Podcasts about podjetja

Svetovno gospodarstvo v umetno inteligenco, po nekaterih ocenah, investira več kot 30 milijard dolarjev na leto, a inštitut MIT ugotavlja, da 95% teh podjetij ne zaznava merljivih učinkov. Podobne vzorce Ekonomska fakulteta opaža v Sloveniji. Kaj so razlogi in kako to spremeniti, so profesorji in predstavniki podjetij razpravljali na nedavnem pogovoru fakultetnega Centra poslovne odličnosti. Ob tem so kritično ocenili predlagano novo strategijo na tem področju. Nacionalni program za umetno inteligenco 2030 je v javni razpravi do 18. decembra.

Podjetja v določenih gospodarskih panogah lahko od danes uporabljajo shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa.Pomembna novost za normirance, ki so s. p. zapirali in znova odpirali – po zaprtju prepoved odpiranja kar pet let.Koalicija »Proti zastrupitvi bolnikov!« vložila ugovor na zahtevo za razveljavitev referenduma.Dr. Pavel Poredoš o vprašanju vnaprejšnje volje terminalno bolnih pacientov.Izredni strokovni nadzor na ortopedskem oddelku novomeške bolnišnice: ortoped paciente usmerjal v zasebni zavod.Demokratična republika Kongo in Ruanda v Washingtonu podpisali mirovni sporazum. Konec treh desetletij spopadov?VREME: V notranjosti države oblačno, več sonca na Primorskem.Mednarodni dan prostovoljstva pod geslom Vsak doprinos šteje in 35 let delovanja TOM telefona.Vatikan: ženskega diakonata do nadaljnjega ne bo.ŠPORT: Nika Prevc na drugi tekmi v poljski Wisli, zmagala pred Niko Vodan.

V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.

V Beli krajini smo se srečali z menedžerko leta 2023, Marto Kelvišar, direktorico črnomaljske družbe Adria Dom. Kot poslovna voditeljica pri obljubah pritiska na zavoro in pri dejanjih dodaja plin. Poslovna zgodba montažnih oziroma mobilnih domov , ki jo s sodelavci piše, je navdihujoča.

Vlada predlaga uvedbo obvezne božičnice, bi znašala polovico minimalne plače oziroma 639 evrov. Podjetja v težavah bi plačilo lahko zamaknila in letos izplačala le osmino minimalne plače oziroma 160 evrov. Ta bi skupaj z zimskim dodatkom za upokojence lahko proračunski primanjkljaj dvignila na okoli štiri odstotke BDP, kar je kritično, opozarja ekonomist Marko Jaklič.

Državna revizijska komisija je zavrnila zahtevek za revizijo nakupa helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, ki ga je sredi septembra vložila Komisija za preprečevanje korupcije. Iz KPK so sporočili, da upoštevajo odločitev Državne revizijske komisije, da pa nadaljujejo postopke predhodnega preizkusa glede očitkov iz prijav v tej zadevi. V oddaji tudi o tem: - Ustavna komisija soglasno za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo - Izrael nadaljuje bombardiranje Gaze, medtem ko se začenja že tretji dan pogajanj o premirju - Nobelova nagrada za kemijo znanstvenikom za razvoj ogrodij, ki omogočajo tudi pridobivanje vode iz puščavskega zraka

Mednarodna skupnost pozdravlja Hamasov odziv na ameriški mirovni predlog za Gazo. Palestinsko gibanje je namreč sporočilo, da je pripravljeno izpustiti vse talce, a šele takrat, ko bodo za to izpolnjeni pogoji na terenu. Da je to velik dan, se je na Hamasov odgovor odzval tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je pozval Izrael, naj nemudoma preneha bombardirati Gazo. Izraelska vojska pa kljub temu ni doložila orožja. Drugi poudarki oddaje: Levica v sodelovanju z zunajparlamentarno stranko Vesna cilja na podvojitev poslanskih mest. Podjetja zaskrbljena zaradi povečanja bolniških odsotnosti in možnih zlorab. Z začetkom kurilne sezone tudi poslabšanje kakovosti zraka. Pristojni pozivajo k odgovornemu ogrevanju.

Težko pričakovani govor ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Generalni skupščini Združenih narodov je minil v že znanih tonih. Kritiziral je Svetovno organizacijo in države, ki kupujejo ruske energente. Evropske države je pozval k zaostritvi sankcij proti Moskvi. Zavzel se je za takojšnje končanje vojne v Gazi in se obregnil ob priznanja Palestine. Drugi poudarki oddaje: Podjetja ob možnosti obvezne božičnice opozarjajo na rdeče številke Slovenjskobistriški dom upokojencev bogatejši za dodatno nadstropje Pozivi k preprečevanju odvisnosti od prepovedanih drog z zmanjševanjem stigme

Pri Nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost zaznavajo velik porast prevar z vrivanjem v poslovno komunikacijo. Letos so obravnavali že 25 prijav vdorov v poslovno komunikacijo, lani pa v vsem letu 32. Sporočena oškodovanja znašajo že skoraj pol milijona evrov, od tega 312.000 evrov samo v mesecu juliju. O aktualnem porastu prevar z vrivanjem v poslovno komunikacijo smo se pogovarjali z Gorazdom Božičem, vodjo Nacionalnega odzivnega centra, Tadej Hren pa je podrobneje razložil, kako izgledajo tovrstne prevare.

