Podcasts about igralec

V oddaji Svet kulture boste najprej izvedeli več o razstavi Svet v barvah, slovensko slikarstvo 1848–1918, ki se nocoj odpira v avstrijski galeriji Belvedere. Gre za prikaz najpomembnejših likovnih del slovenskega realizma in impresionizma. Pogovarjali smo se tudi z Igorjem Samoborjem, ki je na oder Štihove dvorane Cankarjevega doma ponovno postavil legendarno gledališko predstavo Igralec iz leta 1995.

Danes slavi jubilej dramski igralec Boris Juh. Rodil se je leta 1935 v Celju. Po končanem študiju na AGRFT je najprej igral v Slovenskem mladinskem gledališču, nastopal je tudi na eksperimentalnih odrih, na Odru 57 in v Gledališču Glej. Leta 1971 je postal član ansambla osrednje slovenske gledališke hiše, ljubljanske Drame, kjer je ostal vse do upokojitve in skozi desetletja ustvaril množico pomembnih vlog. Veliko je nastopal tudi v filmu in na televiziji in seveda na Radiu. Pred desetletjem se je z Borisom Juhom pogovarjala Staša Grahek. Najprej o tem, kako je postal igralec.

Igralec, režiser, scenarist Boris Cavazza je ta teden na slavnostnem koncertu ob 75. obletnici Radia Koper v Novi Gorici prejel nagrado Franeta Milčinskega - Ježka za leto 2024. Eden naših največjih dramskih in filmskih igralcev je k številnim nagradam in priznanjem, omenimo vsaj nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre, pa zlati red za zasluge, s katerim ga je lani odlikoval predsednik republike Borut Pahor, dodal še Ježkovo nagrado za izjemen ustvarjalni opus, saj, kot je zapisano v utemeljitvi nagrade, "tradicijo Ježkovega duha na izvirni način celo presega". V našem radijskem arhivu smo poiskali pogovor z Borisom Cavazzo iz leta 2017, ko se je z umetnikom pogovarjala Tadeja Krečič.

Slavko Jan, gledališki igralec, režiser in pedagog, se je rodil pred 120 leti, umrl pa leta 1987. V gledališču se je uveljavil že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja kot igralec, po letu 1945 pa tudi kot režiser Drame Slovenskega narodnega gledališča in njen ravnatelj. Pomembno je bilo tudi njegovo pedagoško delo: na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je bil od leta 1946 predavatelj za govorno tehniko, pozneje profesor za režijo in tudi njen dekan. Slavko Jan je leta 1980 nastopil pred mikrofonom in pripovedoval o svojem ustvarjalnem življenju; iz vsakega njegovega stavka je čutiti ljubezen do gledališča.

Borštnikov prstan, najvišje slovensko priznanje za igralsko umetnost, letos prejme Branko Šturbej. Že dolgo je eden od nepogrešljivih igralskih stebrov repertoarja ne le ljubljanske Drame, temveč slovenskega dramskega gledališča v najširšem pomenu besede, so ob priznanju zapisali v njegovi domači gledališki hiši. Šturbejev opus je bogat in izjemno raznolik, zaznamujeta ga radovednost, razgledanost, delavnost in strast. Kot profesor dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Branko Šturbej svoje znanje in izkušnje posreduje mladim rodovom. Branka Šturbeja je pred mikrofon povabila Staša Grahek in ga najprej vprašala, kdaj je vedel, da bo postal igralec. Oddajo je posnel Franci Moder. Na fotografiji: Branko Šturbej, ob njem Igor Samobor, Janez Škof in Gregor Baković. William Shakespeare: Kar hočete, Drama SNG Ljubljana, režija Janusz Kica. Avtor fotografije: Peter Uhan. https://www.drama.si/igralec/branko-sturbej/

Dramski igralec, dramaturg in pedagog Željko Hrs je letošnji prejemnik nagrade Marije Vere za življenjsko delo, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Vso svojo poklicno gledališko pot je ostal zvest Slovenskemu mladinskemu gledališču, lani se je upokojil. V bogati gledališki karieri je nanizal številne odmevne vloge ter utiral pot modernim raziskovalnim gledališkim praksam. Sodeloval je s Koreodramo Ljubljana, z Radiem in Televizijo Slovenija ter zaigral v več filmih. Ukvarjal se je tudi z dramaturgijo in dramaturško ustvarjal v domačih in mednarodnih zasedbah. Njegovo pedagoško delo se navezuje predvsem na Akademijo za vizualne umetnosti AVA v Ljubljani, kjer je docent za zgodovino gledališča, bil pa je tudi mentor podiplomskim študentom na univerzi Goldsmith v Londonu. Leta 2017 je prejel Župančičevo nagrado za izjemne stvaritve. Z umetnikom se je pogovarjala Ana Rozman. Avtor fotografije je Luka Kaše. https://mladinsko.com/sl/ansambel/igralci/6/zeljko-hrs/

Bleda predstava na tekmi proti zadnjim Radomljam in upravičen remi. Več si nismo zaslužili, tekmo bi morali odločit že v prvem polčasu. Igralec tekme je lahko samo en.

