Podcasts about Fotografija

Fotografija je popolnoma povozila nekoč cenjeno umetnost slikarskega portreta. Še več; z nenehnim fotografiranjem smo čarobnost ohranjanja podobe izničili. Inflacija portretov je v bolečem nasprotju z mogočnostjo posameznikovega portreta. Zgodovina portreta je dolga natančno toliko, kot je dolga zgodovina slikarstva na splošno, in največji slikarski geniji naše civilizacije so nekatera svoja najslavnejša dela ustvarili kot portrete. A portret je bil tudi bolj vsakdanji, da ne zapišemo obrtniški. K enemu takih slikarjev se vračamo v oddaji Sledi časa. Edvard Lind, mariborski portretist, je z obsežno razstavo iztrgan pozabi, sprehod po življenju in delu tega pozabljenega umetnika pa je pripravil Marko Radmilovič.

Slovenska odporniška fotografija se je razvila iz tako imenovane predvojne socialne ali družbenokritične fotografije. Predvojni fotografi so dokumentirali nastop okupacijskih oblasti in nato delovali v sklopu fotoreporterskih služb v različnih partizanskih enotah. Po začetku druge svetovne vojne pa vse do osvoboditve leta 1945 je v tem okviru delovalo več kot 160 avtorjev fotografov, ki so zapustili več kot 100.000 enot slikovnega, fotografskega in filmskega gradiva. Sicer pa je bilo o fotoreporterski službi iz obdobja narodnoosvobodilnega boja v slovenski povojni literaturi bolj malo napisanega, saj je slovensko zgodovinopisje partizansko gibanje preučevalo predvsem z vojaškega vidika. Šele v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja so se začele v zgodovinski bibliografiji pojavljati tudi študije o drugih temah ter vidikih narodnoosvobodilnega boja in partizanske organiziranosti. Ob poslušanju oddaje Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič, bomo spoznali fotografe in njihovo delovanje med drugo svetovno vojno.

Napočil bo dan (The Day May Break) je naslov globalne fotografske serije enega največjih okoljevarstvenih fotografov današnjega časa, Nicka Brandta, ki do 7. septembra gostuje v dveh galerijah v Ljubljani: v Galeriji Cankarjevega doma in galeriji Fotografija. Velika fotografska razstava prikazuje ljudi in živali, ki sta jih prizadeli poslabšanje in uničenje okolja. Nastala je v različnih državah sveta: v Keniji, Zimbabveju, Boliviji, na Fidžiju in v Jordaniji.

Andrija Vukosav je umjetnik iz zajednice australskih Hrvata. On je tijekom ožujka uz potporu australskog veleposlanstva u Hrvatskoj održao svoju izložbu fotografija u osječkom Arheološkom muzeju. Anndrija je s očeve strane Hrvat. Živi i radi u Melbourneu i ovo je prvi put da je otputovao u Hrvatsku kako bi izlagao svoje umjetničke fotografije. Za program radija SBS na hrvatskom jeziku, Vukosav govori o svojoj izložbi i načinu na koji su njegove fotografije nastale.

Policija je optužila sedam muškaraca iz Victorije zbog navodnog izvođenja nacističkog pozdrava podizanjem desnice. Incident se navodno dogodio u dvorištu hrvatskog društvenog kluba u Geelongu, u četvrti Bell Park. Fotografija na kojoj se nalazi 11 muškaraca odjevenih u crno, od kojih sedmorica imaju podignutu desnu ruku pojavila se na Facebooku, uz natpis koji navodi da je riječ o navijačima nogometne momčadi North Geelong Warriors.

Laidoje „Iš balkono“ fotomenininkė ir fotografijos tyrinėtoja Geistė Kinčinaitytė pasakoja apie susidomėjimą šiuolaikine fotografija, savo studijas ir gyvenimą tarp dviejų šalių, kultūrų ir kalbų. Kaip susiję Marso, Mėnulio ir Islandijos peizažai, kuo panašus žmogaus ir dangaus kūnų vaizdavimas ir kaip skiriasi mūsų ir kameros akis.Ved. menotyrininkė Laima Kreivytė

Razstava Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju in ki vsebuje okoli 130 predmetov predvsem iz Kitajske, odpira vprašanja nastanka te zanimive zbirke in vprašanja umetnostnega trga v Pekingu na začetku 20. stoletja, prikazuje pa tudi zgodbo družine Skušek in rekonstruira njihovo življenje, vpeto med natlačene predmete v več stanovanjih v Ljubljani. Ivan Skušek (1877–1947), avstro-ogrski mornariški oficir, je namreč med bivanjem na Kitajskem med letoma 1914 in 1920 kupoval starine na živahnem trgu z umetninami. V Pekingu je spoznal tudi Japonko Tsuneko Kondō Kawase (1893–1963) in se z njo poročil, ta pa se je pozneje v Ljubljani, ko se ji je večkrat prikazala Marija, preimenovala v Marijo Skušek. Zgodba številnih predmetov iz te zbirke je tako zgodba Ivana in Marije Skušek in hkrati tudi zgodba kultur ter umetnosti Vzhodne Azije. V pogovoru predstavljamo tako razstavo kot tudi zgodbo omenjenih zakoncev. Sodelujeta soavtorici razstave dr. Helena Motoh z Znanstveno raziskovalnega središča Koper in prof. dr. Nataša Vampelj Suhadolnik z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Fotografija je posneta na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, njen avtor je Gregor Podlogar.

Panoramski razgled po kulturnem dogajanju tega tedna ponuja vizijo novega predsednika Društva slovenskih pisateljev, napoved projekta Dodekalogija 1972-1983 in celo vrsto razstav.

Razstava Naša last: Slovenska protestna fotografija 2020–2022 v Galeriji Jakopič v Ljubljani prikazuje fotografske zajeme protestov, ki so se kontinuirano dogajali po Sloveniji med pandemijo koronavirusne bolezni ter se odzivali na protikovidne ukrepe in odločitve tedanje vlade. Z raziskovanjem protestov kot oblike političnega sporočanja se ukvarja izredni profesor na katedri za medijske in komunikacijske študije Fakultete za družbene vede Ilija Tomanić Trivundža, ki je avtor obrazstavnega besedila. Gosta oddaje ob Tomaniću sta tudi sokustosa razstave Julija Hoda in Metod Blejec.