V času, ko varnost postaja vse pomembnejša, se tudi Slovenija srečuje z vprašanjem, kako okrepiti svojo obrambno industrijo. Ena od rešitev, ki jo načrtuje naša država, je ustanovitev nove družbe v državni lasti. Obrambna industrija potezo pozdravlja, stroka pa omenja nujen nadzor nad takšnim podjetjem. Druge teme: - V Gazi vse več smrti zaradi stradanja. - Rusija zadržana do Trumpove napovedi o skrajšanju roka za premirje - Uporaba umetne inteligence del vsakdana. Problem nekritičnost mlajših.

Na vrhu naložbene piramide med najbolj tvegane naložbe sodijo tudi investicije v zagonska podjetja. Investicija ni likvidna, odstotek neuspeha je precej visok. Kako sploh začeti investirati v zagonska podjetja in zakaj? Koliko denarja je sploh potrebno za prve angelske naložbe? Kako balansirati donose in tveganja, zakaj je pomemben obrestno-obrestni račun? O tem, kako obvladovati tveganja smo se pogovarjali z Gregorjem Reboljem iz Silicon Gardens. Epizoda je objavljena tudi na Youtube. V tokratni epizodi boste slišali 00:00 Uvod 05:00 Začetki Silicon Gardens in nastanek prvega sklada 15:30 Tveganja pri naložbah: Izzivih nelikvidnih naložb in pomembnosti zaupanja v vizijo ustanovitelja 25:00 Uspešne naložbe: primeri uspešnih naložb 35:45 Moč obrestno-obrestnih donosov: Razprava o potencialu obrestno-obrestnih donosov in kako jih izkoristiti v svetu start-upov. 45:00 Namigi za vlagatelje MONEY-HOW FRIENDS Podprite Money-How preko članstva na Youtube članstvo Investicijski bootcamp za mlade (od 17 do 21 leta) Darilo z dodano vrednostjo ob koncu šolanja in ob vstopu v polnoletnost. Število mest je omejeno. Datum: 21. avgusta v živo Več informacij na www.money-how.si/dogodki Boot Camp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Delavnica je neodvisno pripravljena, kar je redkost v današnjem času :) Lokacija: Ekonomska fakulteta Datum: 18. september Čas: 17:00–20:30 Imaš vprašanje? Piši mi na marja@money-how.si

Predlog prihodnjega dolgoletnega proračuna Unije, ki predvideva manj denarja za evropsko kohezijo in kmetijstvo, razburja še pred današnjo uradno predstavitvijo. Več sredstev bo med drugim namenjenih krepitvi konkurenčnosti. Podjetja bodo za ta denar tekmovala na razpisih. V oddaji tudi: - Ukrajina ne bi smela napadati Moskve, poudaril ameriški predsednik Trump - Množičen protestni shod v Šentjerneju zaradi nasilja tamkajšnjih Romov - Odbojkarji tretji turnir lige narodov v Stožicah začenjajo proti Kanadi

Še drugi poudarki iz oddaje: - Podjetja so letos prijavila rekordno število inovacij, prvi regijski izbor so opravili na Koroškem. - Občina Tolmin s koncesijo išče zdravnika za delo v Baški grapi. - V Podpeči bodo dobili nov večnamenski zdravstveni center, ki bo zgrajen iz lesa. - Ponosni smo tudi na nove evropske prvake v gozdarskih veščinah.

V tokratni Evropi osebno predstavljamo latvijskega biologa, znanstvenika in podjetnika Janisa Jaska, ki se je pred približno petimi leti odločil, da je dovolj, da na univerzi spreminja denar v znanje in zdaj poskuša znanje spremeniti v denar. S kolegi ustanovili startup Weedbot, pod okriljem katerega so zasnovali kmetijskega robota, ki s pomočjo umetne inteligence in laserjev odstranjuje plevel. Prvi weedbot iz Latvije od te pomladi že uspešno odstranjuje plevel med korenjem na angleških njivah. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije. 

Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih je na Gospodarski zbornici Slovenije prejšnji teden pripravil dogodek s predstavitvijo navdihujočih dosežkov mladih podjetnikov. Za Podjetje leta pa izbrali dijaško podjetje Sound & Round s Šolskega centra Škofja Loka – Srednje šole za lesarstvo. naši sogovorniki so bili dijaki, ki predstavljajo podjetje, Ažbe Jereb, Tobija Štalec, Jan Bernik in Matic Demšar.

Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih je na Gospodarski zbornici Slovenije prejšnji teden pripravil dogodek s predstavitvijo navdihujočih dosežkov mladih podjetnikov. Za Podjetje leta pa izbrali dijaško podjetje Sound & Round s Šolskega centra Škofja Loka – Srednje šole za lesarstvo. naši sogovorniki so bili dijaki, ki predstavljajo podjetje, Ažbe Jereb, Tobija Štalec, Jan Bernik in Matic Demšar.

Jaka Kladnik ima dolgoletne izkušnje iz marketinga, svoje poslanstvo pa je našel v oblikovanju naprednih organizacij. Ustanovil je podjetje Switch to eleven, ki organizacijam pomaga ustvariti okolje, ki ekipam omogoča odkriti in doseči svoj potencial. To počnejo s pomočjo delavnic, agilnih metod, poslovnega modeliranja. Kakšne so »napredne« organizacije, zakaj so odgovor na izzive avtonomne ekipe in ne izjemni posamezniki? Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Tilen Sotler, direktor podjetja Dewesoft, je prvi gost sedme sezone Vodenja s posluhom. Izvedeli boste, kako si sestavlja svoj urnik, kako geopolitične negotovosti vplivajo na njegovo delo in zakaj se mu zdi vredno ukvarjati z zemeljskimi problemi, čeprav ima podjetje velike ambicije tudi v vesolju. Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek danes gosti turškega kolega Abdulkadirja Uralogluja. Ogledala sta si dela na trasi drugega železniškega tira Divača-Koper, ki jih izvaja gradbeni konzorcij Kolektor CPG s turškima partnerjema Özaltin in Yapi Merkezi. Družba Yapi Merkezi ima hude finančne težave, blokirane račune in visoke dolgove do slovenskih podizvajalcev. Velik del gradbišča je zato zapustila, operativno ga je prevzel Kolektor. V oddaji tudi: - Ministrstvo od SeneCure pričakuje pojasnila o domnevni prodaji domov za starejše. - Izrael ne bo dovolil dobav pomoči v Gazo, izraelska vojska za zdaj ostaja tam. - Kijev: pogajanja z Washingtonom o izkoriščanju ukrajinskih surovin hitro napredujejo.

Domena podjetja je magnet za spletne prevarante, ki iščejo ranljive točke, prek katerih bi lahko vstopili v spletne prostore podjetja. Velika podjetja ponavadi poskrbijo za varnost, manjša podjetja in samostojni podjetniki, pa pogosto nimajo sredstev za to. O samozaščiti se je Cirila Štuber pogovarjala s Tadejem Hrenom iz SI-CERT-a. foto: Gerd Altmann, Pixabay

Mojca Emeršič iz podjetja EY je poljudno opisala izzive družinskih podjetij, prenos lastništva in številne prednosti, ki jih imajo za gospodarstvo. Kakšen je odnos do njih v našem okolju, kako spodbuditi rast in dobro delovanje družinskih podjetij, jih podpreti z vrednotami - ki jih spišejo sami in jim sledijo, ter kako jim nuditi podporno okolje, je nekaj izhodišč pogovora. V EY Slovenija vrsto let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v katerih je deset novih zgodb uspešnih slovenskih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb.

Mojca Emeršič iz podjetja EY je poljudno opisala izzive družinskih podjetij, prenos lastništva in številne prednosti, ki jih imajo za gospodarstvo. Kakšen je odnos do njih v našem okolju, kako spodbuditi rast in dobro delovanje družinskih podjetij, jih podpreti z vrednotami - ki jih spišejo sami in jim sledijo, ter kako jim nuditi podporno okolje, je nekaj izhodišč pogovora. V EY Slovenija vrsto let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v katerih je deset novih zgodb uspešnih slovenskih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb.

Med ostalimi poudarki: - V Energetiki Ljubljana so pred tehnološko preureditvijo prvega kotla, v treh letih naj bi uporabo premoga skrčili na minimum - Odpadni tekstil in oblačila nič več med mešane komunalne odpadke; preverili smo, kako je z njimi na Obali - V Novem mestu bodo združili službe za zaščito in reševanje v regijskem središču na območju vojašnice v Bršljinu - Podjetja na Ptujskem se vedno bolj zavedajo pomena zdravja zaposlenih - Bili smo med uporabniki bistriške enote varstveno-delovnega centra Polž - Na Bledu opozarjajo, da prenovljen zakon o ohranjanju narave, ki ga sprejemajo, povzroča zmedo pri upravljanju z naravnimi vrednotami

Združeni in usmerjeni smo močni, je trditev Jureta Thalerja, direktorja razvoja v podjetju Lotrič meroslovje. Srečali smo ga na lanskem Dnevu inovacij.

Združeni in usmerjeni smo močni, je trditev Jureta Thalerja, direktorja razvoja v podjetju Lotrič meroslovje. Srečali smo ga na lanskem Dnevu inovacij.

