada naj bi ga obravnavala najpozneje prihodnji teden. V gospodarstvu opozarjajo, da imajo zaradi energetske krize še vedno največ težav velika podjetja. Ugotavljajo, da so dozdajšnji vladni ukrepi med njimi ustvarili neenakosti in da zato ne izključujejo njihove ustavne presoje. Drugi poudarki oddaje: - Dobave orožja Ukrajini, krepitev obrambnih zmogljivosti in nov zagon evropskega gospodarstva - to so ključne teme, ki bodo danes in jutri zaposlovale evropske voditelje v Bruslju. Menijo namreč, da mora povezava okrepiti konkurenčnost nasproti Združenim državam in Kitajski. - Odbor ameriške centralne banke je pričakovano zvišal ključno obrestno mero, tudi tokrat za četrtino odstotne točke. Boja z inflacijo še ni konec, a je, kot je dejal predsednik Feda Jerome Powell, ameriški bančni sistem trden in odporen, z močnim kapitalom in likvidnostjo. - Za muslimane se je začel postni mesec ramazan. Islamska skupnost pri nas je letos postavila v ospredje družino, vsak ramazan pa je namenjen izkazovanju dobrodelnosti

Filipovo kratko razmišljanje o tem, kaj je primarna naloga vsakega podjetja in kje mora biti glavni fokus vsakega podjetnika, ne glede na fazo, v kateri se podjetje (trenutno) nahaja. Morda iz njega potegnete kakšno uporabno idejo za svoj biznis. Vredno poslušanja, FP Ekipa The post Kaj je PRIMARNA naloga vsakega podjetja? | Monolog by Filip appeared first on Filip Pesek.

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Alen Faljic, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike.  Tokrat z gostom: Boris je strokovnjak za strojno učenje z več kot 15 leti izkušenj uporabe le-tega v raznolikih industrijah. V podjetju Endava je vodi podatkovno disciplino v regiji Adriatic. V preteklosti je bil soustanovitelj in direktor podjetja specializiranega za podatkovno znanost, pomagal zagnati poslovno enoto za umetno inteligenco večjega IT podjetja ter svetoval državnim institucijam glede strategije in standardov povezanih z umetno inteligenco. Navdušujejo ga inovacije in novi tehnološki trendi, v zadnjih letih pa se je še posebej osredotočal na velike jezikovne modele in druge tehnologije s področja generativne umetne inteligence. ============================= AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek ============================= Teme RE:moata #12: Predstavitev Borisa Cergola Napačna uporaba in interpretacija modelov in naprednejše implementacije modelov Kaj je predstavil Microsoft, investicija v OpenAI, odgovor Googla Tekma: Microsoft vs. Google Kaj je semantično iskanje? Trenutni problem, ki ga ima Google Od kod je OpenAI model dobil podatke, filtracija podatkov, korpus kode in besedil Produktivizacija OpenAI in investicija v učenje modelov Kaj so parametri za rangiranje modelov? Model Glum, podjetje Anthropic Monetezacija vsebine na spletu Primer »hiperrelevantnega traffica« Podjetja in adaptiranje modelov Andrej razkrinkal napako v sistemu ChatGPT Avtomatizacija analiziranje preko modelov (Lang Chain in GPT Index) Varnost podatkov in interno dostopanje do podatkov Najhitrejša rast uporabnikov v zgodovini (ChatGPT) in Microsoft »Data science« Konkurenčna prednost general tehnologije Shutterstock vs. Getty Images Kako se ljudje odzivamo na nove tehnologije, izguba delovnih mest Destrukcija in razumevanje situacije, prihodnost Kakovost storitve in priložnosti v prihodnosti Silicijeva dolina in iskanje informacij o ljudeh Rekrutiranje Rein osebni podatki Prihodnost, znanost in modeli Infrastruktura, ki stoji za modeli, in podjetja, ki vzdržujejo infrastrukturo (čipi, »hardware« in »software«) Facebook, Meta, Metaverse in Mark Zuckerberg Stava na jezikovne modele, več podatkov in t. i. »raw power« ============================= Če finančno zmoreš, se pridruži kot podpornik kanala AIDEA