Fotograf Jan Pirnat je pred štirimi leti avto zamenjal za kombi, ga sam opremil in se vanj vselil. Ne zato, da bi kot vplivnež prodajal "Youtube utopijo", ne zato, da bi potoval, ne, da bi se iskal, temveč zato, ker mu kombi predstavlja način življenja. O lulanju in kakanju, finančnem vložku in dojemanju doma. O ljubezni do fotografiranja in o naukih, ki jih ponuja pot. "Manj kot imaš, boljše je. Minljivost je lepota življenja. Treba je živeti zdaj." Do vseh teh modrosti so ga pripeljale izkušnje, tudi diagnoza s cistično fibrozo, s katero so mu zdravniki napovedali maksimalno starost 20 let. Jan Pirnat jih ima danes 31.

Fotografijo moramo razumeti v kontekstu vsega, kar jo določa, pravi umetnik in teoretik Victor Burgin, ki s semiotiko razlaga, kako fotografija tvori pomen, s psihoanalizo pa, zakaj nekdo ob neki fotografiji ne občuti ničesar, drugi pa ima solze v očeh. Burgin razmišlja o tem, kako fotografijo razumemo, in poudarja soodvisnost fotografske podobe in jezika, nezmožnost, da fotografijo izvzamemo iz ideološkega polja. Sprva se je uveljavil kot politično angažiran fotograf, ki je s konceptualnim spajanjem podob in besedila opozarjal na družbene nepravilnosti in konvencije. Pogovor je nastal leta 2022 v Ljubljani ob Burginovem gostovanju ob izidu prevoda izbora njegovih esejev z naslovom Kamera in aparat, ki jih je izdala revija Fotografija. Foto: WIkipedia

Muzeji v državah, kjer govorijo pretežno slovanske jezike, so bili še pred leti precej slabo zastopani med evropskimi nagradami za muzeje. Nagrada Živa Foruma slovanskih kultur s sedežem v Ljubljani je tako postala njihova vstopna točka in neke vrste motivacija. O tem, pa o dokumentarni fotografiji, ki je v zamrznjene podobe ujela več kot 170 dogodkov po Sloveniji v času pandemije. Kakšne narave so bili, pove naslov razstave v ljubljanski Galeriji Jakopič: Naša last, slovenska protestna fotografija 2020–2022. Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk, ki opozarja na spolno diskriminacijo v umetnosti in kulturi, je letos za osrednjo temo vzel sestrstvo. Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije pa je letošnji Dan arhitektov posvetila zavezništvu med strokami. In še naša prva tema: festival Indigo, ki je v ljubljanski Cukrarni spet povezoval sodobno kulturo, umetnost, oblikovanje in filozofijo, tokrat pod skupno temo Paralelni svetovi – paralelni čas.

Razstava protestne fotografije Naša last Slovenska protestna fotografija 2020 – 2022 v ospredje postavlja vlogo in pomen fotografije pri beleženju družbenih dogodkov in vrednotenju naše skupne dediščine v obdobju, zaznamovanem s pandemijo in z demonstracijami po vsej Sloveniji. Izpostavljenih je 250 fotografij 38 fotografov in fotografinj. Poseben sklop predstavljajo fotografije, na katerih so ujete strategije, s katerimi je oblast nadzorovala ljudi.

Ste, spoštovane poslušalke, poslušalci, že slišali za dobro jutro kakšno reklamo za take ali drugačne vitamine, napitke ali tablete, ki povečajo odpornost? Ni treba ravno veliko truda, da bi v teh jesenskih dneh našli kopico ponudb, kako izboljšati svoj imunski sistem. Sem ter tja se sprašujem, kako to, da ob vseh teh čudežnih zdravilih ljudje še vedno zbolevajo, smrkajo in kašljajo. Navsezgodaj vas še zdaleč ne želim nagovarjati k zanemarjanju zdravja, rad bi samo pretehtal težo vseh teh pozivov. Ni dvoma, zdravje nas skrbi, zanj smo pripravljeni veliko storiti in očitno tudi plačati, drugače nam ne bi vsak teden prodajali kaj novega. Pri tem pogosto pozabljamo, koliko je čisto zdravih ljudi, ki so siti sebe; in bolnih, ki so polni veselja do življenja. Si ne bi morali več prizadevati za kakšno drugo odpornost, kot je le telesna? Gotovo smo vsi vsaj enkrat v življenju videli tisto pretresljivo fotografijo deklice iz vietnamske vasi, ki je polita z napalmom zagorela in skupaj z drugimi vaščani beži iz svoje vasi. Pred kratkim sem videl njeno fotografijo, ki je bila posneta čez trideset let. Takrat je živela v Kanadi in si tam uredila svoj dom. Fotografija prikazuje še vedno vidne posledice opeklin, hkrati pa njen zadovoljni obraz. Komentar pod fotografijo govori o čudni, a veseli lepoti, saj ta žena drži v rokah svojega lastnega otroka. Ta ožgana deklica si je zmogla ustvariti uspešno življenje. Strokovnjaki govorijo o odpornosti, trdoživosti, ki je nujna za dobro življenje. Kopico posameznikov imamo, ki se v najtežjih situacijah dobro znajdejo. Po drugi strani imamo veliko takih, ki se že ob najmanjši življenjski preizkušnji zlomijo. Kaj je tisto, kar človeka utrdi? Kaj je tisto, kar v nas ustvari notranjo odpornost proti krizam v življenju? Strokovna literatura navaja številne dejavnike. Eno pa izpostavljajo vsi: človek, ki ima v sebi več pridobljenih in utrjenih vrlin, je dolgoročno odpornejši proti težavam v življenju. Niso si vsi enotni, katere vrline so potrebne, a vseeno poudarjajo nekatere. Pogosto so to delavnost, doslednost, radovednost, povezanost z drugimi, obvladovanje. Še bi lahko naštevali, a o teh zdravilih za našo notranjo odpornost boste bolj poredko slišali. Smo se razvadili in bi z jutranjim požirkom vode radi že vse prejeli. Pri vrlinah se je treba truditi, imeti še koga, ki nas k temu spodbuja, in se mu pustiti voditi. Vse to je danes precej zanemarjeno, čeprav mnogi učitelji vložijo veliko truda, da bi pomagali otrokom razviti vsaj kakšno vrlino in jih tako usposobiti za boljše življenje. Današnji dan je kot nalašč, da tudi sami vzamemo kakšno tabletko vrlin in storimo kaj, da bomo jutri odpornejši proti pretresom življenja.  

