Podcasts about usoda

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po sestanku s predsedniki parlamentarnih strank o tem, kako preseči blokado pri imenovanju guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic, sporočila, da bo na željo koalicije kljub bližajočim se volitvam ponovila oba razpisa. Po besedah predsednice so se dogovorili še, da bodo volitve marca. Drugi poudarki oddaje: - Delničarji Vzajemne so izvolili nov nadzorni svet. Delnice zdravstvene zavarovalnice bodo po njenem preoblikovanju v delniško družbo predvidoma začele kotirati na borzi v začetku prihodnjega leta. - Usoda srečanja med ameriškim in ruskim predsednikom ostaja nejasna. Donald Trump trdi, da ne namerava izgubljati časa, v Moskvi pa poudarjajo potrebo po dodatnem usklajevanju. - 4 leta po razdejanju Mozirske koče je Golte znova prizadel požar. Tokrat sta pogoreli koči Pri Žlajferju in Trije ploti.

Združene države so oblikovale nov predlog premirja v Gazi, ki predvideva 60-dnevno prekinitev ognja in izpustitev nekaj izraelskih talcev v zameno za palestinske zapornike, po podpisu pa takojšnje pošiljanje pomoči v Gazo. Hamas je po poročanju nekaterih medijev napovedal zavrnitev predloga, saj ta ne predvideva končanja vojne. V oddaji tudi o tem: - Začasna pravna zmaga Trumpove administracije: po pritožbi Bele hiše uvozne carine spet veljavne. - Vlada sklenila kompromis glede novele zakona o vrtcih: v občinah in vrtcih so vsaj delno zadovoljni. - Cankarjeva nagrada Barbari Korun za pesniško zbirko Vnazaj o izginjanju vere v človečnost.

Mestna občina Ljubljana že leta ne skriva interesa, da bi postala lastnica tudi tistega dela Križank v Ljubljani, kjer domuje Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. V tokratnih osnutkih proračunov za prihodnji dve leti so za to predvidena tudi sredstva za odkup državnega dela. Namera v srednji šoli vzbuja strah pred negotovo prihodnostjo. Kaj se obeta in kako se je odzvalo Ministrstvo za šolstvo? O tem ravnateljica šole Apolonija Simon.

Rusija načeloma podpira ameriški predlog o prekinitvi ognja v Ukrajini, a se je treba dogovoriti o podrobnostih njegovega izvajanja, je popoldne dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Izjavo je ameriški predsednik Donald Trump označil za zelo obetavno, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je skeptičen. V oddaji tudi: - Izrael nadaljuje blokado dobav humanitarne pomoči v Gazo - Vlada v omejevanje kratkoročnega najema stanovanj - Slavje nogometašev Celja, Jakova Faka in Nike Prevc

Med poudarki vsebin še: - Nagrajenemu blejskemu biseru država grozi z odvzemom dela denarja od vstopnin. - Z novim letom je začela delovati skupna redarska služba osmih pomurskih občin. - Občina Kungota z rekordnim proračunom. - V Šmarjeških Toplicah po novem vrtcu in prizidku k šoli zdaj prenavljajo tudi telovadnico. - V Šenčurju nov muzej Slovenija v malem. - Na Štanjelskem gradu še pred poletjem kulturni inkubator.

V zvezi z referendumom o JEK 2, ki so se mu odpovedali v Svobodi, SDS in SD-ju, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič napovedala, da bo parlament o novem odloku, ki bo razveljavil zdaj veljavnega o izvedbi referenduma o JEK 2, odločal predvidoma v četrtek. Državna volilna komisija je, čeprav še nima uradnega obvestila državnega zbora, ustavila vse referendumske dejavnosti. Medtem se povečujejo napetosti v državnem zboru. V SDS ne nameravajo več sodelovati na sejah kolegija predsednice državnega zbora, češ da Urška Klakočar Zupančič krši poslovnik in se do nekaterih poslancev vede nedostojno. Klakočar Zupančičeva jim odgovarja, da deluje zakonito in da naj se vsak sam odloči, ali se bo udeleževal kolegijev ali ne. Preostale novice: Premier Golob v Washingtonu na srečanje z ameriškim predsednikom Bidnom. Razlog: sodelovanje Slovenije pri izmenjavi zapornikov med Rusijo in Zahodom. V Kazanu začetek vrha skupine največjih gospodarstev v vzponu BRICS. Gostitelj, ruski predsednik Putin ob sankcijah Zahoda v poglobitev zavezništev. Mandat za sestavo nove avstrijske vlade vodji Ljudske stranke Karlu Nehammerju. Zmagovalci volitev svobodnjaki pri iskanju koalicijskega partnerja neuspešni.