Oddajo namenjamo nedavno umrlemu dramskemu igralcu Antonu Petjetu. Rodil se je leta 1932 v Gabrovki pri Litiji, po letu 1960 je dobrih deset let deloval v mariborskem gledališču, nato pa je bil do upokojitve član Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Veliko je nastopal tudi v filmih in na televiziji. Takole je svojo umetniško pot opisal leta 2000, ko ga je v oddajo Naši umetniki pred mikrofonom povabila Vida Curk. Za začetek je Anton Petje povedal, kdaj in kako se je pri njem začela želja po igranju.

Režiser, igralec in dramatik Adrijan Rustja se je rodil julija leta 1933 v Trstu in na to mesto, njegovo gledališče in tržaški slovenski radio je vezan pretežni del njegovega poklicnega delovanja. Velja za vsestranskega gledališkega ustvarjalca, saj je poleg igre in režij lahkotnejših del: recitalov, operet, v katerih je tudi sam igral, bil še urednik gledaliških listov in zbornikov, vodja gledaliških tečajev in mentor amaterskih dramskih skupin. Ustanovil in vodil je tudi igralsko skupino v Beneški Sloveniji. Leta 2005 je prejel odličje Marije Vere in ob tej priložnosti ga je Neva Zajc povabila pred mikrofon.

Tone Kuntner, pesnik, dramski igralec in dolgoletni profesor umetniške besede na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, se je rodil na Tratah v Slovenskih goricah 13. maja 1943. Doslej je objavil več kot dvajset pesniških zbirk, letos jim je dodal novo z naslovom Mati zemlja, izšla je pri celjski Mohorjevi družbi. Toneta Kuntnerja poznamo kot avtorja lirike o zemlji in izgubljeni povezanosti človeka z naravo, pesnika domovinske lirike in tradicionalnih vrednot. Sicer je bil Tone Kuntner igralec Mestnega gledališča ljubljanskega. Odigral je več osrednjih likov v repertoarju, poznamo pa tudi njegove vloge v filmih. Ob okrogli obletnicic: pogovor Marka Golje z umetnikom iz leta 2013.

Predstavljajte si, da na ulici po dolgem času srečate osebo, do katere ste vedno gojili posebno spoštovanje. Predvsem zaradi sočutne pripravljenosti za pogovor, poslušanje in misli, ki ti lahko spremenijo življenje. Nekaj takega se človeku zgodi, ko ga pozdravi Mathieu Amalric. Svetovno slavo mu je leta 2008 prinesla vloga v filmu Kvantum sočutja, kjer je kot negativec stal nasproti najbolj slavnemu vohunu na svetu Jamesu Bondu. V njegovem igralskem opusu so še vloge v filmih Wesa Andersona: Grand Budapest Hotel in Francoska depeša, v filmu The Diving Bell and the Butterfly oziroma Potapljaški zvon in metulj ter mnoge druge, ki so mu prinesle številne stanovske nagrade. A Mathieu Amalric veliko raje sliši, da je najprej režiser, šele potem igralec.

V dresu Olimpije je kar 16 let rešetal mrežice tekmecev. Prejšnjo nedeljo je bilo na košarkarski tekmi Olimpije več gledalcev kot običajno. 5.000 ljudi je bilo na slavnosti ob upokojitvi dresa nekdanjega kapetana moštva Dušana Hauptmana, v čustvenem razpoloženju so navijači prepevali in skandirali njegovo ime. Spominjalo je na stare, evforične košarkarske čase. Popularni Dule je bil velikokrat pred našim mikrofonom, nekaj časa tudi kot radijski strokovni komentator. V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil zaščitni znak košarkarske Olimpije. Kot odličen strelec je postal ljubljenec občinstva, hkrati pa je bil kapetan ljubljanskega moštva v izredno uspešnem obdobju, ko je osvojilo evropski pokal in tretje mesto v evroligi. 25-let po koncu njegove kariere so njegov dres upokojili v dvorani Stožice – v nostalgičnem razpoloženju.

Režiser, dramatik, pisatelj in pesnik Vinko Möderndorfer se je že kot najstnik zaljubil v gledališče. V svoji zajetni knjigi Gledališče Möderndorfer, ki je izšla konec lanskega leta, se posveča 106 uprizoritvam, ki jih je zasnoval v dobrih štirih desetletjih režijskega ustvarjanja. Gledališče je umetnost igralca in ne režiserja. Prav ta knjiga mi je še enkrat dokazala, da je največja veličina gledališke umetnosti igralec. Vinko Möderndorfer

Igralec, režiser, scenarist, imitator, satirik, plesalec in malo tudi glasbenik. Vsestranski ustvarjalec. Nedavni dobitnik Severjeve nagrade za vlogo v Velikem diktatorju. Spregovori o tem, kako je na silvestrovo biti na odru, zakaj so drame, v katerih trenutno nastopa, še vedno tako zelo aktualne. Zakaj se ničesar ne naučimo iz zgodovine? Zakaj je satira dvorezen meč? Jurij Zrnec pravi, da ga sicer vsa pozornost navdaja z rahlo anksioznostjo. Nima težav pozdraviti in stisniti roke, se pa včasih težko sprehodi čez Ljubljano. Trenutno tudi nastopa v priljubljeni seriji Ja, chef!, v vlogi kuharja Ljubomirja Bohinca. Ampak Jurij Zrnec poudarja: “Ne biti kot Ljubo!” V pogovoru spregovori tudi o tem, zakaj ne bo napisal knjige o pretekem težkem življenjskem obdobju, kako se spominja velikega prijatelja Jerneja Šugmana in zakaj naj bo vsak dan božič, novo leto in rojstni dan. Pa o tem, kako si pogreje sarmo. Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek.