Fotografske podobe nas spremljajo vsak dan, živimo v družbi preplavljeni s podobami. In te podobe nam zavestno in nezavedno oblikujejo misli, občutja, tudi življenjske nazore in izbire. Večina te vizualne, fotografske hiperprodukcije je brez globljega smisla, brez refleksije, brez neke dodane vrednosti, ki bi osmišljala humanistično držo pri posamezniku. In družbi. A vendarle obstajajo podobe, ikonične fotografije, ki s svojo sporočilnostjo in močjo sežejo dlje in globlje in lahko spreminjajo zavest družbe in celo preusmerijo tok zgodovine. Katere so, te ikonične fotografije, imajo tudi v tem hektičnem in desenzibiliziranem času, ki ga živimo, še moč dramila? O tem se je avtorica in voditeljica Liana Buršič pogovarjala z gostoma v tokratni Intelekti, pa tudi o meji, cenzuri in etosu, ko fotografiramo ljudi in dogodke, o družbeno angažirani fotografiji in o tem, kaj s fotografijo sploh želimo sporočiti soljudem in svetu ter manku senzibilnosti ob gledanju. Fotografija priča o življenju, daljnem in bližnjem, vsekakor je močno orodje, prav tako kot tisti, ki gleda skozi to tretje oko – fotograf. Ali kot je rekla znamenita ameriška fotografinja, Dorothea Lange, ki je zaslovela s svojo serijo fotogafij migrantske matere, posnete v času velike gospodarske krize – fotoaparat je orodje, ki uči ljudi, kako gledati, videti tudi brez fotoaparata. Gosta: - Manca Juvan, mednarodno priznana fotografinja, zaposlena na ZRC SAZU-ju, Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na oddelku za multimedijo - Dr. Uroš Hočevar, fotograf, docent na VIST-u, Fakulteti za aplikativne vede, na oddelku za fotografijo, tudi ustanovitelj Inštituta kolektiff Foto: "Čakajoč na popis", Matic Zorman, World Press Photo 2016, 1. nagrada, portret (izsek objavljen z dovoljenjem avtorja)

Ljubljanska Galerija Fotografija, ki se zdaj nahaja v novih prostorih v Centru Rog, letos obeležuje 20-letnico delovanja. Ob ustanovitvi, takrat na Petkovškovem nabrežju 47, je bila prva privatna galerija v Sloveniji, specializirana prav za fotografijo. Z njo je ustanoviteljica Barbara Čeferin želela pomagati vzpostaviti trg prodaje fotografske umetnosti in popularizirati kakovostno fotografijo. Do danes so pripravili več kot 150 razstav, sodelujejo s številnimi domačimi in tujimi kulturnimi ustanovami, inštituti, ambasadami. Organizirali so več dobrodelnih dražb, pa številne pogovore, predstavitve knjig, predavanja, delavnice. Že 15 let sodelujejo na sejmih po svetu, imajo svojo galerijsko knjigarno in delujejo kot založba. Ob letošnjem jubileju pa so pripravili skupinsko razstavo z naslovom Iz oči v oči. Osrednji motiv je portret, ki ga v različnih žanrskih in tehnoloških pristopih predstavlja 25 avtorjev in avtoric. Kuratorki sta Hana Čeferin in Barbara Čeferin. Foto (izrez): Arhiv Galerije Fotografija

Tokrat se podajamo v zlato obdobje mladinske književnosti, ki je nastajala skupaj z obnovo povojne države in njene mreže infrastrukture, v katero sta bila zajeta tudi šolstvo in kultura.Otroci so predstavljali njen pomemben del, saj so 50% prebivalstva nekdanje Jugoslavije, države, v kateri je bilo veliko razlik, predstavljali prav otroci, katerim so poskušali vcepiti vrednote, ki bi te razlike manjšale. Ustvarjalci otroške literature so odraščajočo publiko sicer postavljali v središče, vendar tako, da bi se ohranjal spomin na pretekle dogodke in legendarna imena. Tudi otroštvo, prikazano skozi literaturo, ni bilo romantizirano, preveč je bilo travm vojne ... Vseeno pa so podobe otroštva s sabo nosile ideje nove družbe, zato se ta literatura odpira novim smerem tako v vsebinskem smislu, kot likovno, estetskim. V ilustraciji so prevladovala ženske umetnice. Gostja dr. Katja Kobolt iz ZRC SAZU, ki je prispevala pomemben delež k razstavi Biba buba baja v Centru ilustracije v Ljubljani.   Fotografija:  iz slikanice Ele Peroci: Moj dežnik je lahko balon

Nocoj je voditeljica Liana Buršič v Gymnasumu gostila mlade fotografe, stare od 20 do 26 let (Patricija Zupanič, Tadej Dolinar, Ajda Justin, Mark Breznik, Tine Bohinc, Tinkara Petrič Milič), ki so bili del prvega mentorskega programa prihajajočega Kranj Foto Festa, našega največjega mednarodnega fotografskega festivala. V oddaji med drugim tudi o tem, kako v času individualizma in hiperpotrošništva razumeti pomen družbeno angažirane fotografske prakse, kje sta meja in mera ter etos, ko fotografiramo ljudi in dogodke ter kaj sploh s fotografskimi podobami želimo sporočiti soljudem in o svetu.

Spremljevalni program 59. festivala Borštnikovo srečanje ponuja tudi dve razstavi gledaliških fotografij – Damjana Švarca v Umetnostni galeriji Maribor in Toneta Stojka v Medetaži SNG Maribor. Ob tej priložnosti je Slovenski gledališki inštitut pripravil pogovor o gledališki fotografiji. O pomenu in nastajanju te podzvrsti fotografije, se je z obema ustvarjalcema pogovarjala muzejska svetovalka v Umetnostni galeriji Maribor Breda Kolar Sluga. Bredo Kolar Sluga in Damjana Švarca je pred mikrofon povabila Aleksandra Saška Gruden. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Dušan Jovanović, Kdo to poje Sizifa, SNG Drama Ljubljana, premiera 12. 1. 1997. Foto: Tone Stojko; vir: SLOGI.

