Podcasts about beethovna

V Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata smo konec januarja spremljali koncert cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila tudi violončelistka Nuša Planinc in ob klavirski spremljavi Svena Brajkovića izvedla deli Bravničarja in Beethovna. Nuša Planinc je violončelo začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Krško pod mentorstvom Maje Virant. Šolanje je v razredu Karmen Pečar nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ter na Akademiji za glasbo, kasneje pa je njen profesor na ljubljanski akademiji postal Eldar Saparayev. Poleg tega je svoje znanje poglabljala tudi pri drugih vrhunskih violončelistih, kot so: Thomas Carroll, Jullian Steckel, David Grigorian, Marco Testori, Igor Mitrovič, Sebastian Bertoncelj, Dragan Đorđević in drugi. MATIJA BRAVNIČAR: DIALOG ZA VIOLONČELO IN KLAVIR LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR ŠT. 3 V A-DURU, OP. 69

adijo pecivo je naslov razstave, precej značilen za Mladena Stropnika, ki v svojem opusu večkrat izraža humor, vizualno napetost del ter skoraj otroško čudenje in doživljanje sveta. Razstava je na ogled v Mestni galeriji v Ljubljani. Na ljubljanski Akademiji za glasbo gostuje mednarodni orkester Ceman [céman], ki ga sestavljajo študenti različnih srednjeevropskih akademij. Zasedba bo na nocojšnjem koncertu v poslušanje ponudila klasicistični program z deli Mozarta in Beethovna. V letošnjem tekmovalni izboru mednarodnega radijskega festivala Prix Marulić, ki te dni poteka na Hvaru, se za najvišja odličja poteguje tudi radijski dokumentarec Potovanje na robu noči, skupni projekt vseh treh naših programov. Vabimo vas k poslušanju!

4. decembra je v Betettovi dvorani na Akademiji za glasbo nastopil Simfonični orkester Furlanije-Julijske krajine z dirigentom Paolom Paronijem in solisti – študenti ljubljanske Akademije. Koncert je bil del cikla Tutti ter hkrati uvodni koncert projekta Musit, ki z glasbo povezuje Slovenijo in Italijo. Kakšen projekt je to in kdo v njem sodeluje, bo povedal Matej Zupan, ki je odgovorna oseba Akademije za glasbo pri izvedbi tega projekta, ob pogovoru z njim pa bomo poslušali Simfonijo št. 3 v Es-duru, op. 55 – Eroico Ludwiga van Beethovna.

V sklopu 7. Zimskega festivala je sinoči v Slovenski filharmoniji nastopila pianistka Olga Kern. Koncertni program je zaznamoval kontrasten preplet del Ludwiga van Beethovna, Roberta Schumanna, del iz ruske zakladnice klasične glasbe ter ameriškega skladatelja Georga Gershwina, ki z jazzovskimi elementi povezuje svetova klasične in popularne glasbe. Razstava del Vincenta van Gogha iz muzeja Kröller-Müller na Nizozemskem bo v letu in pol obiskala še tretje razstavišče v Italiji. Po Rimu, kjer si jo je ogledalo 600.000 obiskovalcev, in Milanu bo v prihodnjih mesecih na ogled v Trstu. Med 22. februarjem in 30. junijem jo bo gostil muzej Revoltella. V Alpskem smučarskem muzeju Elan v Begunjah na Gorenjskem bodo 1. marca odprli razstavo o odmevni smučarski legendi Ingemarju Stenmarku z naslovom Smučar in njegov serviser. Zbirka je last Elanovega tehnologa Jurija Vogelnika, ki je Stenmarka kot serviser spremljal na vseh poteh v njegovi zlati dobi smučanja.

V zadnjih dveh oddajah poslušamo koncerta, ki sta bila aprila v dvorani Tria Lorenz na Akademiji za glasbo v Ljubljani v sklopu cikla Solo e da camera in avgusta v ljubljanskem Mestnem muzeju kot del festivalu Spectrum Imaga Sloveniae. Na teh koncertih je nastopil godalni kvartet Opifex, ki ga sestavljajo violinista Nikola Pajanović in Laura de Wolff, violistka Rebeka Skok ter violončelistka Sara Čano. Kako so osnovali zasedbo, kaj najraje igrajo in kakšne načrte imajo glasbeniki za naprej, bosta povedali Rebeka Skok in Sara Čano ob Godalnem kvartetu št. 3 Janija Goloba in Godalnem kvartetu v F-duru, op. 18 št. 1 Ludwiga van Beethovna.

V okviru največjega koncertnega abonmaja Akademije za glasbo je maja v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija. Z njim so zaigrali trije študenti, tokrat se posvečamo violinistki Kaji Sešek, ki je za svoj nastop izbrala nekoliko daljši koncert – Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 Ludwiga van Beethovna. Enega danes najbolj znanih, priljubljenih in izvajanih violinski koncertov, ki pa na svoji praizvedbi ni bil najbolje sprejet. Verjetno tudi zato, ker takratni solisti ni imel časa, da bi ga zvadil – note je namreč dobil le dva dni pred nastopom. Kaja Sešek se je začela učiti violino pri petih letih pri očetu Arminu Sešku. Leta 2012 je postala dijakinja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, leta 2017 pa je postala študentka Akademije za glasbo, kjer je zaključila dodiplomski študij v razredu Gorjana Košute. Od septembra 2022 študira na Kraljevem glasbenem kolidžu v Londonu pri Detlefu Hahnu.