Študij etnologije, ki se mu je pozneje pridružila še kulturna antropologija, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani v osmih desetletjih od njegove ustanovitve doživel velik razvoj. Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na Zavetiški ulici 5 so se z raziskavami načinov življenja v Sloveniji in različnih delih sveta uveljavili kot pomembno mednarodno središče te vede. O pomenu etnologije ter o odprtju razstave, ki so jo ob 60-letnici disertacije doktorja Slavka Kremenška Ljubljansko naselje Zelena jama kot etnološki problem na Krakovskem nasipu v okviru študijskega procesa zasnovali na oddelku, se je Julija Kandare pogovarjala z dr. Boštjanom Kravanja in dr. Veroniko Zavratnik z ljubljanske Filozofske fakultete.

Nemška recesija in napovedane grožnje glede dodatnih carin na evropsko blago v ZDA utegnejo kondicijo evropskega gospodarstva še dodatno poslabšati. So naša podjetja pripravljen na grozeči protekcionizem in de-industrializacijo? Jim naša država stoji ob strani ali z davčnimi bremeni in napovedanimi omrežninami še dodatno ogroža njihov položaj? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Medeja Lončar, direktorica podjetja Siemens Slovenija; dr. Bogomir Kovač, ekonomist; Nejc Gole, novinar in analitik časnika Delo; Maja Derčar, dopisnica RTV iz Nemčije.

Zaradi zaostrovanja odnosov med Zahodom in Kitajsko in želje po zmanjšanju odvisnosti od tega orjaškega trga vse bolj zaželena gospodarska in tudi geopolitična partnerica Zahoda postaja Indija. To hitro rastoče, raznoliko in ambiciozno gospodarstvo ponuja priložnosti tudi za slovenska podjetja. Lani je menjava med državama dosegla 1,7 milijarde evrov, od tega slovenski izvoz v Indijo pičlih 111 milijonov. O priložnost, izzivih in izkušnjah so gospodarstveniki, ekonomisti, politiki in diplomati nedavno razpravljali tudi na poslovni konferenci na Gospodarski zbornici. Nekaj ugotovitev povzema Erika Štular.

Na Gospodarski zbornici Slovenije je potekala predstavitev nekateri poslovnih dosežkov slovenskih podjetij na trgu Savdske Arabije. Njeno gospodarstvo je največje na Bližnjem vzhodu in 17. na svetu. Slovenija je imela s Savdsko Arabijo v letu 2023 za 1.132 mio EUR blagovne menjave. Največ naša država v kraljevino izvozi farmacevtskih izdelkov, pri uvozu pa so v ospredju mineralna goriva. Blagovna menjava je torej precej neuravnotežena, glavnina menjave je uvoz v Slovenijo. Ministrstvo za gospodarstvo je že lani poudarilo, da pripravlja ukrepe za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Za savdske investitorje je gotovo zgovoren podatek, da ima Slovenija eno najnižjih davčnih stopenj na dobiček podjetij v EU ter ponuja davčne olajšave in spodbude za vlagatelje. Glavni namen tokratnega dogodka je torej bil spodbuditi slovenska podjetja k premisleku o širitvi poslov v Savdsko Arabijo ter deliti poslovne zgodbe tistih podjetij, ki so na tem trgu že uspela.

Banke na krilih še vedno visokih obrestnih mer kujejo dobičke in dosegajo rekorde. Toda obrestne mere se zaradi umirjanja inflacije počasi normalizirajo, stroški poslovanja se zaradi uvajanja novih tehnologij povečujejo, medtem ko projektov za financiranje kronično primanjkuje. Kako se s temi izzivi spopadajo največje banke v državi? Kakšne so podrobnosti skorajšnje združitve SKB in NKBM, kam vse se širi skupina NLB in ali banka SID dovolj podpira najbolj vodilne dele našega gospodarstva? Gostje: Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije; Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke; Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB banke; Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke.

Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?Ob omembi podjetij, ki jih imajo v lasti zaposleni, verjetno večina Slovencev bodisi z nezaupljivim posmehom bodisi z nostalgično melanholijo pomisli na družbeno lastnino in samoupravljanje v nekdanji Jugoslaviji. In vendar danes ta ideja živi v precej drugačnih oblikah, in to ne le v kakšni od preostalih samooklicanih socialističnih držav, ampak kar v zahodnih centrih kapitalističnega razvoja, denimo v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, Kanadi in Nemčiji, pa v Italiji, v Španiji in na Danskem, lastništvo zaposlenih pa se pojavlja tudi v slovenskih podjetjih in naša vlada je ravno nedavno potrdila izhodišča za zakon o lastniški zadrugi delavcev.Od kod torej razmah ideje, ki se je verjetno marsikomu zdela pokopana s padcem berlinskega zidu? Kako je videti solastništvo delavcev danes? Zakaj se podjetja odločajo zanj in kakšne prednosti ter težave jim prinaša? Ter zakaj ideje o solastništvu zaposlenih dobivajo vedno več podpore tako med desnimi kot med levimi politiki, tovrstna podjetja pa so začela zanimati celo nekatere večje finančne vlagatelje? To so nekatera od vprašanj, o katerih bomo razpravljali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo predstavnika dveh podjetij v lasti zaposlenih: Primoža Kokalja, direktorja Etikete v Žireh, ki so jo delavci odkupili že v času privatizacije in Sašo Muhič Pureber iz podjetja Inea, ki je nedavno pa prešlo v nov model solastništva zaposlenih. Pri pogovoru bosta sodelovala tudi dr. Tej Gonza, ekonomist in raziskovalec na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, in Kosta Juri, vodja raziskovalnega oddelka na Inštitutu za ekonomsko demokracijo. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Pixabay