Dopoldne smo v oddaji Prvi na obisku spoznali Grad Podčetrtek, ki je po letih propadanja zasijal v novi podobi. V Sloveniji naj bi imeli okrog 500 gradov in dvorcev. Usoda številnih je počasen propad, pri poskusih oživitve pa so težava neurejena lastništva in strog konservatorski pristop. Država naj bi skrbela za nekaj več kot 166 grajskih objektov. Marko Rozman se je za informacije obrnil tudi na državnega sekretarja iz ministrstva za kulturo. Matevž Čelik Vidmar je tako najprej nekoliko orisal trenutno stanje gradov in grajskih objektov v državi.

V izraelskih napadih na Gazo je bilo v minulih 24-ih urah ubitih najmanj 50 ljudi, so sporočile palestinske oblasti. Tarča napada je bila tudi ena izmed šol na območju mesta Gaza, tam so bili ubiti najmanj štirje Palestinci. V uradu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja so zanikali navedbe nekaterih medijev, da je Izrael privolil v umik svojih enot iz tako imenovanega Filadelfijskega koridorja med Gazo in Egiptom. Ameriški predsednik Joe Biden se je zvečer po telefonu pogovarjal z Netanjahujem o morebitni prekinitvi ognja v Gazi in izpustitvi talcev. Usoda premostitvenega sporazuma o vzpostavitvi premirja v Gazi medtem ostaja negotova.

Kljub diplomatskim prizadevanjem za sklenitev sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi razmere na terenu ostajajo nevzdržne. Oblasti v palestinski enklavi poročajo o več deset smrtnih žrtvah, izraelska vojska pa trdi, da ubija skrajneže, in hkrati odreja vedno nove evakuacije razseljenih. Ti se ne morejo umakniti nikamor, opozarjajo Združeni narodi. Druge teme: - Ukrajinska vojska prvič potrdila uporabo ameriškega orožja v Rusiji. - Za reševanje z Romi povezane varnostne problematike posebna podskupina. - Na Bled in mimo njega še naprej po polžje.

Usoda premirja v Gazi ostaja negotova. Izrael je potrdil nov ameriški predlog, Hamas na drugi strani vztraja, da Washington preveč sledi željam izraelskega premierja Netanjahuja. Iz Gaze medtem znova poročajo o napadu na eno izmed šol, kamor so se zatekli begunci. Druge teme: - Biden ob začetku demokratske konvencije Američane pozval, naj podprejo Kamalo Harris. - Ministrstvo za kulturo predlaga zvišanje RTV-prispevka na 14 evrov. - Začetek trgatve na Primorskem; kakovost bo odlična, količina nekoliko manjša.

Sveta Ivana Arška, Devica Orleanska je ena od najbolj nenavadnih osebnosti svetovne zgodovine. Preprosto dekle je trdilo, da sliši glasove angelov in svetnic in je v prvi polovici 15. stoletja rešilo Francijo pred angleško okupacijo. Kdo je bila ta izjemna osebnost, kakšna je bila njena tragična usoda. O zavetnici Francije se je z dobrim poznavalcem te države teologom in filozofom dr. Edvardom Kovačem pogovarjal Tomaž Gerden.

Mariborska livarna se je znašla v zahtevnem položaju. Kljub pozitivnemu poslovanju in dolgoročnim naročilom ji zaradi preteklih dolgov že prihodnji teden grozi plačilna nesposobnost. Delavci in mariborski svetniki so lastnika, Slovenski državni holding, pozvali k rešitvi podjetja z več kot 350-imi zaposlenimi, ta pa bi ga prodal mariborski občini. O perečem stanju livarne smo govorili v tokratni rubriki Maribor, imamo problem!.

Veliko Slovencev, ki obišče Dunaj, se ustavi ali celo prenoči v znanem študentskem domu Korotan, ki ima burno tako preteklost kot sedanjost, s finančnimi težavami, ki so stalnica. Lastnica Korotana je Slovenija, Slovenski državni holding, ki upravlja z državnim premoženjem, pa skrbi tudi za Korotan. Ta je zdaj strateška naložba države, medresorska delovna skupina Korotan pa išče nove rešitve.