Dramski igralec Anton Petje je bil desetletja eden od stebrov Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Rodil se je 30. oktobra leta 1932 v Gabrovki, najprej je študiral medicino, potem pa se scela posvetil najprej študiju igre in nato igralskemu poklicu. Oblikoval je ogromno vlog, s posebnim občutkom je ustvarjal komične like. Leta 2014 je za svoje ustvarjanje prejel nagrado tantadruj. Pogovor z igralcem je leta 2000, po njegovi upokojitvi, pripravila Vida Curk.

Na dan, ko se spominjamo dragih preminulih, se v oddaji Oder spominjamo vélikega umetnika dramske igre in vélikega človeka in srčnega umetniškega sodelavca, mnogo prezgodaj preminulega Jerneja Šugmana. Prvak Slovenskega narodnega gledališča Drama, izjemen radijski interpret, igralec, ki je zaznamoval slovensko filmografijo in segel tudi izven okvirjev televizijskih ekranov, je še v današnjem vsakdanu prisoten v pogovorih in spominu gledaliških kolegov. Spomnimo se ga z odlomki iz njegovih gledaliških in radijskih vlog, od Hamleta, preko Jura v Grmačah in Brechtovega Baala, pa do Dana v poetični Zajčevi drami Otroka reke in drugih; Jerneja Šugmana se spominjamo tudi z njegovimi pričevanji, vse skupaj pa je s premislekom usklajeno in pospremljeno s temeljito analizo, ki jo je napisala Vilma Štritof, ki se podpisuje kot avtorica oddaje. Oddaja je bila posneta januarja 2018. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Marko Mandić in Jernej Šugman v predstavi Hlapci, SNG Drama Ljubljana, 2017/18, foto: Peter Uhan, izsek

Dramski in filmski igralec Peter Boštjančič praznuje 1. oktobra sedemdeset let. V svojem dolgem in bogatem ustvarjalnem času je največ vlog odigral v celjskem in mariborskem gledališču in dobil številne nagrade, tudi nagrado Marija Vera za življenjsko delo in pred dvema letoma Borštnikov prstan. V utemeljitvi Borštnikovega prstana je Blaž Lukan zapisal: »Boštjančič se nenehno zaveda bivanjske teže, profesionalne resnosti in etične odgovornosti igre, ki jo praviloma spremljajo nezadovoljnost, dvom, strah in vztrajno iskanje smisla.« S Petrom Boštjančičem se pogovarja Brigita Mohorič.

28. avgusta je minilo devetdeset let odkar se je v Gorišnici rodil Zlatko Šugman, dramski in filmski igralec, ki bo ostal v dolgem spominu zaradi kreacij v filmih in na televiziji. Omenimo tu le znamenitega Dekamerona ali Male oglase, pa legendarne slovenske filme, kot so Tistega lepega dne, Ne joči, Peter ali Vdovstvo Karoline Žašler. Igral je v več slovenskih gledališčih, zadnja leta v Mestnem gledališču ljubljanskem in bil nedosežen predvsem v komičnih likih. Zlatko Šugman je dobil vse največje nacionalne nagrade, omenimo vsaj Prešernovo nagrado in Borštnikov prstan. Zadnjo vlogo v Mestnem gledališču ljubljanskem je odigral v sezoni 1998/99, igral je župana v Cankarjevem Pohujšanju v dolini Šentflorjanski in takrat je Metod Pevec z Zlatkom Šugmanom posnel pogovor.

V Muenchnu se končuje evropsko prvenstvo 9-tih športov. Slovenski športniki in športnice odhajajo s prvenstva z lepo bero medalj. Zadnji dan sta osvojila kajakašica Anja Osterman bronasto in Darko Jorgič srebrno. V oddaji tudi o tem: Državni zbor naj bi še ta teden sprejel ukrepe zoper energetsko draginjo Avstrija zaradi pomanjkanja ruskega plina alternativo vidi v premogu Pri nas še vedno brez sistemskih ukrepov za duševne stiske mladih, kako je v soseščini?

Nedeljski gost je gledališki in filmski igralec Marko Mandič, prvak SNG Drama. Te dni ga doživljamo v dveh premierah uprizoritve MandičCirkus, kjer se energično požene skozi 91 igralskih kreacij, ki jih je ustvaril od začetka svoje gledališke kariere leta 1996, ko je prvič nastopil v ljubljanski Drami, pa vse do lanskega maja 2021. Kdo je Marko Mandič, ko ni na odru, ko se ne žene iz ene predstave v drugo, ko filmske kamere ugasnejo ... :"takrat sem najraje na soncu in se grejem", je povedal Nini Zagoričnik, ki ga je povabila v studio Vala 202.