V okviru projekta Glasba mladih je aprila v dvorani Glasbene šole Radovljica potekal koncert dua Empirio, ki ga sestavljata violinistka Laura Calligaris in pianist Andrey Ilienko, na njem pa je zvenela glasba Bravničarja, Beethovna in Brahmsa. Violinistka Laura Calligaris in pianist Andrey Ilienko, člana dua Empirio, sta se spoznala na Univerzi za umetnost v Gradcu, kot duo pa delujeta od leta 2022. Že takrat sta poleti izvedla več koncertov na slovenski Obali in v Italiji, njun koncertni debi je bil v Manziolijevi palači v Izoli. Istega leta sta uspešno opravila tudi avdicijo italijanske fundacije Fondazione Luigi Bon ter za nagrado dobila možnost sodelovanja na mojstrskem tečaju in nastopanja na koncertih na različnih glasbenih festivalih. Pred kratkim sta z uspešno opravljeno avdicijo dobila še podporo programa Yehudija Menuhina Live Music Now. V okviru tega bosta v prihodnjih dveh letih lahko redno koncertirala v profesionalnem svetu klasične glasbe.

Začenjamo cikel oddaj, ki jih poleti posvečamo uveljavljenim glasbenikom, pri čemer pa v oddajah poslušamo njihove približno 10 let stare posnetke, torej posnetke iz časa, ko so se šele začeli uveljavljati na svoji glasbeni poti. Prvo posvečamo pianistki Meti Fajdiga, ki je z učenjem klavirja začela pri sedmih letih na glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini pod vodstvom Helene Plesničar. Diplomirala je na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Tatjane Ognjanovič, nato pa študij klavirja nadaljevala še na Visoki šoli za umetnost v Zϋrichu pod vodstvom Konstantina Šerbakova. Svoje glasbeno znanje je dodatno izpopolnjevala na glasbenih seminarjih pri Igorju Lazku. Aprila leta 2013 je v koprskem studiu Hendrix posnela Sonato za klavir št. 23 v f-molu, Appassionato, op 57 Ludwiga van Beethovna.

Ime tedna in meseca je Primož Roglič, kolesar, ki je po vseh zapletih nepozabne 20. etape Gira ohranil mirno kri, ob izjemni podpori navijačev vztrajal do konca in zmagal na posamičnem kronometru iz Trbiža na Svete Višarje. Z osvojeno rožnato majico in končno zmago se je zapisal v zgodovino kot prvi Slovenec z osvojeno tri tedensko dirko po Italiji. Kandidata sta bila še:  Andrej Predin, pisatelj, ki je za knjigo Arlan pod preprogo prejel desetnico, nagrado Društva slovenskih pisateljev za najboljše izvirno otroško ali mladinsko leposlovno delo. V zgodbi otrokom približa stisko begunstva s pomembnim sporočilom, da se z drznostjo, pogumom, pravičnostjo in verjetjem vase vse lahko spremeni na bolje.  Nejc Kamplet, pianist, ki je v nemškem Meiningenu prejel drugo nagrado na mednarodnem tekmovanju Hans von Bülow. V konkurenci 117 pianistov iz 34 držav so ga nagradili tudi za najboljšo izvedbo dela Ludwiga van Beethovna, s štipendijo sklada Richarda Wagnerja in s povabili za izvedbo več recitalov v prihodnji koncertni sezoni. 

Maja so v Osterčevi dvorani Slovenske filharmonije zaigrale violinistka Neža Nahtigal, violončelistka Tara Korica in pianistka Rebeka Dobravec, ki sestavljajo klavirski trio TRN. Koncert je potejal v okviru cikla GM oder Glasbene mladine Slovenije, na spored pa so uvrstile Trio za violino, violončelo in klavir Lucijana Marije Škerjanca, ki ga na koncertnih odrih le redko slišimo v celoti, Trio št. 4 v B-duru - Gassenhauer Ludwiga van Beethovna, ki se napaja v pouličnem napevu Pria ch'io l'impegno ter skladbo Par minut čez 23:00, ki jo je napisala prijateljica tria Eva Ostanek in so jo glasbenice krstno izvedle februarja letos. Skladba je nekakšen povzetek skladateljičinega podoživljanja, kaj vse naše misli (lahko) počnejo v času, ko bi se morali umiriti in zaspati – kako sproščene možgane napolnita vrvež in ustvarjalni nemir.