Banke na krilih še vedno visokih obrestnih mer kujejo dobičke in dosegajo rekorde. Toda obrestne mere se zaradi umirjanja inflacije počasi normalizirajo, stroški poslovanja se zaradi uvajanja novih tehnologij povečujejo, medtem ko projektov za financiranje kronično primanjkuje. Kako se s temi izzivi spopadajo največje banke v državi? Kakšne so podrobnosti skorajšnje združitve SKB in NKBM, kam vse se širi skupina NLB in ali banka SID dovolj podpira najbolj propulzivne dele našega gospodarstva? O vsem tem voditeljica Urška Jereb in gostje: – Stanislava ZADRAVEC CAPRIROLO, direktorica Združenja bank Slovenije; – Anita STOJČEVSKA, glavna izvršna direktorica SKB banke; – Blaž BRODNJAK, predsednik uprave NLB banke; – Borut JAMNIK, predsednik uprave SID banke.

Podjetja imenovana Proprietary trading firms (Prop firms, krajše) ponujajo trgovalcem priložnost, da uporabijo svoje veščine trgovanja in trgujejo zanje. Ta podjetja nadobudnežem zagotovijo več 10 ali 100 tisoč evrov kapitala, vendar pozor, na demo računih. Tega lahko potem uporabijo za trgovanje z različnimi instrumenti na valutnem trgu, z delnicami, izvedenimi finančnimi instrumenti … V primeru, da so uspešni pri trgovanju na virtualnem računu (ob seveda številnih omejitvah in pogojih), dobijo izplačan dejanski dobiček. Sliši se predobro, da bi bilo res. Ker na tem trgu vlada divji zahod, je pasti kar nekaj, zato previdno! Številni na koncu ostanejo brez vložka, dobička, živcev. Vprašanj je precej. Nanje odgovarja Luka Osterc, ki se s trgovanjem preko tovrstnih izzivov ukvarja vse od leta 2020. Epizoda je objavljena tudi na Youtube

Odprte meje in širitev Evropske unije so bile v ospredju pogovorov predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je danes gostila predsednike vseh štirih sosednjih držav. Predsedniki so se srečali v okviru praznovanj 20-letnice vstopoa Slovenije v povezavo. Druge teme: - Deveto leto zapored narasla vojaška poraba držav; lani so za to namenile 2 tisoč 400 milijard dolarjev - Podjetja imajo le še danes čas, da oddajo dokazila o škodi, ki so jo avgusta lani povzročile poplave - Bencin bo od polnoči še dražji, dizelsko gorivo in kurilno olje pa cenejša¸

Leto 2023 si bodo gospodarstveniki zapomnili predvsem po rekordni škodi, ki so jo avgustovske ujme prizadele podjetjem na najbolj prizadetih območjih in po dodatnih davkih, ki jih terja sanacija. Zaradi več zaporednih dvigov obrestnih mer, ki so se nadaljevali tudi v tem letu, se je inflacija postopno zniževala, a draginja je številne spodbudila, da so zahtevali dvig plač. Podjetja so se spopadala tudi z upadanjem obsega naročil, pomanjkanjem kadrov in selitvijo oz. ukinjanjem proizvodnje. Pregled pestrega dogajanja na področju gospodarstva v iztekajočem se letu je pripravila Simeona Rogelj.

Leto 2023 si bodo gospodarstveniki zapomnili predvsem po rekordni škodi, ki so jo avgustovske ujme prizadele podjetjem na najbolj prizadetih območjih in po dodatnih davkih, ki jih terja sanacija. Zaradi več zaporednih dvigov obrestnih mer, ki so se nadaljevali tudi v tem letu, se je inflacija postopno zniževala, a draginja je številne spodbudila, da so zahtevali dvig plač. Podjetja so se spopadala tudi z upadanjem obsega naročil, pomanjkanjem kadrov in selitvijo oz. ukinjanjem proizvodnje. Pregled pestrega dogajanja na področju gospodarstva v iztekajočem se letu je pripravila Simeona Rogelj.