Tadej je poln načrtov. V naš podcast je prišel direktno "z ulice". Vodil je festival "Igraj se z mano", kjer se predstavljajo otroci s posebnimi potrebami. Načrtuje pa nekaj prav posebnega - Pionirski teater, s katerim želi pomagati svojim kolegom - svobodnjakom in prekarcem v kulturi. "Zunaj je toliko kreativnosti," pravi, "ki pa nima možnosti, da se predstavi." Poleg tega načrtuje še poučno-zabavno otroško serijo. Ali sploh kaj spi? Zakaj se včasih, ko stoji pred blagajno v trgovini, pači? Zakaj so njegovo ženo prepričevali, da ni pravi zanjo? Poslušajte in izvedeli boste. 

Igralec, dramatik in režiser Gregor Čušin nas v današnji Duhovni misli znova opozarja na številne blagoslove, ki smo jih deležni. Pogosto namreč gledamo samo na svoje težave in probleme.

Mestno gledališče ljubljansko je na odrske deske svojega Studia postavilo dramski monoprojekt Borisa Ostana ''Smrtno resno''. Igralec je za osnovo vzel besedilo švedskega pisatelja in dramatika Niklasa Radströma, ki ga je tudi prevedel v slovenščino. Skozi poetsko in žanrsko bogato monodramsko besedilo naslavlja soočanje s smrtjo. V radijskem studiu 26 se v okviru oddaje Komorni studio odvija koncert slovenskega trobilnega kvinteta SiBrass. Mladinska knjiga pa je obeležila stoletnico rojstva pisateljice Ele Peroci z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. foto: Boris Ostan v monoprojektu ''Smrtno resno'', (c) Anka Simončič/MGLMonoprojekt Borisa Ostana v MGLMestno gledališče ljubljansko je na odrske deske svojega Studia postavilo dramski monoprojekt Borisa Ostana ''Smrtno resno''. Igralec je za osnovo vzel besedilo švedskega pisatelja in dramatika Niklasa Rådströma, ki ga je tudi prevedel v slovenščino. Skozi poetsko in žanrsko bogato monodramsko besedilo naslavlja soočanje s smrtjo. V radijskem studiu 26 se v okviru oddaje Komorni studio odvija koncert slovenskega trobilnega kvinteta SiBrass. Mladinska knjiga pa je obeležila stoletnico rojstva pisateljice Ele Peroci z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo.

Ne menjaj svojega obraza tako kot srajce.

Prešernova poezija je večna. Tudi če se način, kako jo beremo, spreminja, njena sporočila ostajajo in se celo plemenitijo. Dobra poezija ima tudi moč, da razpre melodijo in ritem jezika ter preizkuša ali celo premika njegove meje. Kot je povedal že dr. Janko Kos, ''je Prešeren kot prvi ustvaril tisto, čemur lahko rečemo estetika slovenskega jezika – šele on je pokazal, kako slovenščina zveni.'' Eden naših najbolj prepoznavnih dramskih igralcev, Aleš Valič, redni profesor za dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, je tokrat Prešernovo poezijo oživil v zvočni knjigi Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija. V oddajo Jezikovni pogovori ga je povabil Žiga Bratoš.

Najnovejši dobitnik nagrade Staneta Severja je Blaž Setnikar, dramski igralec, član ansambla Prešernovega gledališča v Kranju in sicer za vlogi Osvalda Alvinga v Strahovih Henrika Ibsena v režiji Igorja Vuka Torbice in Slehernika v Škofjeloškem pasijonu patra Romualda - Lovrenca Marušiča v režiji Jerneja Lorencija. »Sodobnost in aktualnost Setnikarjeve igre ni le v osebnostni kompleksnosti, temveč predvsem v natančni odmerjenosti in uravnoteženosti med psihološkimi nasprotji,« je zapisano v utemeljitvi nagrade, v kateri preberemo tudi, da ima Blaž Setnikar »izvirno igralsko izraznost.« Umetnika igre je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič:Dobitnik nagrade Staneta Severja 2021Najnovejši dobitnik nagrade Staneta Severja je Blaž Setnikar, dramski igralec, član ansambla Prešernovega gledališča v Kranju, in sicer za vlogi Osvalda Alvinga v Strahovih Henrika Ibsena v režiji Igorja Vuka Torbice in Slehernika v Škofjeloškem pasijonu patra Romualda – Lovrenca Marušiča v režiji Jerneja Lorencija. »Sodobnost in aktualnost Setnikarjeve igre ni le v osebnostni kompleksnosti, temveč predvsem v natančni odmerjenosti in uravnoteženosti med psihološkimi nasprotji,« je zapisano v utemeljitvi nagrade, v kateri preberemo tudi, da ima Blaž Setnikar »izvirno igralsko izraznost«. Umetnika igre je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič:

Uroš Fürst je dramski igralec, eden izmed prvakov ansambla ljubljanske Drame. V več kot dvajsetih letih je odigral številne vloge domače in tuje dramatike sodobnega in preteklih obdobij. To sezono ga gledamo na velikem odru kot Vilija v drami Požigalci, nastali po igri Maxa Frischa Dobrnik in požigalci, pa kot pripovedovalca v interaktivni predstavi Vse sijanje stvari Duncana Macmillana. Prav o teh dveh predstavah, pa tudi o tistih, ki še prihajajo, se je z Urošem Fürstom pogovarjala Tadeja Krečič. foto: Peter Uhan

Francoski filmski in gledališki igralec ter pianist je umetnik slovenskih korenin, tudi avtor knjige Majhni strupi. Rodil se je v Parizu v družini priseljencev iz Slovenije. Med drugim je leta 1998 za vlogo v filmu Kemično čiščenje prejel nagrado cesar za najobetavnejšega igralca.