V ponedeljek smo zaznamovali 300 let od rojstva Immanuela Kanta, slovitega modreca iz Königsberga, ki je močno zaznamoval filozofijo. Kant velja za prvega sodobnega filozofa, njegovo delo pa presega meje časa in nam še vedno predstavlja prvovrstno oporo pri naslavljanju temeljnih vprašanj o našem obstoju, našem razumevanju in naši odgovornosti.V tokratni Frekvenci X se bomo zadržali predvsem pri dveh stebrih njegove zapuščine: kako je Kant z razlago narave znanja v pomoč znanosti in kako lahko z njegovimi razmisleki o etiki premišljujemo dileme, ki nam jih zastavlja sodobni svet. O Kantu se pogovarjamo s filozofoma Markom Štempiharjem in Tomažem Grušovnikom. Fotografija: Wannapik Vir: Ted Honderich: Oxford Companion to Philosophy Filozofija za gimnazije, 2002

Pogovor z Bojanom Ambrožičem, ki že 11 mesecev trpi zaradi dolgega covida, in zdravnico Špelo Šalamon Bojanu Ambrožiču iz Ljubnega je dolgi covid življenje obrnil na glavo. Znanstvenik in aktivni športnik je glede svojega zdravja precej črnogled. Pravi, da je zanj najhujša huda utrujenost, ki ga popolnoma paralizira. Tisti sotrpini z dolgim covidom, ki so preboleli raka, pravijo, da je utrujenost celo hujša od posledic kemoterapije. Pogosti so še glavoboli, močne bolečine v mišicah, težave z vidom, srcem, prebavili. Dolgi covid človeka tudi psihično izmuči. Več v Ultrazvoku z Bojanom Ambrožičem in zdravnico Špelo Šalamon. Z obema je govoril Iztok Konc. Podatki kažejo, da kar od 10 do 30 odstotkov tistih, ki so preboleli okužbo z novim koronavirusom, poroča o zdravstvenih težavah, ki jih lahko pripišemo dolgemu covidu. Fotografija je simbolična/ Pixabay, cc Zapisi Bojana Ambrožiča - blog TUKAJ Spletna stran zdravnice Špele Šalamon (v angleščini) TUKAJ

Ocena filma Režiser: Sam Taylor-Johnson Nastopajo: Marisa Abela, Jack O'Connel, Lesley Manville, Eddie Marsan Piše: Muanis Sinanović Bere: Bernard Stramič Back to Black je še eden v vrsti že skoraj nepreštevnih biografskih filmov o legendah popularne glasbe, s katerimi filmska industrija zabava gledalce po svetu v zadnjih letih. Kritiki jih večinoma ocenjujejo slabše kot občinstvo in zdi se, da bo tudi pri najnovejšem tako. Vsekakor ne gre za filmsko mojstrovino, a treba bi bilo prisluhniti tudi vtisom občinstva, ki včasih gotovo premore več uvida kot zbor poklicnih kritikov. Podobno kot pred kratkim videni Bob Marley: One Love je tudi Back to Black zgodba, ki nagovarja slehernika. Pri tem se ne trudi biti povsem izvirna in pretanjena, ravno zato pa, tako kot dobre pesmi, ki ne pripadajo visoki kulturi, občinstvu izvabi prvinska čustva s prepoznanjem v protagonistki. S psihološkega stališča karakterizacija zdrži preizkus in nam prikaže pot posameznice, ki čustvuje močneje, ki je nagnjena k impulzivnosti, obenem pa je ustvarjalna. In nas instinktivno pripelje do jedra protislovja med posameznikom in družbo, ki take posameznike vklepa v imenu svobode, romantične ljubezni in nadarjenosti, se hrani z njihovo dramatičnostjo in romantizira njihovo trpljenje, nazadnje pa jih prepusti propadu. Prikaže nam osebo, ki bi lahko v družbi, temelječi na drugačnih vrednotah, še več prispevala k skupnosti, obenem pa živela zadovoljivejše življenje. Fotografija je, kot smo pri tem vajeni, nekoliko kičasta. Poudarjeni so močni kontrasti in značilne barve danih okolij, ki so prikazana minimalistično, skoraj odrsko. Vendar prav ta izrazitost, ki meji na kič, omogoči, da nas film posrka v svet hedonizma, glasnih koncertov, tipičnih angleških sob in pubov. Da lahko z liki sočustvujemo, poskrbi tudi močna prezenca Marise Abela, ki utelesi nekoliko karikirano, a vendarle zadovoljivo prikazano Amy Winehouse v vsej njeni brezkompromisnosti in kaotičnosti. Film gotovo nekoliko pretirava z glasbo, ki je med drugim sestavljena iz pesmi, nad katerimi se je navduševala pokojna glasbenica, in drugih, značilnih za tisto obdobje angleške popularne kulture. Miks sam po sebi je vrhunski, vendar vseobsegajoč, včasih vsiljiv. Vendar je na drugih mestih uvrščen smiselno, ko kot prostorski zvok poudarja junakinjino obsedenost s poslušanjem. Kot pri drugih sorodnih filmih je tudi na tem nekaj gledališkega. Prizori spominjajo na oder, scenarij pa na klasično dramsko besedilo. Podobno je z igro, ki temelji na ekspresiji in ne toliko na posameznih detajlih. In kot rečeno, včasih družbeni komentar najdemo tam, kjer ga manj pričakujemo, drugače kot pri filmih, ki težijo k večji umetniški izoblikovanosti.

Greta Kuliušaitė - viena geriausių Lietuvos fotografių, kuri savo karjerą pradėjo labai anksti ir jau dabar yra tikra profesionalė savo darbe. Pasistengėm su Greta pasikalbėt apie prasmę jos darbe, kaip ji tapo tokia savarankiška, iš kur atsirado drąsa, kaip kelti savo vertę rinkoje ir kaip jaustis gerai savo viduje.Gražaus klausymo ir geros dienos!