Leto se bliža koncu, končuje se tudi letošnja sezona Tečajnice na Valu 202. Zadnja, deseta epizoda, je pod drobnogled vzela dogodke, ki so najbolj zaznamovali dogajanje na finančnih trgih v letu 2023. V ospredju je bila še vedno inflacija, tudi ugibanja o recesiji niso pojenjala.Sogovornika: dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Tomaž Okorn, MMC RTV Slovenija

Tokrat o ustanavljanju podjetja. Za dobro poslovno idejo boste morali poskrbeti sami, v oddaji pa vam lahko pomagamo z odgovori na vprašanja o izbiri pravne oblike podjetja in razlikami med njimi. Povedali bomo več o ustanovnih postopkih in višini prispevkov ter med drugim odgovorili tudi na vprašanja kot so: Ali ima lahko podjetje sedež v večstanovanjski zgradbi? Gost je Borut Borštnik, direktor Zavoda Mladi podjetnik.

V 191. epizodi podcasta gostim Natašo Tomc Jovović, poslovno direktorico Poslovanja s prodajnimi mesti in bankomati v NLB, d. d. Z Natašo govoriva o prednostih in slabostih gotovinskega in negotovinskega plačevanja. Govoriva tudi o tem, kako pri uporabi negotovinskega plačevanja, kartičnega poslovanja ter uporabi spletnih bank in mobilnih bančnih aplikacij skrbeti za varnost.  V zadnjem delu pa se osredotočava na pametne rešitve za mala in mikro podjetja ter predstaviva novo storitev, ki jo omogoča NLB – NLB Smart POS.  NLB Smart POS pametni telefon spremeni v mobilni POS terminal in omogoča enostavno, hitro in varno prejemanje plačil ter plačevanje za tvoje stranke, naročnike ali kupce kjerkoli in kadarkoli. Ta epizoda je odlična za male in mikro podjetnice in podjetnike, tiste, ki iščete uporabnikom prijazne, zanesljive in varne načine prejemanja plačil, ki so hitra in enostavna tudi za vaše naročnike, stranke in kupce. V epizodi ti zaupam tudi moja ključna spoznanja, do katerih sem prišla zaradi izbranega načina negotovinskega plačevanja in ki lahko koristijo tudi vsem, ki niste v podjetniških vodah. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Natašo omenili v epizodi. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda191 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/collections/all⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠ *** 191. epizoda podcasta Lovim ravnotežje je nastala v sodelovanju in s podporo NLB, d. d., in sodi v niz epizod, v katerih bomo odgovarjali na najpogostejša vprašanja podjetnic in podjetnikov, ki se dotikajo poslovanja, vodenja in upravljanja poslovnih financ.

Na območjih, ki jih je prizadela avgustovska vodna ujma, so hudo prizadeta tudi številna podjetja. Zaradi uničene ali poškodovane opreme, prostorov, zalog in surovin delo marsikje stoji ali je močno okrnjeno. Bodo ta podjetja zato izgubila tekmo z mednarodno konkurenco; bodo uspela zadržati usposobljene zaposlene ter kolikšno podporo lahko pričakujejo od države, občin in gospodarskih združenj? O tem voditeljica Simeona Rogelj z našimi dopisniki po Sloveniji in sogovornicama v studiu. Gostji: Katja Pokeržnik, Gospodarska zbornica Slovenije; Alenka Marovt, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.

Državni ukrepi za pomoč posameznikom ter gospodarstvu po poplavah v avgustu 2023 so pripravljeni. Delodajalci in posamezniki že lahko oddajajo vloge. Kdo so upravičenci in kakšne so višine pomoči? Na kaj je treba paziti pri izpolnjevanju vloge in ali so že znani datumi izplačila ukrepov. Vse to v Svetovalnem servisu. V petkovem bosta na vprašanja odgovarjala vodja sektorja za pravice iz javnih sredstev Tadeja Juvan z ministrstva za delo in predstavnik zavoda za zaposlovanje Sandi Meke.