Igralec, televizijski voditelj, YouTuber je v Priporočilo združil tri predloge. Foto: Darja Štravs Tisu

Prvi dobitnik nagrade Ita Rina za življenjsko delo, ki jo je podelilo Društvo slovenskih avdiovizualnih igralcev, je igralec Ivo Barišič, do upokojitve prvak Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Barišičevo poklicno delo je bilo v osnovi posvečeno gledališču, izjemno močan pečat pa je pustil tudi pri filmu. Ob podelitvi nagrade je izšla tudi monografija, pod katero se podpisuje Marcel Štefančič. Iva Barišiča je ob nagradi pred mikrofon povabila Ingrid Kašca Bucik.

Kristian Koželj je umetnik širokega spektra, literarni ustvarjalec, gledališki mentor in vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Celju. V pogovoru je povedal, kako doživlja delo z mladimi in starejšimi, kaj mu pomenita igralstvo in poezija ter zakaj je umetnost neločljivo povezana z duhovnostjo.

Ime tedna je postal Miha Bezeljak, igralec, ki je na 23. mednarodnem festivalu Zlata iskra v Kragujevcu prejel nagrado za igro v solistični lutkovni predstavi Ostržek. Z najboljšo predstavo festivala v celoti bo Lutkovno gledališče Maribor jeseni sodelovalo tudi na največjem in najuglednejšem lutkovnem festivalu na svetu v Franciji.

Zgodilo se je tako rekoč čez noč. Ko se je igralec, komik in podjetnik Rado Mulej zjutraj zbudil, se je počutil relativno dobro. Ob pogledu v ogledalo, pa se je zgrozil: »Leva polovica obraza je bila mrtva. Občutek je bil grozen!«. Takoj je poiskal zdravniško pomoč. Z Urgence so ga poslali na Nevrološko kliniko, od tam pa naprej na ORL – na Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Ljubljani. Diagnoza: delna pareza oziroma ohromelost obraznega živca. To je tudi tema tokratnega Ultrazvoka. V oddaji sodelujeta Rado Mulej in otorinolaringologinja prof. dr. Saba Battelino. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Rado Mulej

Nejc Cijan Garlatti je eden najperspektivnejših igralcev nove generacije. Končal je prvo stopnjo prava v Novi Gorici, kjer je deloval desetletje. Potem se je vpisal na AGRFT, danes pa ga gledalci lahko spremljajo na odru SNG Drama, kjer bo v majski premieri igre Mati, poljskega pisatelja Stanislawa Ignacyja Witkiewicza in v režiji Juša Zidarja, odigral vlogo glavnega protagonista.

Danes se družimo v laboratoriju. Kot Monstarsi v Space Jamu, sem kradel vidike igre najboljšim košarkarjem planeta in jih stisnil v namišljenega majstra - mojega avatarja. Karakteristike sem si sposojal od trenutno aktivnih košarkarjev, nobenemu pa nisem vzel več kot ene. Spodaj je spisek. Kak je pa tvoj "perfect player"?Cenim, če se kdo odloči naročit, komentirat, delit ali ocenit. Hvala!Telesni okvirAtletskostVodenje žoge (driblanje)Sposobnost doseganja točkSposobnost podajanjaObramba"Clutch" genKošarkarski IQMentalitetaVodstvene sposobnosti

Ime tedna je Jernej Čampelj, igralec in fotograf, ki je sprožil fotoakcijo Mi smo kultura, s katero v središče pozornosti postavlja samozaposlene v kulturi in tako opozarja na pomembnost posameznikov, ki so zaradi pandemije ostali brez prostora za izražanje.

Februarja je minilo sto let od rojstva igralca, ki se je s svojo igro in markantno pojavo vtisnil globoko v spomin gledališkega, predvsem pa filmskega občinstva druge polovice prejšnjega stoletja. Bert Sotlar je dal tudi ime nagradi, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev za življenjsko delo na področju filmske igre. Tone Frelih je za oddajo Razgledi in razmisleki priklical v spomin najbolj znane filme, v katerih je nastopil Bert Sotlar, in dodal svoje lastne spomine nanj.

Gledališki in filmski igralec, režiser in producent Vasilis Kukalani se je rodil v Kölnu v Nemčiji očetu iz Irana in materi iz Grčije. Odrasel je v trilingualnem prostoru. Govori grško, nemško in farsi. Hrepeni po družbeni participaciji, političnih stališčih, iskanju enakosti v razmerjih. Je umetnik, ki so ga močno zaznamovale zgodovina, politične misli in različne družbene perspektive. Je velik umetniški entuziast. "Pride čas, ko se vprašaš, kam spadaš in kdo si. To je težava predvsem v mladih letih, ko potrebuješ neko identifikacijo. Potem pa sčasoma ugotoviš, da ni pomembno katero specifično nacionalnost izbereš, ampak, da vse te nacionalnosti nekako pripadajo tebi."

Tokratni gost je dobitnik Borštnikovega prstana 2020 Peter Boštjančič.