Večina podjetij bo od danes lažje dihala. Cene elektrike so namreč od danes regulirane tudi za velike poslovne odjemalce. Naslednji korak bo sprejetje zakonskih rešitev s shemo subvencioniranja elektrike in plina za leto 2023. Druge teme: - Po neuspešnih pogajanjih s Fidesom vlada danes nadaljuje pogajanja s sindikati zdravstva in socialnega varstva; dogovor bi pomenil tudi zvišanje plač za zdravnike in zobozdravnike - Svet za nacionalno varnost na prvi seji v tem mandatu o varnostnih vidikih vojne v Ukrajini, zunanji ministri članic Nata v skupni izjavi za okrepitev pomoči Kijevu - Vodji skrajne oborožene skupine Varuhi prisege zaradi vdora v ameriški Kapitol kriva kovanja prevratniške zarote

V 142. epizodo podcasta Lovim ravnotežje se (ponovno) vrača Mojca Marš Žove, lastnica blagovne znamke, spletne in fizične trgovine Your Soul Time. Z Mojco današnji pogovor začenjava tam, kjer sva ga pred letom, ko je gostovala zadnjič, končali. Kako je v času pandemije covid19 začela z novo podjetniško zgodbo Your Soul Time, jo v slabem letu s spletne preoblikovala tudi v fizično trgovino, kako je ta (morda za te čase) neobičajen prehod vplival na bliskovito rast podjetja in prihodkov, s kakšnimi izzivi se srečuje danes, kakšni so njeni načrti za prihodnost ter kako pomembna sta v delovanju trajnost in gradnja močne in vpete skupnosti, ki se iz sledilcev spreminja v vračajoče kupce. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Mojco omenili v pogovoru. V zapisu najdeš tudi povezave do vseh Mojčinih gostovanj na podcastu in tako spremljaš njeno podjetniško pot Your Soul Time skozi zadnji dve leti. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda142 Vse o letošnjem projektu NLB, d. d. #OkvirPomoči, ki bo letos osredotočen na iskanje zelenih podjetniških idej, projektov in rešitev za lepši jutri, o pogojih sodelovanja in nagradah, ki jih bodo prejeli regijski zmagovalci, najdeš na povezavi: https://nlb.si/okvir V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: https://ninagaspari.com/collections/all Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari TIK TOK: https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Slovenska podjetja ne bodo mogla zmanjšati porabe zemeljskega plina za 15 odstokov, o čemer so se dogovorile članice Unije. Podjetja bodo morala plin nadomestiti z drugimi viri, a vprašanje je, koliko jih sploh lahko preide na alternativne energente. Vprašljiva je tudi cena, podjetja od države pričakujejo subvencije za nakup alternativnih virov. V oddaji ne preslišite še: Ameriški senat potrdil zgodovinski zakonodajni sveženj - velike naložbe v okolje, višje obdavčenje korporacij V novem šolskem letu predvidoma spet brezplačni testi na koronavirus Nov poraz nogometašev Maribora - v večnem derbiju z 2:0 klonili pred Olimpijo

Agencija za energijo je z današnjim dnem sprožila prvo stopnjo zgodnjega opozarjanja za izredne razmere. Čeprav za zdaj ni težav z oskrbo s plinom, bi namreč zaradi morebitnega nižjega pretoka iz Rusije lahko nastale motnje pri oskrbi. V Agencije za energijo poudarjajo, da lahko največ storimo z zniževanjem porabe energije ter uporabljamo alternative plinu. Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je sicer zatrdil, da za zdaj motenj ni na vidiku, pričakuje pa enoten odziv evropskih držav v zvezi z energetsko krizo. V oddaji tudi o tem: - Premier Golob na prvi obisk v tujino v Berlin; ena od tem pogovorov tudi oskrba s plinom. -Zadnje evropsko dejanje pred hrvaškim prevzemom evra s prihodnjim letom - V nekaterih domovih za starejše zaradi pomanjkanja kadra ne sprejemajo novih stanovalcev. - Tour po dnevu odmora v francoske Alpe; rumeno majico brani Pogačar.