Usoda prvih 20 najbolj ogroženih hiš ob Savinji je zapečatena. Državna tehnična pisarna je odgovorila na pripombe ljudi na prvi sveženj mnenj o odstranitvi najbolj kritičnih domov, prizadetih v avgustovski ujmi. Ključnih odločitev ni spreminjala, dokončno in zavezujočo odločitev vlade se pričakuje še ta mesec. Kdaj bodo odločili še o preostalih 330 objektih s seznama potencialnih kandidatov za odstranitev in kako bodo pomagali pri obnovi drugih domov, nam je pojasnil vodja Državne tehnične pisarne Blaž Dolinšek.

Dnevnemu centru za brezdomce in zavetišču za brezdomce Vincencijeve zveze dobrote, ki se nahaja v centru Ljubljane, od leta 2022 grozi prekinitev financiranja s strani redovnic, sester uršulink. Tako zaposleni kot prostovoljci se še vedno trudijo iskati rešitve za ohranitev prostora, vendar jih do zdaj niso našli. Dnevni center in zavetišče za brezdomce je letos februarja obiskala tudi predsednica države, Nataša Pirc Musar, vendar je kljub njeni podpori situacija ostala nerešena. Kakšno je stanje v dnevnem centru in zavetišču za brezdomce Vincencijeve zveze dobrote, je preverila Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.

Pozornost mednarodne javnosti je danes usmerjena v Kairo, kjer naj bi se začela pogajanja med Izraelom in Hamasom o premirju in o izpustitvi talcev. V oddaji tudi: - Nemčija ostaja zadržana glede dobav vódenih raket Ukrajini. - Z jutrišnjim dnem bomo vstopili v že osmi teden zdravniške stavke - Po odličnem začetku nove kolesarske sezone za Tadeja Pogačarja se danes z dirko med Parizom in Nico v karavano vrača tudi Primož Roglič.

Tale pravljica je res kar dolga. Je pa zanimiva, saj izvemo, kako so si prvotni prebivalci Kanade predstavljali nastanek pajka in njegovo usodo. Pripisali so mu zlobno obnašanje in mu privoščili kazen, ki si jo je zaslužil. Kanadske pravljice, zbral Cyrus Mcmillan, prevod Jernej Grobovšek, Šmarješke toplice, Stella, 2019, bere Nataša Holy

AIDEA knjiga, do nedelje 26. 11. s popustom in brezplačno dostavo! Hvala za podporoooo! :) https://emka.si/products/aidea ============================= V epizodi 121 je bil moj gost Zoran Železnikar, publicist in pisatelj. Po izobrazbi magister elektrotehnike, ki se je že v devetdesetih lotil raziskovanja vesolja, življenja in sebe. Svoja spoznanja je doslej strnil v petih knjigah – Planet Strahu, Človek je več, Slovenska pot v prihodnost, Pot do živahne moškosti in Spregledano poslanstvo spolnosti. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Set idej kot odgovor na vse Steinerjeve ideje Odprto razmišljanje in smisel življenja Duhovni darovi v nas Ali je posmrtnost resnična? 3D svet in nivo zavedanja Materialnost in nastanek vesolja Razvoj človeka od samega začetka Zakaj verjamemo v nekaj? Saj ni res, pa je Poplava informacij, dokazi in razlage Usoda človeške civilizacije Sporočilo gosta poslušalcem

Prav v tistem času je bilo tam navzočih nekaj ljudi, ki so mu pripovedovali o Galilejcih, katerih kri je Pilat pomešal z njihovimi žrtvami (Lukov evangelij 13, 1).

Na premiera Roberta Goloba leti vse več očitkov zaradi kadrovanja. V Gibanju Svoboda za zdaj molčijo glede poročil o pozivu Goloba predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič k odstopu, o tem bo še danes razpravljalo vodstvo stranke. V koalicijskih partnericah so zadržani, češ da zdaj ni čas, da bi se vlada ukvarjala sama s seboj. Ostali poudarki oddaje: SDH po razkritju domnevnega pobiranja podkupnin za posle z Darsom, nadzornike in upravo družbe pozval k takojšnjemu ukrepanju. Šolsko ministrstvo o nakupu računalnikov na ministrstvu za digitalno preobrazbo v vrednosti skoraj šest milijonov evrov in pol, ki naj bi bili namenjeni za vrtce in šole, izvedelo šele minuli teden. Svetovna zdravstvena organizacija: človekoljubna pomoč na območju Gaze še ni dosegla bolnišnic. V minulih 24-ih urah na območju ubitih več kot 700 ljudi.