Radko Polič Rac igra na vse ali nič, je zahteven do sebe in drugih. Vrvohodec brez varovalne mreže. Fanatik, ki sebi postavlja najviše zahteve, so ga orisali v aktualnem biografskem romanu Rac. Gledališče in film sta zaznamovala njegovo življenje in spomine. O igralski poklicni poti, življenju, spominih in hrepenenju: "Moje igralske kariere je preprosto rečeno konec. Samo že živim in uživam v tem."

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačnoIzmed petih trditev izberite izmišljeno.   1. Kornet so po sili razmer izumili leta 1904 na Svetovni razstavi v Saint Louisu, v Missouriju. Prodajalcu sladoleda je zmanjkalo lončkov, zato je kolega s sosednje stojnice, ki je prodajal vaflje, vprašal, ali bi mu lahko kako pomagal. Z nekaj improvizacije sta ustvarila prve kornete. Trditev je izmišljena 2. Sladoled na palčki so izumili Američani v začetku 20. stoletja. Sladoled na dveh palčkah (torej dvojčka) so prav tako izumili Američani med veliko depresijo, razlog je bil, da sta lahko zaradi ekonomske krize za ceno enega dva otroka hkrati dobila sladoled. Trditev je resnična 3. Charlie Harry Francis je britanski šef, ki je na zahtevo naročnika naredil sladoled z okusom šampanjca, ki je vseboval tudi 25 miligramov viagre. Po besedah chefa je bil naročnik zadovoljen. Trditev je resnična 4. Sladoledne vojne je izraz za obdobje obračunavanj kriminalnih združb v Glasgowu. V 80-ih sta dve taki konkurenčni skupini, ki sta drogo prodajali v avtomobilih, opremljenih kot sladoledarji, streljali ena na drugo. Trditev je resnična 5. Igralec in režiser Clint Eastwood je pred leti postal župan kalifornijskega mesta; v svoji predvolilni kampanji je stavil na obljubo, da bo odpravil prepoved uživanja in prodajanja sladoleda v mestu. Trditev je resnična

SPORED: Uvod - Nogomet in košarka se vračata. - V kakšni formi bo v Orlandu igral Luka? - Ali lahko premor Dallasu koristi? 11:15 - NBA nagrade za najboljše igralce 12:15 - Najbolj koristni igralec sezone (MVP) 21:10 - Rookie sezone (ROY) 25:25 - Obrambni igralec sezone (DPOY) 28:15 - Šesti igralec sezone (6MOY) 33:10 - Igralec, ki je v sezoni najbolj napredoval (MIP) 40:20 - Trener sezone (COY) 43:50 - Najboljše peterke sezone (All-NBA) 44:45 - prva peterka lige (1st team) 47:10 - druga peterka lige (2nd team) 57:25 - tretja peterka lige (3rd team) Vse kaže, da bomo lahko ljubitelji športa v Sloveniji avgusta zelo uživali. Slovenske igralce bomo namreč lahko v glavnih vlogah spremljali v zaključku Lige prvakov in lige NBA. V novem podkastu smo zato spregovorili o povratku nogometa in košarke, najpomembnejših datumih začetka tekmovanj in pripravah Luke Dončića na nadaljevanje sezone. Potem pa smo se posvetili nagradam za najboljše igralce rednega dela NBA sezone. Katero nagrado si zasluži Goran Dragić? Ali bo Luka Dončić osvojil več nagrad? O vsem tem boste več izvedeli s klikom na naš novi podkast. Prijazno vabljeni k poslušanju.

Na začetku meseca junija je minilo devetdeset let odkar se je rodil slovenski dramski igralec Lojze Rozman, dolgoletni član ansambla ljubljanske Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.Ob tej okrogli obletnici bomo lahko slišali njegovo pripovedovanje, ki ga je posnel Metod Pevec leta 1988, ko je Lojze Rozman dobil Borštnikov prstan, največje priznanje za dramskega igralca na Slovenskem.

Wagner Moura je brazilski igralec in režiser. Igral je v Elitni četi, številnih komedijah in tragedijah, svet pa ga najbolje pozna v vlogi Pabla Escobarja v seriji Narcos. Študiral je novinarstvo, a to je poklic, ki ga je opravljal le kratek čas. Novinarske veščine mu pomagajo pri raziskovanju zgodovinskih likov, kakršen je brazilski diplomat pri združenih narodih Sergio Vieira de Mello. Igra ga v novem celovečercu z naslovom Sergio.

V Gymnasiumu boste od blizu spoznali delo dramskega igralca in ustvarjanja za film in televizijo. Z nami bo Tadej Pišek, ki ga prav vsi zagotovo poznate po vlogi Roka Slaka v nanizanki Reka ljubezni. A to je le ena izmed vlog v kateri je zaigral, poleg tega ga lahko vidite na odrih gledališč, veliko ustvarja tudi kot avtor predstav, svoj glas posoja tudi najrazličnejšim animiranim likom, ukvarja pa se tudi z lutkarstvom. Poleg pogovora o poklicu igralca boste slišali tudi marsikaj o študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in o tem, kako se lahko tisti, ki se tja želite vpisati, pripravite na sprejemne izpite. Skratka zanimiv preplet tem povezanih z gledališkim in filmskim oziroma ustvarjanjem za televizijo in radio vas čaka.