Paolo Cossi je stripar, ki se je s to strastjo srečal že zelo zgodaj. “V otroštvu sem bil precej bolan, doma pa nismo imeli televizije. In ker moraš malega otroka z nečim zaposliti, mi je oče prinašal stripe in papir, da bi risal.” Tako se je iz hobija rodila želja po poklicu striparja. Študiral je v Milanu, pogosto je v svojih stripih obdeloval tragične dogodke iz človeške zgodovine. “Morda je ena najpomembnejših knjig, ki sem jih ustvaril, tista o armenskem genocidu.” Pri takšnem ustvarjanju moraš imeti veliko zgodovinskega znanja, pravi Paolo Cossi in dodaja, da mu je zadnja leta sicer ljubše ustvarjati za otroke. V Evropi osebno govori o svojih delih in o tem, kako prepleta dve strasti - zeliščarstvo in risanje. Fotografija: spletna stran avtorja

Doc. dr. Tanja Bagar je direktorica in soustanoviteljica inštituta Icanna. Diplomirala je iz mikrobiologije in pozneje še doktorirala iz biomedicine, smer molekularna biologija in biokemija. Kot mlada raziskovalka je delala na Kemijskem inštitutu na oddelku za biotehnologijo ter leta 2010 prejela Krkino nagrado za posebne dosežke na področju raziskovalnega dela. Ima bogate raziskovalne izkušnje, ki jih je pridobila v laboratorijih na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in prehrano, v Bolnišnici Topolšica, na Inštitutu za mikrobiologijo in genetiko na univerzi Georg-August v Göttingenu v Nemčiji ter na Inštitutu za celično biologijo Univerze v Edinburgu. Danes predava na Alma Mater Evropea, ukvarja pa se tudi z ekoremediacijami. Je avtorica knjige Konoplja v medicini. Doc. Dr. Tanjo Bagar je pred mikrofon povabila Cirila Štuber. Fotografija: osebni arhiv

»Dopoldan sem na dializi in takrat me lahko pokličete.« Tako je gospod Danijel Brezovar z Dolenjske odgovoril na povabilo za snemanje pogovora za oddajo Ultrazvok o težavah z ledvicami. Gospod Brezovar ima namreč policistično bolezen ledvic, zaradi katere sta mu obe ledvici odpovedali. Vendar to ni edina huda bolezen, s katero živi. Zdravniki so mu odkrili tudi Crohnovo bolezen, med epidemijo covida pa še raka prostate. Vendar gospod Danijel Brezovar ni izgubil volje do življenja. Kaj mu daje moč, je povedal za oddajo Ultrazvok Iztoku Koncu. Fotografija je simbolična: Dan/ Flickr, cc Društvo NEFRO TUKAJ Policistična bolezen ledvic TUKAJ Crohnova bolezen TUKAJ Rak prostate TUKAJ

V Cankarjevem domu si je še vedno mogoče ogledati fotografsko razstavo z naslovom Slovenski punk in fotografija, ki dokumentira čas osemdesetih let prejšnjega stoletja. Punk je vplival na razvoj različnih aktivističnih skupin in gibanj, pa tudi na umetnost, glasbo in navsezadnje na fotografsko estetiko. Dokumentiranje in spominjanje sta v ospredju tudi na fotografski in literarni razstavi Z gozdom preraščeno. V instalaciji fotografij in besedil v Celovcu so zbrana pričevanja o koncentracijskem taborišču na Ljubelju. Vabljeni k poslušanju!

Ko so Pankrti konec sedemdesetih let dvajsetega stoletja prepevali Lepi in prazni, verjetno ni nihče pomislil, da bodo leta 2023 dobili medaljo za zasluge, kaj šele, da bo v Cankarjevem domu na ogled razstava Slovenski punk in fotografija (producent razstave je ZRC SAZU v sodelovanju s Cankarjevim domom in pod okriljem Ministrstva za kulturo Republike Slovenije). Na razstavi se s svojimi fotografijami med drugim predstavljajo Janez Bogataj, Božidar Dolenc, Vojko Flegar, Dušan Gerlica, Siniša Lopojda, Bojan Radović, Tone Stojko, Jože Suhadolnik in Jane Štravs, vendar je razstava zasnovana širše. Njena kustosinja dr. Marina Gržinić namreč sugestivno kontekstualizira punk, v Likovnih odmevih, v pogovoru z Markom Goljo, pa med drugim lepo oriše njegovo emancipacijsko energijo. Ne zamudite razstave (na ogled je do 11. februarja) in oddaje o zanimivi razstavi in še čem, tudi o Igorju Vidmarju.

Gustas Scinskas - jaunas, drąsus ir tiesmukas fotografas bei solo-keliautojas.Pasikalbėjom apie Gusto solo-kelionę, trukusią ilgiau nei metus, padiskutavom, kas yra ta tikra fotografija bei kokių šūdų reik iškentėt, kad gautum darbų Lietuvoje.Gusto Instagramas:https://www.instagram.com/gustas.sikas/5AM - podkastas, kurio tikslas padėti nors vienam žmogui žengti žingsnį į priekį link geresnio gyvenimo.Esminė mūsų pokalbių vertybė - atvirumas, nes tik taip galėsime sukurti reikšmingus pokalbius, kurie kam nors padės gyvenime.Būsime labai dėkingi, jeigu prenumeruosite mūsų kanalą ir paseksite mūsų kitus socialinius tinklus!_______

Fotografija, kuri veikia kaip praeities samplaika, interpretuota per dabartį. Fotografė Elena Krukonytė pasakoja, kad vėlyvais 90-aisiais gimusi karta savo kūryboje neretai naudoja nostalgišką žvilgsnį, kuris susipina su šiandienos medijų fragmentišku srautu. Ir vis tik Elenai pavyksta sukurti vaizdinius, kurie informacijos bei vaizdų gausoje nepaskęsta bei išlaiko savo autonomiją – tiek mados, tiek meniniame ir komerciniame kontekste. Ved. Deimantė Bulbenkaitė

Obujamo spomin na življenje in delo Pavla Medveščka, novogoriškega slikarja, grafika, oblikovalca, publicista in zbiralca ljudske dediščine. Rodil se je pred 90. leti, umrl pa leta 2020. Pogovor z vsestranskim ustvarjalcem je leta 2003 pripravila Tatjana Gregorič. Na fotografiji je Pavel Medvešček v svojem ateljeju. Fotografija je iz arhiva družine Medvešček.