Dan je zaznamovalo odpravljanje posledic in ocenjevanje škode, ki so jo povzročila včerajšnja neurja. Premier Golob si je popoldne ogledal razmere v vaseh Orehovec in Pišece v občini Brežice. Poudaril je, da je treba narediti ločeno oceno neposredne škode na letošnjem pridelku in škode, ki bo zahtevala obnovitev nasadov in vinogradov. V prvem primeru bodo stroški intervencije povrnjeni v prihodnjih tednih, v drugem pa so mehanizmi za povračilo stropkov dolgotrajnejši, je pojasnil Golob. Drugi poudarki oddaje: - Pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja potrdili model za prevedbo plač v novo plačno lestvico. - Usoda sporazuma o izvozu žita prek Črnega morja ostaja nejasna. - Kolesar Tadej Pogačar zaostanek za vodilnim na Touru zmanjšal na 9 sekund.

V epizodi #104 je bil moj gost Matej Škufca, strokovnjak za delo po metodi POSTAVITEV DRUŽINE. Metodo je leta 2002 pripeljal v Slovenijo. Na tem področju profesionalno dela in raziskuje že več kot 20 let. Kot asistent Berta Hellingerja je ustanovil 1. Inštitut za fenomenološke terapije, ter podjetje Korenine in krila. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Partnerstvo Odnos z mamo (močan moški) 25-letni posameznik: očetovska figura, odraščanje in otroštvo Prvi korak, ki ga lahko naredi, da stopi proti temu razumevanju Fantje, ki ne gredo od doma. Pot do neodvisnosti Izzivi mladih Ljudi, ki nimajo travm iz otroštva Ženska stran Odnos do volje in svobodna volja Usoda, duša in izbira staršev Splav in posledice Sprejemanje odgovornosti Smrt in življenje Vprašanje prejšnjega gosta ============================= Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). =============================

»Če si nekaj preveč želite, se vam zagotovo želja ne uresniči. Kaj pa bi bilo, če bi se vsem uresničile vse želje? To v materialnem svetu enostavno ni mogoče. Ne smemo pozabiti na usodo. Ta beseda je usodna za vse in usoda ni zemeljska kategorija. Večkrat smo prebrali, da mu je bila usoda položena v zibelko. In res je tako! Nam ljudem in vsemu okrog nas je usojeno. Vsak ima svojo voljo in v pomembnih trenutkih lahko pot svoje usode premakne v levo ali desno, a osnovna smer usode ostane začrtana.« Tako v svoji avtobiografiji z naslovom Vse je usoda razmišlja Matjaž Tomlje. Knjiga vsebuje posebno sporočilo, Tomlje pa hkrati poudarja, da vsi nauki iz knjige predstavljajo njegovo življenje. Podjetnika in avtomobilskega navdušenca, edinega Slovenca, ki se je udeležil legendarne dirke 24 ur Le Mansa, smo povabili v oddajo Storž.

Pred vrati so zimski meseci in seveda tudi radosti na snegu. Pri nas je zelo priljubljeno smučanje, ki pa postaja vse dražje. V prihodnjih minutah bo govor o novi smučarski sezoni, cenah smučarskih vozovnic, težavah, s katerimi se soočajo žičničarji, in novostih na nekaterih smučiščih. V studiu smo se pogovarjali s predstavniki smučišč Krvavec, Soriška planina in Gače, še prej pa smo slišali, kako globoko bo treba seči v žep za smučanje pri naših sosedih. V sosednji Furlaniji Julijski krajini ostajajo cene smučarskih vozovnic nespremenjene – za dnevno karto boste odšteli 39 evrov in pol. Gre za strateško odločitev družbe, ki upravlja vseh šest smučarskih središč, s katero stavijo na večji obisk tako domačih kot tujih gostov. Spet bo zaživela tudi čezmejna povezava Kanin-Nevejsko sedlo. Na zimsko turistično sezono se pospešeno pripravljajo tudi na smučiščih na avstrijskem Koroškem. V Avstriji bodo cene smučarskih vozovnic zaradi vse višjih stroškov energije višje. Ponekod bodo skušali varčevati z energijo, poudarjajo pa, da to ne bo šlo na račun smučarjev.

Supervolilno leto novembra dosega vrhunec z drugim krogom predsedniških in prvim krogom lokalnih volitev ter tremi referendumi. Čeprav smo na zadnjih treh izrekanjih zaznali povečanje volilne udeležbe, pa bi tolikšno število volitev po mnenju političnih analitikov lahko do določene mere odvrnilo volilce. Ni pa enotnega mnenja o tem, katerim volitvam bi to najbolj škodovalo. Druge teme oddaje: - Usoda druge polovice mandata ameriškega predsednika Joeja Bidena bo odvisna od izida današnjih vmesnih volitev - Celjska bolnišnica dva meseca po aferi zamenjave bolnikov z novim vodstvom; nova vodilna tudi v HSE-ju in TEŠ-u - Kateri so razlogi za današnjo podražitev bencina in pocenitev dizelskega goriva?