V 185. epizodi podcasta Lovim ravnotežje gostim Mica Melanška, soustanovitelja podjetja Hooray Studios, ki ga bolje poznamo po priljubljenih personaliziranih knjigah pod znamko Mali junaki. Mali junaki so morda mali, bodo pa letos stari 10 let in v tem času to slovensko podjetje, ki ima podružbice v Nemčiji, ZDA in Brazilije ter deluje v 16 državah po vsem svetu, natisnilo že prek 3 in pol milijona knjig. Z Micem govoriva o začetkih podjetja, o sledenju intuiciji, rasti prodaja in izzivih, ki so jih v zadnjem času v njihov poslovni model prinesle spremembe kot so nova politika podjetja Apple, ki je leta 2021 močno vplivala na poslovni model družbenih omrežij, ki jih podjetjem otežila možnost pošiljanja oglasnih vsebin do uporabnikov družbenih omrežij. Pa vpliv pandemije in v zadnjih mesecih tudi vzpona tehnologije umetne inteligence, ki korenito posega v kreativno industijo, v kateri deluje tudi podjetje Hooray Studios. Mic vam bo v epizodi tudi zaupal, kako so s knjigami Mali junaki osvojili tudi svetovne zvezde kot so Kim in Khloe Kardashian in DJ Khalid, in kako so na ljubljanskem koncertu spresenetili glasbenika Andresona Paaka. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Micem omenila v pogovoru. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda185 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/collections/all⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Teden dni po katastrofalnih poplavah v več kot 180-ih občinah še vedno odpravljajo posledice najhujše vodne ujme pri nas. Številne ceste ostajajo neprevozne, ponekod sta še vedno moteni dobava električne energije in oskrba s pitno vodo. Kopičijo se odpadki in širijo črevesne bolezni, nekaterim domovom še vedno grozijo plazovi. Podjetja so utrpela za več kot 400 milijonov škode. Kmetje so zaradi uničenih hlevov, pridelkov in krme povsem na tleh. Pomoč prihaja od vsepovsod. Kako bo pomagala država, kako mednarodna skupnost? Kako pomagajo ljudje in kaj potrebujejo prizadeti v pregledu dogajanja tega tedna s Sandro Krišelj.

Podjetja škodo po poplavah večinoma še ocenjujejo, prve ocene pa se že merijo v več milijonih. Posledice so katastrofalne. Uničena je oprema, materiali, ponekod je poplavilo cele proizvodne objekte. Nekateri še več tednov ne bodo obratovali, številni zaposleni na najbolj prizadetih območjih tako ostajajo doma. Država napoveduje pomoč. Kakšno ter kaj pričakujejo in potrebujejo podjetja? Kako bodo prilagodili delo, bodo kljub pomoči prisiljeni v morebitna odpuščanja? O vsem tem z gosti in voditeljico Urško Valjavec v Studiu ob 17.00. Gosti: Predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Marko Lotrič Mojca Leskovar, predsednica uprave družbe Thermana. Boštjan Gorjup, direktor BSH

Možnost prostovoljne odločitve za 30-urni delovnik, ki hkrati zaposlenemu zagotavlja vse pravice polne zaposlitve, je eden izmed predlogov iz osnutka novele zakona o delovnih razmerjih, ki ga je prejšnji teden poslalo v javno obravnavo ministrstvo za delo. S sprejemom se zelo mudi zaradi rokov za implementacijo evropske zakonodaje, zato bo javna razprava trajala le še nekaj dni. Čeprav zakonsko podlago za 30-urni delovnik s tem šele dobivamo, so nekatera podjetja tako organizacijo dela že preizkusila in tudi uveljavila in bo vsaj v nekaterih branžah skoraj zagotovo postal stalnica, podobno kot delo od doma. Kakšne so praktične izkušnje, prednosti, spremembe, kakšne so pasti takšne ureditve, ki je ob vse pogostejši praksi nenehne dostopnosti in tudi vse pogostejši izgorelosti vse bolj nujen ukrep?

V 173. epizodi podcasta Adrijano Dimec, ustanoviteljico in lastnico blagovne znamke Méra Collections, ki je v dveh letih od predstavitve na trgu osvojila ženske, ki iščejo kakovostno izdelane večne kose oblačil za svojo omaro. Z Adrijano sem govorila v 68. epizodi, ki je izšla dva meseca po predstavitvi Mera Collections, danes pa nadaljujeva s pogovorom: kaj se je zgodilo vmes, kakšni so njeni cilji, želje, vizija, kako gradi svoje podjetje, kako ji je uspelo voditi podjetje z oddaljene Japonske, kjer je z družino živela pol leta. Današnji pogovor z Adrijano lahko razdelim na tri dele. Prvi del pogovara začenjava tam, kjer sva ga zaključili pred dvema letoma in pol, ko je Adrijana na trgu predstavila blagovno znamko Méra Collections. Sledi skok na Japonsko, kjer je z družino živela zadnjih nekaj mesece. V zadnjem delu pa se ponovno vrneva v podjetništvo, se dodatkneva trajnostenega vidika vodenja podjetja ter izzivov in ciljev, ki Adrijano in Méro čakajo v prihodnjem obdobju. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Adrijano omenili v pogovoru. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda173 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/collections/all⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Visoke cene energije in inflacijski pritiski so spodbudili vlado k načrtovanju nadaljnjega reguliranja cen elektrike za mala in srednje velika podjetja. Podaljšanje bi veljalo do konca leta. Predlog je menda še v usklajevanju, vlada naj bi ga obravnavala najpozneje prihodnji teden. V gospodarstvu opozarjajo, da imajo zaradi energetske krize še vedno največ težav velika podjetja. Ugotavljajo, da so dozdajšnji vladni ukrepi med njimi ustvarili neenakosti in da zato ne izključujejo njihove ustavne presoje. Drugi poudarki oddaje: - Dobave orožja Ukrajini, krepitev obrambnih zmogljivosti in nov zagon evropskega gospodarstva - to so ključne teme, ki bodo danes in jutri zaposlovale evropske voditelje v Bruslju. Menijo namreč, da mora povezava okrepiti konkurenčnost nasproti Združenim državam in Kitajski. - Odbor ameriške centralne banke je pričakovano zvišal ključno obrestno mero, tudi tokrat za četrtino odstotne točke. Boja z inflacijo še ni konec, a je, kot je dejal predsednik Feda Jerome Powell, ameriški bančni sistem trden in odporen, z močnim kapitalom in likvidnostjo. - Za muslimane se je začel postni mesec ramazan. Islamska skupnost pri nas je letos postavila v ospredje družino, vsak ramazan pa je namenjen izkazovanju dobrodelnosti