„Ji nebuvo kokybiškesnė, ji buvo kitokia. Fotografija atspindi savo laiką. Tai atminties instrumentas. Ji yra tokia, kokia yra visuomenė“, – svarstydamas apie tai, kokia analoginė fotografija yra šiandien, sako vienas iš Vilniaus analoginės fotografijos ir kino festivalio organizatorių – fotografas Andrejus Antonau.Tikriausiai ryškiausia Klaipėdos baleto prima Beata Molytė atidarė savo vardo baleto mokyklą, tačiau po septynerių metų balerinos asmeninis ir profesinis gyvenimas persikėlė į Vilnių, tad baleto mokyklai buvo iškilusi grėsmė užsidaryti. Greičiausiai taip ir būtų nutikę, jei ne klaipėdietė, verslininkė Alina Velykienė.Brazilė komiksų kūrėja Julia Nascimento šią vasarą praleido Kaune. Ji pamėgo varškės sūrelius, atrado lapų pūstuvus, lankė muziejus, šventė tradicines šventes ir visas savo patirtis sudėjo į grafinį „Kauno vasaros dienoraštį“.Naujuosiuose Valkininkuose, kur pušų paunksmėje glaudžiasi įvairiausios sanatorijos, senelių globos namai ir grybų bei uogų surinkimo ir apdirbimo įmonė, šalia vietinės katilinės kelis metus veikia parodų erdvė „Menų skalbykla“. Joje galima pamatyti Pauliaus Šliaupos ir Laimos Matuzonytės parodą „fonai ir žaidėjai“.„Vilnius jau seniai atiduotas vystytojams ir miestiečiams nebepriklauso. Medžiai neneša pelno, todėl jų neverta saugoti . O paminklai augina politinį kapitalą, ypač kai jų stilistika atkeliauja iš devyniolikto amžiaus ir primityvaus mąstymo. Todėl jų tik daugės“, – sako nuo Vilniaus vasarai atitolusi menotyrininkė Agnė Narušytė.Pasaulio kultūros apžvalgoje – dviejų reikšmingų ir labai skirtingų muzikos atlikėjų, Madonnos ir Nicko Drake‘o, sukaktys.Meno lauke žmogui nukristi iš nuovargio vis dar yra savotiškas garbės medalis – sako saugumo ekspertė, Merilando universiteto mokslininkė Eglė Murauskaitė. Ji taip pat yra itin aktyvi kultūros veikėja – tiek vartotoja, tiek kūrėja, pati save vadina menininke mėgėja su pasimėgavimu. „Sėskim ir pakalbėkim“ rubrikoje mokslininkė pasakoja apie savo sąlytį su kūryba, nusivylimą greitai kuriamu menu ir konfliktus kultūroje.Ved. Marius EidukonisRed. Indrė Kaminckaitė

„Čekų literatūroje erotinis motyvas yra visiškai natūralus. Jo rasime ir kitų autorių kūryboje. Nereikia lyginti su Lietuva“, – žvelgdama į vėlyvojo sovietmečio čekų rašytojo Milano Kunderos romanus, sako rašytojo tyrėja Geda Montvilaitė. Prisimename šią savaitę mirusį, pasaulyje pripažintą prozininką, poetą, eseistą ir dramaturgą.Ukmergė šiemet švenčia savo 690-es metų jubiliejų, o jau beveik trisdešimtmetį šio miesto istorija neatsiejama nuo roko, tad Ukmergės kraštotyros muziejus atidarė parodą „Laisvės dvasia – Rockmergė“.Remis Ščerbauskas savo parodoje „Teritorija Kaunas / gatvės fotografija“ bendrauja su lankytojais ir padeda jiems pasinerti į jo užfiksuotus kadrus, kuriuose Kaunas nėra visiškai toks pats, kokį mato praeiviai.LRT knygų klubas aptaria japonų rašytojo Kobo Abes romaną „Moteris smėlynuose“.Minint „Lituanicos“ skrydžio 90-metį, LRT KLASIKA drauge su Lietuvos aviacijos muziejumi pristato pasakojimų ciklą apie lakūnus Steponą Darių ir Stasį Girėną. Ciklas pradedamas nuo lakūnų vaikystės – „Paskui paukščius“. Kokie Steponas Darius ir Stasys Girėnas buvo vaikystėje?„Mąstydami 90-ųjų standartais bei ryškindami istoriją šalies svečiams galvojame, kad žengiame didelį žingsnį į priekį, nors iš tiesų paeiname nebent tris atgal ir praleidžiame dar vieną šansą tapti aktualūs“, – apie NATO viršūnių susitikimo kultūrinę programą svarsto mados žurnalistė Deimantė Bulbenkaitė.„Tarp radikalių akademiškų avangardistų esu popsiškiausias kūrėjas“, – sako muzikų šeimoje užaugęs kompozitorius Mantvydas Leonas Pranulis. Jis yra vienas iš kūrėjų Lietuvą pristatančios virtualios realybės instaliacijos, kurią išbandė NATO viršūnių susitikimo Vilniuje dalyviai. Šiame kūrinyje šiuolaikinė muzika susipynė su liaudies dainomis. Ar atsigręžimas į liaudies kūrybą yra geriausias būdas pristatyti šiuolaikinę Lietuvą? „Sėskim ir pakalbėkim“ pašnekesys su Mantvydu Leonu Pranuliu apie jo kūrybą stalčiui ir atsiribojimą nuo muzikos, „kurios niekas negalės klausytis“.Ved. ir red. Indrė Kaminckaitė

»Živimo v družbi preplavljeni s podobami. Hiperprodukcija podob nas obdaja. A večina teh je izvotlenih. Brez pomena, brez globljega smisla. Brez refleksije, brez simbolnih pomenov, družbenih angažmajev, skratka brez podob, ki bi s svojim produciranjem, obstojem služile v dobro skupnosti. Zato so toliko bolj dragoceni tisti, ki skozi objektiv gledajo z etosom, sočutjem in razumejo, da so oni in ne fotoaparat orodje, medij, sel, ki odpira prostore družbi za samorefleksijo, introspekcijo, nova vedenja in spoznave. Ena takšnih je tudi svetovna ikona družbeno angažirane fotografije, članica prav tako znamenite foto agencije Magnum - Susan Meiselas, ki prihodnji teden otvori svojo razstavo v Galeriji Jakopič, ta konec tedna pa bo prisotna na mojstrskem tečaju, t.i. masterclassu, z naslovom "Fotografija opolnomoča". To je mojstrski tečaj vizualnega pripovedovanja za krepitev odnosov s skupnostmi, kjer sodeluje 15 izbranih fotografov s 13 projekti. Družbeno angažiran foto projekt torej, ki stremi k vključevanju, sodelovanju, opolnomočenju. In vprašanje, ali lahko in kako lahko fotografija opolnomoči posameznike, družbo, ali lahko spreminja svet, je eno od mnogih vprašanj, ki jih je avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič namenila gostjam: dr. Mariji Skočir, umetnostni zgodovinarki, višji kustosinji, vodji Galerije Jakopič in Galerije Vžigalica ter fotografinjama Katji Bidovec in Poloni Avanzo.«