Javna obravnava osnutka strategije razvoja kulture v mariborski občini med letoma 2022 in 2026 se končuje, kamen spotike pri tem pa je Kulturni center Pekarna. Iz končnega osiromašenega besedila strategije je bilo namreč izvzeto mnenje strokovne skupine o pomenu Pekarne na obstoječi lokaciji. V Radijski tribuni tokrat tudi o razlogih tako za ohranitev Pekarne na Taboru kot za njeno preselitev v Melje.

Odločitev, ali bo Jože Golobič še naprej vodil našo največjo bolnišnico, je v rokah sveta ljubljanskega UKC-ja. Golobič namreč kljub pozivom pristojnega ministra ne namerava odstopiti; da za to ni potrebe, je prepričan tudi eden od svetnikov zavoda Samo Fakin. Druge teme: - Sandoz ne bo več del Novartisa; kakšna bo usoda Leka? - Moskva potrdila napad na železniško postajo v osrednji Ukrajini - Kljub padavinam v slovenski Istri vode še vedno premalo; varčevalni ukrepi ostajajo

Ne Amerika ne Rusija se orbitalnemu laboratoriju za zdaj ne moreta odreči, a fokus nove vesoljske tekme se že seli drugam. Mednarodna vesoljska postaja za zdaj, kljub vojni v Ukrajini, ostaja prostor sodelovanja med Združenimi državami in Rusijo. Zasnovana je bila kot simbol konca hladne vojne in nobena stran je že po tehnični plati ne more upravljati brez sodelovanja druge, a njuni viziji prihodnjega raziskovanja kozmosa sta se že razšli. Ob tem ne eni ne drugi ne morejo spregledati visokih ambicij nove vesoljske velesile, Kitajske. Kako se v Zemljini orbiti danes določajo koordinate nove vesoljske tekme, bo v središču tokratne oddaje Eppur si muove.

V zadnjih nekaj letih se soočamo z invazijo tujerodnih, pravimo jim tudi "invazivnih", vrst. Naj gre za živalske ali rastlinske. In medtem ko obcestni plevel zahteva splošno narodno aktivacijo, se nekatere druge vrste pri nas naseljujejo dosti manj medijsko podprto. Med njimi so tudi take, ki domujejo v oddaljenih krajih in jih imamo za eksotične. In kar je še najzanimivejše: zgodovina eksotičnih živali na naših tleh je dolga in pisana in v njej pomembno vlogo igrajo tudi štajerski lovci. Oddajo Sledi časa je pripravil Marko Radmilovič.

Drugi poudarki iz oddaje: Občina Trbovlje na pomoč socialno šibkim pri plačilu položnic za daljinsko ogrevanje Policisti in Romi v Murski Soboti skupaj za večjo varnost občanov, ustanovili so varnostni sosvet Protipoplavni ukrepi razdvajajo prebivalce

Pandemija, ki ji še ni videti konca, je zagotovo hudo prizadela približno 500 slovenskih podjetij industrije sejmov in srečanj. Ta so bila zaradi ostrih omejitev delovanja praktično že vse od lanskega marca, z izjemo letošnjih poletnih mesecev, deležna splošne pomoči, namenjene gospodarstvu. A z njo, kot opozarjajo, ne bodo preživela. Pred njimi so mrtvi meseci, poleg tega je panogo zapustilo že okoli 40 odstotkov kadra s specifičnimi znanji. Kdaj namerava gospodarsko ministrstvo objaviti javni razpis s posebno podporo tem podjetjem in kako iz nezavidljive situacije? Predstavljamo zgodbe različnih podjetnikov iz te industrije, načrte ministrstva za gospodarstvo pojasnjuje državni sekretar Igor Zajc, razmere, načrte in možne rešitve pa komentira profesorica ljubljanske Ekonomske fakultete in mednarodno priznana strokovnjakinja za statistiko in anketno raziskovanje doktorica Irena Ograjenšek.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Nujna prenova Srednje šole na Jesenicah - Hrup na letališču v Bovcu moti okoljevarstvenike - Projekt Natura Mura za ohranitev mokrotnih habitatov - Mariborska knjižnica Rotovž na začasni lokaciji končno odprta