23. marca 2020 je v petinosemdesetem letu starosti preminil dramski igralec Janez Bermež. Bil je član ansambla Slovenskega ljudskega gledališča v Celju od konca študija leta 1962 do upokojitve. Kot igralski steber gledališča je odigral številne izjemne karakterne vloge. Zanje je prejel več nagrad in priznanj, med katerimi velja omeniti predvsem Borštnikov prstan za življenjsko delo leta 1998. Takrat je Tadeja Krečič z dramskim igralcem Janezom Bermežem posnela pogovor.

In sta končno, kot rojena glumača, povabila Bor in Dejan sebi enakega. Ki razume, kaj je to "Biti ali ne biti". Ki ga imajo mnogi po (zmotnem) izročilu za Porabca. Ki je neskončno zabaven, srčen in unikaten. Dame in gospodje, psssssst v dvorani! Tu je Goraaaazd Žilaveeeec! Še drugi del intervjuja (zadnji stavek izgovori prišepetovalka).

In sta končno, kot rojena glumača, povabila Bor in Dejan sebi enakega. Ki razume, kaj je to "Biti ali ne biti". Ki ga imajo mnogi po (zmotnem) izročilu za Porabca. Ki je neskončno zabaven, srčen in unikaten. Dame in gospodje, psssssst v dvorani! Tu je Goraaaazd Žilaveeeec! Prvi del intervjuja, jasno (zadnji stavek izgovori prišepetovalka).

Pri Cankarjevi založbi je izšla knjiga Temelji slovenstva.V Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma je na ogled razstava Vintage CD.Igralec in režiser Boris Kobal obsodjen na 15 mesecev pogojne zaporne kazn zaradi plagiata.

Ali bo Luka DONČIĆ MVP? Ali bo Goran DRAGIĆ najboljši 6. igralec lige? SPORED: od 02:00 - Luka v Bostonu! Analiza (še ene) odlične predstave Dončića proti Celticsom od 10:00 - Ali bo Luka postal MVP? Vse o izjmnem začetku sezone Dončića… številke in izjave, ki pričajo o tem od 47:30 - Ali bo Goran postal najboljši 6. igralec lige? Čudežni 20-letnik je fantastično začel drugo sezono v NBA ligi. Številke, ki jih dosega so skorajda neprimerljive in v zgodovini te lige pri tako mladem igralcu, tudi nepojmljive. Zato se je njegovo ime sedaj začelo pojavljati tudi med najbolj resnimi MVP kandidati, kar so pri 20-letniku letos pričakovali le redki. Čeprav smo mu napovedovali odlično sezono, je Luka kljub temu presenetil tudi nas. Zdi pa se, da lahko igra še bolje in letos igro dvigne še stopničko višje, kar pa bi ga še bolj trdno zasidralo med glavnimi MVP kandidati in najboljšimi (mladimi) igralci v zgodovini košarke. V prvem delu podkasta boste lahko slišali tudi številke in izjave trenerskih, igralskih ter novinarskih legend, ki pričajo o fenomenalni sezoni Dončića. V drugem delu podkasta pa več o odličnem začetku sezone Gorana Dragića, ki po poškodbi zopet igra na All-Star nivoju, kar je tudi bil februarja 2018, pred poškodbo kolena, ki mu je nato vzela zadnjo sezono. Zdaj se zdi, da je Gogi zopet zdrav, kar pa tudi pomeni, da “Dragon” zopet bruha ogenj. Če bi igral samo nekaj minut več in tekme začenjal v prvi peterki, bi bil ob takih igrah Miamija, sedaj med resnimi kandidati za nastop na All-Star tekmi. Ker pa v igro vstopa s klopi, pa ga sedaj večina spremljevalcev lige omenja med najbolj resnimi kandidati, za najboljšega 6. igralca lige, enega od 5 glavnih priznanj (MVP, ROY, DPOY, MiP, 6MOY), ki se podarjajo po koncu sezone. Mu bo uspelo? Vse o izjemnih začetkih sezon obeh slovenskih zvezdnikov, ki na drugi strani Atlantika odlično zastopata barve naše domovine, lahko slišite v spodnjem podkastu. Prijazno vabljeni k poslušanju. Ne bo vam žal.

Istra. Obnovljena kamnita hiša sredi nasadov oljk. Sliši se zvok morja. Senca jeseni in jesenov pada na masivno mizo pred hišo. Na njej domače črno vino, rakija iz Valjeva in skodelica kave. Rade Šerbedžija, legenda nekdanjih in sedanjih jugoslovanskih prostorov, prime v roke kitaro. Ko začne peti, človeka odpelje v neko novo atmosfero … Pesem je nova, posvečena je Tomažu Pandurju: “Ravno ko sem želel izpreči, me je zadela strela … Strela Don Juana … Takšno življenje ima svoj konec. Vseeno mi je, pekel ali raj.” Rade Šerbedžija je v več kot 50-letni karieri doživel vse. Osvojil je Jugoslavijo, se proslavil v Hoolywoodu. Še vedno igra, snema, muzicira. O politiki se mu ne ljubi več prepirati, raje z dobro voljo in nastopi popravlja svet. A še vedno je zelo jasen: umetnik mora biti disident in svetu kazati pravi obraz. Z Radetom Šerbedžijo o vojni in miru, nobelovcu Petru Handkeju, strasteh v življenju, poistovetenju z vlogami, pevcu Azre Johhnyju Štuliću, režiserju Stanleyju Kubricku in slovenskem šahistu Vasji Pircu. Tudi o razlogih, zakaj njegov oče navkljub 100 učakanim letom ni svojega sina nikoli videl na odru, filmu ali na televiziji. Z Radetom Šerbedžijo se je pogovarjala Nina Zagoričnik.