„Mes, liberalūs internacionalistai, daug dėmesio, ir pelnytai, skyrėme kitai pasaulio pusei, tačiau pamiršome savo pačių visuomenių pusę. Nelygybė buvo ne tik ekonominė ir socialinė, ji buvo kultūrinė: dėmesio ir pagarbos nelygybė. Kiek daug su simpatija parašytų straipsnių apie sunkumus, su kuriais susiduria baltoji darbininkų klasė vargingesniuose regionuose, skaitytojai galėjo atrasti liberaliuose metropolių laikraščiuose, kaip kad „The New York Times“ ir „The Guardian“, – savo knygoje „Tėvynės: asmeninė Europos istorija“ analizuodamas demokratijai kylančius iššūkius ir populistinių jėgų stiprėjimą rašo istorikas Timothy Gartonas Ashas. O kiek dėmesio patiriantiems socialinę atskirtį skiria mūsų žiniasklaida ir kaip konkrečiai tai atsispindi mūsų spaudos fotografijoje?Kiek dėmesio kokybiškai fotografijai ir fotožurnalistikai skiria žiniasklaidos priemonės Lietuvoje? Kaip ugdyti visuomenės raštingumą analizuoti fotografijas? Kaip socialiniai tinklai ir išmanieji telefonai keičia spaudos fotografiją? Kaip spaudos fotografijoje atspindimas karas Ukrainoje ir kokios Lietuvos bei pasaulio temos praėjusiais metais sulaukė didžiausio spaudos fotografų dėmesio? Albumo „Lietuvos spaudos fotografija ‘23“ pasirodymo proga visus šiuos klausimus analizuojame su Lietuvos žurnalistų sąjungos „Spaudos fotografų klubo“ pirmininke Evgenia Levin.Ved. Donatas Puslys

Pokalbyje Audrius Ambrasas dalinasi architektūros aktualijomis ir pažintimi su fotografija, kurią dažnai suvokia kaip mąstymo būdą. Galima pastebėti, kad architekto nuotraukose didesnis dėmesys skiriamas ne architektūrai, o ją supančiai aplinkai. Kviečiame klausytis šeštojo pokalbio podkaste „Fotografija ir architektūra“.

Šiame pokalbyje nagrinėsime sparčiai kintantį Vilnių ir jame gyvenančius vilniečius. Fotografas Andrej dalinsis asmeniais gyvenimo patyrimais, žurnalistikos ir kino industrijos projektais, kurie įkvėpė taikyti savitą stilių fotografijoje. Kviečiame klausytis penktojo pokalbio podkaste „Fotografija ir Architektūra“.

"Dovolj sem star, da bi lahko prišel tudi v ,Stareslike'. Vse življenje sem delal z računalniki, zdaj pa sem v pokoju, da lahko v miru delam, kar me veseli – z računalniki," je o sebi zapisal naš tokratni sogovornik Miloš Toni iz Cerknice na spletni strani stareslike.cerknica.org. Predlagamo, da si to stran ogledate, kajti na njej se skriva vse, o čemer pripoveduje. Fotografija je njegova ljubezen že vse življenje, pomembno pa se mu zdi tudi ohranjanje dediščine in spominov, predvsem zgodb, kajti fotografija brez zgodbe pravzaprav nikomur nič ne pove. Vsak človek ima svoje spomine, ki pa odidejo v pozabo, če jih ne zapišemo. Na strani "Stareslike" si lahko ogledamo in preberemo vsak dan novo zgodbo.

Šiame pokalbyje nagrinėsime Beno fiksuojamas konfliktines situacijas ir atminties traumas, paliekančias matomą įspaudą miesto viešosiose erdvėse ir urbanistinėse struktūrose. Kviečiame klausytis ketvirtojo pokalbio iš ciklo "Fotografija ir Architektūra."

Pregled kulturnih dogodkov začenjamo s predstavitvijo programa letošnjega festivala Borštnikovo srečanje; nadaljujemo v Frankfurtu, v katerem je prva izvedba opere Blühen, Razcvet, skladatelja Vita Žuraja prejela imenitne odzive. Predstavili bomo tudi letošnjo prejemnico Tischlerjeve nagrade Milko Kriegl, program Art, s katerim NLB-skupina spet začenja naložbe v sodobno umetnost, in dve razstavi. V Lutkovnem gledališču v Ljubljani vabijo na ogled razstave Otroci gledalci, v galeriji Fotografija pa razstavlja Mankica Kranjec. Oddajo Kulturna panorama pripravljamo v uredništvu za kulturo tretjega programa – Programa Ars. Glasbena oprema: Tina Ogrin, tonska mojstrica je Klara Otorepec, urednica je oddaje Tina Kozin.

Mali fotoaparati koje imamo na mobitelu, u kombinaciji s društvenim mrežama, doveli su do eksplozije fotografije: "svi stalno slikamo", ali se i suočavamo s pitanjima: što s velikom količinom snimaka, gdje ih i kako pohraniti, zaštititi i da li ih čuvati samo u digitalnom obliku ili ih dati izraditi kao "prave slike"? O tome, o fotografijama nekad i sad i što je korisno znati kod fotografiranja govore svestrana umjetnica Aida Kožar i profesionalni fotograf Samir Delić. Von Maja Maric.

Ulaznice za Red Bull Showrun u Beogradu 17. septembra 2022: https://tickets.rs/event/red_bull_show_run_2969Više informacija na: https://redbull.rsPostanite član clan Kluba prijatelja UNICEFa  https://donacije.unicef.rs/kampanja/klub-prijatelja-unicefaDomaćini: Srđan Erceg i Pavle Živković#lap76#infinitylighthouse#f1 PRODAVNICA️Svi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.️https://shop.infinitylighthouse.com https://shop.infinitylighthouse.com/majice.htmlhttps://shop.infinitylighthouse.com/knjige.htmlhttps://shop.infinitylighthouse.com/kacketi.htmlPATREON I YOUTUBE MEMBERSHIP ️Podrška na Patreonu i YouTube-u nam veoma znači i pre svega hvala svim našim pokroviteljima, a ukoliko ste u  mogućnosti i vi da nas podržite, pomoćićete nam da dalje napredujemo i razvija se naša, nadamo se zajednička, priča.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/joinNAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsFANTASY LIGEFormula 1 Kod za Fantasy ligu je 7e3b2bc89eSPORTSKE VESTIhttps://sportsmagazin.rs=======HUMANITARNI KUTAK======Pomozimo Branku!Slanjem SMS poruke: Upišimo 917 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human917 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000000795270-51Uplatom na devizni račun: 160600000079558770IBAN: RS35160600000079558770SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=917)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=917)Datum: 20. septembar 2022.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse

"Odločil sem se za pravi pihalni orkester, kar je pripomoglo k avtentičnosti in energiji, ki jo ta ima, saj je podoživel nešteto turnej" pove Matevž Luzar, scenarist in režiser novega filma Orkester, ki bi po videzu in humornosti znal spomniti tudi na češki novi val. V njem preplete pet zgodb ali vinjet članov zasedbe, ki potuje na avstrijski festival pihalne godbe. Premierna bo nocoj na ljubljanskem gradu. V Svetu kulture predstavljamo tudi Pregled likovne ustvarjalnosti v Slovenski Istri preteklih desetletij, kot je naslov knjige likovnega kritika Dejana Mehmedoviča, vodje izolske galerije Insula, ki letos praznuje 35 let. Fotografija s predstavitve knjige Dejana Mehmedoviča Pregled likovne ustvarjalnosti v Slovenski Istri preteklih desetletij, vir: Insula.