Staro mestno jedro Los Angelesa je bilo v dvajsetih letih prejšnjega stoletja kot mravljišče idej, ljudi, mondenih hotelov, lokalov, restavracij... Za kar je bilo v veliki meri zaslužno dobro vzpostavljeno tramvaj omrežje. Ko so se začele graditi obvoznice in se je življenje umikalo v predmestje, je center postal mesto duhov, ki dom nudi predvsem brezdomcem in ostalim ljudem z roba družbe. Luksuzni hoteli so se bodisi podrli, ali pa so jih preoblikovali v poceni nastanitve za najrevnejše. Eden takih je bil tudi hotel Cecil, ki so ga pred 15 leti uspešno začeli preoblikovati v hostel za mlade, a je vse prišlo do klavrnega konca s skrivnostnim izginotjem Elise Lam leta 2013.

Slovenska tiskovna agencija je po več kot 300 dneh vendarle prejela prvo plačilo za opravljeno javno službo v tem letu. Z vladnim uradom so namreč sklenili pogodbo. Približno sto zaposlenih na Agenciji si vsaj do konca leta lahko nekoliko oddahne, še naprej pa ostaja negotov položaj STA v prihodnjem letu, saj je kar nekaj vprašanj še odprtih. Tudi Društvo novinarjev Slovenije in Sindikat novinarjev dogovor med STA in Ukomom spremljata z zadržanostjo in previdnostjo. S kakšnimi posledicami se zaradi ustavitve financiranja sooča Slovenska tiskovna agencija? Kaj agenciji prinaša pred kratkim podpisan dogovor? Kaj čaka STA in slovensko medijsko krajino v prihodnjem letu? Se blokada finančnih sredstev lahko ponovi? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: – Igor Kadunc, vršilec dolžnosti direktorja Slovenske tiskovne agencije, – Uroš Urbanija, direktor Urada vlade za komuniciranje, – Alenka Potočnik, predsednica Sindikata novinarjev Slovenije, – Suzana Žilič Fišer, profesorica medijskih komunikacij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.

Usoda kraljeve hčere je bila zapisana v nebesih, pravi ta ljudska pravljica iz Litve. Ribič Kastitis je preveč pridno lovil ribe, pretiraval je z lovom in odgovorni za bogastva morja so ga želeli podučiti … Pa sta se srečala, mladenič in morska deklica. Pripoved o nenavadni ljubezni je pred vami.

Usoda kraljeve hčere je bila zapisana v nebesih, pravi ta ljudska pravljica iz Litve. Ribič Kastitis je preveč pridno lovil ribe, pretiraval je z lovom in odgovorni za bogastva morja so ga želeli podučiti … Pa sta se srečala, mladenič in morska deklica. Pripoved o nenavadni ljubezni je pred vami.

Usoda vsakega, ki se naredi majhnega in izključenega, je …

Hektor je prikupen psiček in pozoren opazovalec vsega, kar se dogaja v družini in naokrog. Pisatelj pa mu je podaril še izjemno lastnost, da zna vse, kar doživlja, tudi povedati in tako velikokrat obrne, kar so drugi obračali. Njegova blaga, dogodivščin polna pripoved nagovarja otroke in tudi odrasle – s človeško toplino in humorjem pomaga najmlajšim zlesti čez majhne in velike ovire, starejšim pa Hektor ponuja nevsiljivo zrcalo, saj si kot pronicljiv pasji opazovalec, občutljiv družabnik in na videz povsem zanemarljiv kritik lahko dovoli spregovoriti brez dlake na jeziku. Prva iz niza radijskih iger po priljubljeni knjigi Dima Zupana Zgodbe nekega Hektorja prikaže mladičev prihod v družino in začetne težave z medsebojnim prilagajanjem. V naslednjih pa spremljamo Hektorja do njegove starosti in žalostnega slovesa. Avtor besedila: Dim Zupan Avtorica priredbe: Irena Glonar Avtor besedila (avtor besedila uvodnega songa): Milan Dekleva Avtor glasbe (uvodni song): Aldo Kumar Režiserka: Irena Glonar Dramaturginja: Irena Glonar Strokovna sodelavka (trenerka psov Zaka in Wisha): Lea Anžur Mojster zvoka: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Asistent zvoka: Tone Anžur Igralec (Hektor): Zvona Hribar Igralka (Mija): Patricija Sekelj Igralka (Pija): Katja Pehlič Igralka (Janja): Sabina Kogovšek Igralec (Štefan): Uroš Smolej Igralka (Reza): Vesna Jevnikar Igralec (Bogo): Ivo Ban Igralka (mama): Silva Čušin Igralka (Mrvica): Saša Mihelčič Traja: 23'09'' Produkcija Uredništva igranega programa 2013