Marko Mandič, gledališki in filmski igralec, ki spretno krmari med snemanjem filmov in gledališkimi vlogami. V juniju, juliju in avgustu ga čakajo še Letoviščarji Maksima Gorkega na legendarnem poletnem festivalu v Salzburgu.

V Prešernovem gledališču v Kranju je na sporedu predstava Zabava za Borisa, v kateri vlogo Borisa, ki je brez nog, igra Simon Šerbinek. Dramski igralec, ki je med drugim gledališki lektor, je invalid tudi v resničnem življenju, saj je v nesreči izgubil obe nogi pod kolenom. Danes med deseto in enajsto bo Simon Šerbinek gost v oddaji Med štirimi stenami.

Analiza pripravljalnega ciklusa! Pripravljalnih tekem je konec. Sedaj gre zares. Slovenski najstnik, ki je v Evropi osvojil vse kar je lahko, bo sedaj poskušal podobne višave doseči tudi na najbolj zahtevnih košarkarskih parketih sveta. Na pripravljanih tekmah je dokazal, da se mu ni potrebno bati nikogar. Dončić je pripravljen! Kako se je načrtovani naslednik Dirka Nowitzkega v Dallasu pripravljal na premierno NBA sezono in kaj so razkrile pripravljalne tekme. Ali lahko nekdo, ki ni “super-atlet” v NBA postane “super-zvezdnik”? Kakšna bo Dončićeva vloga v moštvu in kako bo ta vplivala na njegovo statistiko? Kakšne so možnosti Ljubljančana, da nadaljuje pravljico iz evropskih parketov in med kopico potencialnih zvezdnikov, ki začenjajo svoje profesionalne kariere, osvoji nagrado za novinca leta. O Dončićevem pohodu proti statusu NBA zvezdnika smo podrobno spregovorili v najnovejši epizodi našega podkasta. V njem smo analizirali tudi zadnjo pripravljalno tekmo proti Charlotte Hornetsom ter skušali povleči zaključke na podlagi pravkar zaključenih priprav. Kakšno bo Dončićeva statistika, igra in vloga v moštvu? Vse to in še več v podkastu na spodnji povezavi. Prijazno vabljeni k poslušanju. SPORED: - 04:05 min - Izjemna predstava Dončića na zadnji pripravljalni tekmi - 21:00 min - Kakšno oviro bodo Dončiću predstavljale njegove fizične predsipozicije - 37:45 min - Kakšna bo vloga Dončiča v Dallasu in na katerem položaju bo igral? Kdo bo pokrival njega in koga bo pokrival on? - 45:00 min - Ali je Dončić res favorit za naziv novinca leta? Kdo mu lahko vzame prestižno nagrado? - 51:40 min - Kakšna bo statistika Dončića naslednjo sezono?

Romunski igralec, režiser in pisec Ovidiu Mihaita v svojem baru v središču Temišvarja vodi neodvisno gledališko skupino. Igralec po poklicu je pustil igralsko kariero na stranskem tiru, saj se je kot pravi sam poročil s peresom. Zdaj piše avtorske gledališke tekste, scenarije za filme in kritike v revijah, hkrati pa vodi bar in Muzej komunističnega potrošnika. V srednji šoli je z odliko opravil bobnarski izpit in sodeloval v metalskih ter jazzovskih skupinah. Zdaj sicer glasbo igra le v dveh predstavah svojega teatra, v bližnji prihodnosti pa namerava znova ustanoviti metalsko skupino.

Jure in Anže gledata osmi Star Trek film First Contact. Apparatus najdete na Twitterju ter Facebooku. Oddajo lahko podprete tudi osebno. Zapiski: Ali je na tej sliki Godler normalen ali so normalni vsi ostali? Slika

Igor, Pižama in Anže se pogovarjajo o prvem delu Ameriških bogov. Naslov tega podkasta je… naslov tega podkasta. Feedback je vedno dobrodošel. Težite nam lahko preko Twitterja ali pa na mail glave(afna)apparatus.si. Mreža Apparatus.si je tudi na Facebooku in jo lahko finančno podprete tudi osebno. Hvala. – Zapiski: Neil Gaiman Bryan Fuller American Gods Ameriški bogovi – za nabavt Igralec objavil slike […]

Pred praznikom dela Spetek predstavlja človeka, ki dela vsaj toliko stvari kot naš predsednik. A dovolj dobro, da mu celo plačajo za to. Igralec, plesalec, filozof, režiser, kolumnist, bloger, maneken, keramičar, pleskar, televizijski voditelj, kuhar, mizar, ljubimec in še kaj. Multiaplikativni Primož Dolničar – Primzi se je oglasil spet čez pet.