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Alen Faljic, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike.  Tokrat z gostom: Boris je strokovnjak za strojno učenje z več kot 15 leti izkušenj uporabe le-tega v raznolikih industrijah. V podjetju Endava je vodi podatkovno disciplino v regiji Adriatic. V preteklosti je bil soustanovitelj in direktor podjetja specializiranega za podatkovno znanost, pomagal zagnati poslovno enoto za umetno inteligenco večjega IT podjetja ter svetoval državnim institucijam glede strategije in standardov povezanih z umetno inteligenco. Navdušujejo ga inovacije in novi tehnološki trendi, v zadnjih letih pa se je še posebej osredotočal na velike jezikovne modele in druge tehnologije s področja generativne umetne inteligence. ============================= AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek ============================= Teme RE:moata #12: Predstavitev Borisa Cergola Napačna uporaba in interpretacija modelov in naprednejše implementacije modelov Kaj je predstavil Microsoft, investicija v OpenAI, odgovor Googla Tekma: Microsoft vs. Google Kaj je semantično iskanje? Trenutni problem, ki ga ima Google Od kod je OpenAI model dobil podatke, filtracija podatkov, korpus kode in besedil Produktivizacija OpenAI in investicija v učenje modelov Kaj so parametri za rangiranje modelov? Model Glum, podjetje Anthropic Monetezacija vsebine na spletu Primer »hiperrelevantnega traffica« Podjetja in adaptiranje modelov Andrej razkrinkal napako v sistemu ChatGPT Avtomatizacija analiziranje preko modelov (Lang Chain in GPT Index) Varnost podatkov in interno dostopanje do podatkov Najhitrejša rast uporabnikov v zgodovini (ChatGPT) in Microsoft »Data science« Konkurenčna prednost general tehnologije Shutterstock vs. Getty Images Kako se ljudje odzivamo na nove tehnologije, izguba delovnih mest Destrukcija in razumevanje situacije, prihodnost Kakovost storitve in priložnosti v prihodnosti Silicijeva dolina in iskanje informacij o ljudeh Rekrutiranje Rein osebni podatki Prihodnost, znanost in modeli Infrastruktura, ki stoji za modeli, in podjetja, ki vzdržujejo infrastrukturo (čipi, »hardware« in »software«) Facebook, Meta, Metaverse in Mark Zuckerberg Stava na jezikovne modele, več podatkov in t. i. »raw power« ============================= Če finančno zmoreš, se pridruži kot podpornik kanala AIDEA

Večina podjetij bo od danes lažje dihala. Cene elektrike so namreč od danes regulirane tudi za velike poslovne odjemalce. Naslednji korak bo sprejetje zakonskih rešitev s shemo subvencioniranja elektrike in plina za leto 2023. Druge teme: - Po neuspešnih pogajanjih s Fidesom vlada danes nadaljuje pogajanja s sindikati zdravstva in socialnega varstva; dogovor bi pomenil tudi zvišanje plač za zdravnike in zobozdravnike - Svet za nacionalno varnost na prvi seji v tem mandatu o varnostnih vidikih vojne v Ukrajini, zunanji ministri članic Nata v skupni izjavi za okrepitev pomoči Kijevu - Vodji skrajne oborožene skupine Varuhi prisege zaradi vdora v ameriški Kapitol kriva kovanja prevratniške zarote

Slovenska podjetja ne bodo mogla zmanjšati porabe zemeljskega plina za 15 odstokov, o čemer so se dogovorile članice Unije. Podjetja bodo morala plin nadomestiti z drugimi viri, a vprašanje je, koliko jih sploh lahko preide na alternativne energente. Vprašljiva je tudi cena, podjetja od države pričakujejo subvencije za nakup alternativnih virov. V oddaji ne preslišite še: Ameriški senat potrdil zgodovinski zakonodajni sveženj - velike naložbe v okolje, višje obdavčenje korporacij V novem šolskem letu predvidoma spet brezplačni testi na koronavirus Nov poraz nogometašev Maribora - v večnem derbiju z 2:0 klonili pred Olimpijo