Na Dunaju že več tednov potekajo pogajanja o oživitvi sporazuma o iranskem jedrskem programu. Cilj pogovorov sta vrnitev Združenih držav Amerike k dogovoru in odprava sankcij proti Iranu. Pogajalci so pred dnevi sporočili, da so dosegli pomemben napredek, kljub večjim razhajanjem, ki še ostajajo. Jim bo uspelo oživiti skorajda pokopani sporazum? Kako daleč je islamska republika od jedrskega orožja?

Ob pol devetih se je v Sloveniji, tako kot po večini Evropske unije, začelo množično cepljenje proti covidu-19. Najprej so začeli cepiti stanovalce domov za starejše. Po navedbah pristojnih bi lahko starejši od 80 let, ki so doma, na vrsto za cepljenje prišli proti koncu januarja. Splošno prebivalstvo se bo lahko cepilo marca ali pozneje, če bosta odobreni cepivi drugih proizvajalcev, pa prej. Še nekaj poudarkov: Premier Janša še ne ve, ali se bodo učenci prve triade 4-tega januarja vrnili v šole. Od jutri znova odprte tržnice, trafike in frizerski saloni. Trump ni podpisal ukrepov, milijoni Američanov brez socialne podpore. Usoda bežigrajskega stadiona ostaja negotova.

Medtem ko evropske države zaradi epidemije sprejemajo različne odločitve o začetku smučarske sezone, so slovenska smučišča v negotovosti. Vlada zaradi slabe epidemiološke slike še ni sprejela odločitve. Smučišča, ki so pripravljena na obratovanje in izdelujejo umeten sneg, nimajo nadomestnega scenarija. Kakšna bo tokratna zimska sezona, kaj negotovost pomeni za zimske turistične centre, kakšne težave imajo ponudniki, pa tudi, kako je država že pomagala z ukrepi in kakšne so še možnosti. O vsem tem v Studiu ob sedemnajstih z Aljano Jocif. Gostje : - Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Manuela Božič Badalič, predsednica Združenja slovenskih žičničarjev, - Blaž Veber, direktor Turizma Kranjska Gora.

Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.

Trg poštnih storitev v Sloveniji zadnjih deset let doživlja precejšnje spremembe, kar občuti tudi Pošta Slovenije in posledično njeni uporabniki. Kot izvajalec zakonsko določenih univerzalnih poštnih storitev na tem področju Pošta namreč zaznava veliko zmanjšanje obsega in zviševanje stroškov zagotavljanja teh storitev. Ker želijo, da bi država univerzalne poštne storitve sofinancirala, so v Sindikatu poštnih delavcev pripravili predlog novele zakona o poštnih storitvah, z njihovo pobudo pa se strinjajo tudi v Pošti Slovenije. O tem in drugih izzivih voditeljica Lidija Cokan in gosti: - Karmen Lebe Grajf, pomočnica poslovodstva Pošte Slovenije, - Tanja Muha, direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, - Saška Kiara Kumer, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez, - Franc Stanonik iz Direktorata za notranji trg na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Saša Gržinič iz Sindikata poštnih delavcev.

Skozi vso človeško zgodovino postavljamo spomenike in jih nato rušimo. V 90-ih letih prejšnjega stoletja so v Srednji in Vzhodni Evropi odstranjevali socialistične spomenike. Nedavno so padali spomeniki pomembnih osebnosti iz obdobja kolonializma v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji in Belgiji. Je prav, da se odstrani kipe spornih osebnosti in ideologij ali pa bi morali ostati, kot spomin in opomin?

Te dni mineva 71 let od ustanovitve Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Zakaj je do ustanovitve sploh prišlo, kateri datum je pravi: 28. ali 29. junij, kaj prinaša zbornik Usoda je koroškim Slovencem dana njim samim v roke, kakšna je prihodnost NSKS, kako se v delovanje vključujejo mladi? O tem so govorili predsednik NSKS dr. Valentin Inzko, urednik zbornika mag. Simon Triessnig in zgodovinar mag. Hanzi Filipič.

Kerim Vodnik in Domen Hrovatin v novem F1 podkastu debatirata o dogajanju okoli Sebastiana Vettla, njegovemu odhodu iz Ferrarija in prihodnosti v Formuli 1...