Spaudos apžvalga.Klaipėda gali didžiuotis turėdama turtingą skirtingų kultūrų praeitį ir seniausią heraldinį simbolį dabartinėje Lietuvos teritorijoje. Klaipėdos atpažinimo ženklas – per amžius beveik nepakitęs miesto herbas, kuris simbolizuoja miesto savarankiškumą - bokštai, laivas ir jūra. Klaipėdos apskrities Ievos Simonaitytės viešosios bibliotekos ekspozicinėje erdvėje pristatoma paroda „Klaipėdos ženklai“, dedikuota Klaipėdos miesto 770-mečio jubiliejui.Įvertinus pasaulyje garsaus lietuvių mokslininko Teodoro Grotuso atliktų mokslinių tyrimų svarbą, kuriais rėmėsi garsieji fizikai Albertas Einšteinas ir Maiklas Faradėjus, Žeimelio miestelio centre atidengta atminimo lenta.„Fotografija patraukia žmonių dėmesį, sužadina smalsumą ir atveria vaizduotę“, – teigia per karantiną grybų fotografiją atradusi Aurelija Plūkė. Apie tai, kaip šis užsiėmimas tapo ne tik hobiu, bet ir siekiu kuo daugiau žmonių pakviesti į paslaptingą grybų pasaulį, Elizabet Beržanskytės pasakojime.Apie lietuvių kalbos mokymąsi, disertacijos rašymą ir Ukrainos karą – Kalbos kultūros redaktorės Linos Smolskienės pokalbis su doktorantu iš Ukrainos Oleksijumi Rudenko.Rugpjūčio 2 d. paminėję Romų genocido dieną, su bendruomenės atstovais ir įvairių sričių ekspertais klausiame, kodėl taip mažai kalbame apie Romų holokaustą Lietuvoje?Rugpjūčio 3–4 d. po Lietuvos miestus keliauja nemokami Lietuviško kino klasikos seansai. Kokius restauruotus filmus išvysime šiemet?Laidoje „Įgarsintas vaizdas“ – muzikinis Henrio Mancinio „it girl“ portretas Bleiko Edwardso filme „Pusryčiai pas Tifani“: 7-ojo dešimt. niujorkietės tapatybė ir socialinės žaizdos.Ved. Urtė Karalaitė

Najdublji pogled na svemir - udaljen više od 13 milijardi svjetlosnih godina - otkriven je u prvoj u nizu slika novog snažnog teleskopa NASA-e. NASA-in svemirski teleskop James Webb snimio je sliku visoke rezolucije nekih od prvih galaksija koje su se formirale u svemiru.

V Fotogaleriji Stolp v Mariboru je na ogled razstava Izbrana graška fotografija IV. Gre za izbor del, ki so se pred dvema letoma predstavila na fotografskem bienalu v Gradcu, edinem tovrstnem dogodku v Avstriji, in ki predstavljajo smernice fotografske scene na avstrijskem Štajerskem.

Izpostavljamo razstavo Izbrana graška fotografija IV , ki je na ogled v Fotogaleriji Stolp v Mariboru. Gre za izbor del, ki so jih pred dvema letoma predstavili na fotografskem bienalu v Gradcu in prikazujejo trende fotografske scene na Avstrijskem Štajerskem. Predstavlja se 16 avtorjev, njihova dela so odraz različnih tehničnih pristopov in estetik pa tudi osebnega in družbenega angažmaja. Predstavljamo tudi razstavo v pasaži Name in Kina Komune v Ljubljani, ki prikazuje fotografsko dokumentacijo modernizma v dveh okoljih. Slovenski del je za razstavo prispeval Peter Žargi, za londonskega pa je poskrbel publicist, prevajalec in fotograf Tadej Zupančič, ki v Londonu živi že skoraj tri desetletja. Med glasbenimi dogodki napovedujemo koncert tria Ritratto dell'amore, v katerem igrajo čembalistka Nedka Petkowa, flavtist Cveto Kobal in violinist Volodja Balžalorsky. Glasbeniki se bodo predstavili nocoj v atriju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani v okviru festivala Imago Sloveniae.

Izpostavljamo razstavo Izbrana graška fotografija IV , ki je na ogled v Fotogaleriji Stolp v Mariboru. Gre za izbor del, ki so jih pred dvema letoma predstavili na fotografskem bienalu v Gradcu in prikazujejo trende fotografske scene na Avstrijskem Štajerskem. Predstavlja se 16 avtorjev, njihova dela so odraz različnih tehničnih pristopov in estetik pa tudi osebnega in družbenega angažmaja. Predstavljamo tudi razstavo v pasaži Name in Kina Komune v Ljubljani, ki prikazuje fotografsko dokumentacijo modernizma v dveh okoljih. Slovenski del je za razstavo prispeval Peter Žargi, za londonskega pa je poskrbel publicist, prevajalec in fotograf Tadej Zupančič, ki v Londonu živi že skoraj tri desetletja. Med glasbenimi dogodki napovedujemo koncert tria Ritratto dell'amore, v katerem igrajo čembalistka Nedka Petkowa, flavtist Cveto Kobal in violinist Volodja Balžalorsky. Glasbeniki se bodo predstavili nocoj v atriju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani v okviru festivala Imago Sloveniae.

FM99 pokalbyje Sigita Sereikienė Valstybinės lietuvių kalbos komisijos bendrojo skyriaus vyriausioji specialistė. Nuotraukų albumas ar fotoalbumas? Kyla klausimų, kviečiame pasiklausyti pokalbio.