Dvaintrideseto epizodo, peto epizodo druge sezone podkasta O.B.O.D. so agentje Mito, Igor in Aljoša posvetili filmu Terminator: Temačna usoda in celi franšizi Terminator (v obeh časovnicah). Tokrat je Aljoša tisti, ki ni pogledal vsega, kar bi bilo treba (ampak a bi bilo res treba?), in ne razume, kaj mu “mašina kapitalizma” skuša prodati, zato pa poskrbi za feministično, […]

Usoda najrevnejših dijakov ostaja odvisna od donacij humanitarnih društev

Odnosi med Washingtonom in Teheranom se nevarno zaostrujejo. Iranski predsednik je Evropi postavil ultimat glede uresničevanja mednarodnega jedrskega dogovora. Usoda trgovinskih pogovorov med ZDA in Kitajsko visi na nitki. Združeni narodi v posebnem poročilu opozarjajo, da so zaradi človekovega ravnanja milijonu rastlinskih in živalskih vrst štete ure.

Na Teološki fakulteti v Ljubljani so pripravili 1. Karierni dan, na katerem so nekdanji študenti predstavili izzive pri iskanju svoje prve zaposlitve, oziroma svojo pot od študija do vstopa na trg dela. V Mladoskopu smo se o priložnostih humanističnega študija v svetu prihodnosti, ko bomo razvoj pridobitniških dejavnosti zamenjali za razvoj medosebnih odnosov, govorili s Sabino Žnidaršič Žagar, karierno svetovalko in Janijem Šumakom, tajnikom fakultete ter nekdanjim študentom Teološke fakultete.

Usoda bi se le težko bolj kruto poigrala z bratoma, ki sta močno zaznamovala svet Kamniško-Savinjskih Alp, pisateljstva in petja pred drugo svetovno vojno. Janez in Miro Gregorin sta bila vsak na svojem področju izjemno talentirana in kdo ve kaj vse bi lahko še skupaj dosegla, če ju ne bi leta 1942 ločila usoda, ki je zaznamovala že njuno otroštvo. Po njunih sledeh vseh vrst se je v oddaji Sledi časa podal Jure K. Čokl. Matiji Gregorinu in njegovi ženi Poloni se je prvorojenec Janez rodil 22. junija 1911, 2 dve leti za njim, 29. decembra, se jima je rodil še drugi otrok, Miro. Domače ime, ki so ga pri njihovi hiši uporabljali, je bilo Šteblaj, kasneje so namreč Janeza Gregorina klicali tudi Šteblajev Johan. Zelo zgodaj sta brata občutila, kako kruta je lahko usoda, pripoveduje upokojeni zdravnik dr. France Malešič, gorski reševalec in alpinist ter poznavalec zgodovine slovenskega alpinizma.

Hektor je družinski pes, labradorec. Člani družine, mama, oče in dvojčici, živijo svoje družinsko življenje z vsemi običajnimi peripetijami in veselji, Hektor pa vse to opazuje in opisuje v prvi osebi. Nadaljevanka v sedmih delih spremlja njihovo skupno življenje od takrat, ko je prišel k hiši, do konca njegovega pasjega življenja. Nadaljevanka je prežeta z ironijo in humorjem, ki ga ustvarja predvsem razlika med pasjim pogledom na svet in življenjem človeške vrste. Nadaljevanka radijskih iger je nastala kot dramatizacija sedmih proznih zgodb Dima Zupana pod skupnim naslovom »Zgodbe nekega Hektorja«. Avtor pa je za te svoje in Hektorjeve zgodbe prejel tudi najvišjo nagrado za mladinsko literaturo pri nas – Desetnico, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. 1. del: Hektor in ribja usoda V prvem delu izvemo, kako je Hektor prišel k hiši in kakšne so bile začetne težave družine in hektorja z medsebojnim prilagajanjem. Hektor: Zvone Hribar Pija: Patricija Sekelj Mija: Katja Pehlič Janja: Sabina Kogovšek Štefan: Uroš Smolej Reza: Vesna Jevnikar Bogo: Ivo Ban Mama: Silva Čušin Mrvica: Saša Mihelčič Avtor: Dim Zupan Režiserka, avtorica priredbe in dramaturgije: Irena Glonar Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Avtor besedila uvodnega songa: Milan Dekleva Avtor izvirne glasbe za uvodni song: Aldo Kumar Tehnični asistent: Tone Anžur Trenerka psov Zaca in Wisha: Lea Anžur Produkcija Uredništva igranega programa Radia Slovenija Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2013