Aprila je v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata v sklopu cikla Solo e da camera akademije za glasbo nastopil Kvintet kljunastih flavt v sestavi Eva Majcen, Ana Birsa Krušec, Urban Klančar, Lucija Bačič in Erazem Žgajnar. Flavtisti so se predstavili z raznovrstnim repertoarjem, ki je obsegal tako dela iz renesanse kot tudi iz baroka ter sodobnega datuma nastanka in tako po vrsti, kot so nastala, jih bomo slišali tudi v oddaji. Čakajo nas melodije: Anthonyja Holborna, Thomasa Morleyja, lsaaca Poscha, Antonia Vivaldija, Georga Philippa Telemanna in Paula Leenhoutsa (ki je tudi priredil melodiji Petra Shotta in Ludwiga van Beethovna).

V Viteški dvorani Križank v Ljubljani bo ob 19-ih koncert v okviru mednarodnega glasbenega cikla Mladi virtuozi. V prvem delu bosta nastopila saksofonist Andrej Omejc in pianistka Sae Lee, v drugem pa se bosta predstavila basbaritonist Manuel Fuentes in pianist Stefan Pajanović. V slovenski filharmoniji bo ob 19.30 z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopila pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak. Na koncertu, ki ga bo vodil dirigent Simon Krečič, bo izvedla dva klavirska koncerta Ludwiga van Beethovna. Koncert bo uvedlo delo Naturae vox – Klic narave Alojza Srebotnjaka, pokojnega življenjskega sopotnika Dubravke Tomšič Srebotnjak.

Drevi vas ob 20-ih v svojo družbo vabi Tjaša Krajnc. V okviru Komornega studia bomo danes poslušali 4. koncert komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor, na katerem je nastopil kvartet saksofonov Arcis iz Nemčije ter pianistki iz Turčije, dvojčici Férhan in Férzan Önder. Festival Ljubljana vabi na 8. koncert cikla Mladi virtuozi, na katerem bosta ob 19. uri v Viteški dvorani Križank nastopili pianistka Mitra Kotte in harfistka Naja Mohorič. Izvajali bosta dela Beethovna, Brahmsa, Händla, Walter-Küneja, Pigovata, Muženiča in Ravela. Ljubitelji opere pa vabljeni v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer si boste lahko ogledali premiero opere Ljubezenski napoj Gaetana Donizettija. Na oder ljubljanske Opere se po uspešnici Seviljski brivec vrača prekaljeni operni režiser Krešimir Dolenčić. Orkester in pevce bo vodil gostujoči maestro Simon Krečič.

K poslušanju naj vas privabijo zanimive téme, med njimi: narava kot navdih in 250-letnica rojstva Ludwiga van Beethovna na letošnjih klavirskih dnevih v Portorožu, razstava Neže Knez z naslovom "Predlogi in poskusi št.1: imaginacija, kontemplacija, morski pes" ter odmevi tradicionalnega Martinovanja na Proseku in milanski knjižni sejem. foto: iz projekta Neže Knez, vir: https://www.galerija-miklovahisa.si/

Potem ko je včeraj v Mariboru nastopila komorna zasedba osmih glasbenikov, ki jih je k skupnemu muziciranju povabil redni član orkestra Berlinske filharmonije, slovenski hornist Andrej Žust, bodo glasbeniki nocoj nadaljevali krajšo turnejo po Sloveniji. Z deli Antona Reiche, Heinricha Hofmanna in Alda Kumarja bodo ob 19.30 nastopili v dvorani Celjskega doma. V svojo družbo nocoj vabijo tudi mladi glasbeniki, ki so se udeležili izobraževanja EMARS Master. Najboljši udeleženci, tisti, ki so opravili avdicijo, bodo nocoj nastopili na zaključnem koncertu izobraževanja. Ta bo potekal v Baročni dvorani Radovljiške graščine, začel se bo ob 19-ih. Mladi glasbeniki bodo nastopili s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, med njimi so Hana Žličar, Katarina Viher, Zala Katarinčič, Iza Štih, Gaber Avsec, Eva Leskovec, Tina Zajec, Marija Obradović, Adam Kamplet in Dejan Romih. V njihovih interpretacijah bo zazvenela glasba Haydna, Vivaldija, Spohra, Quantza, Hoffmeistra, Beethovna, Bacha in Boccherinija. Nocoj se končuje cikel Jesenske serenade, ki ga že 45 let pripravlja Glasbena mladina ljubljanska. V tem tednu sta se občinstvu po Sloveniji predstavljala baritonist Jaka Mihelač, solist v Berlinski državni operi in kitarist Jure Cerkovnik, ki živi in deluje v Zürichu. Nocoj ob 20h bosta nastopila še v Mestnem muzeju v Ljubljani. Na koncertu, ki sta ga poimenovala Bodi tiha pesem, bosta izvedla dela Giulia Caccinija, Alessandra Scarlattija, Josipa Procházke, Jeana-Paula-Égida Martinija, Benjamina Ipavca, Lucijana Marije Škerjanca in Antona Lajovca. Spored bo obogatila poezija slovenskih pesnic Saše Pavček in Barbare Korun, ki jo bo interpretirala igralka Tina Uršič.

Cikel poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare posnetke danes uveljavljenih glasbenikov, nadaljujemo s Tanjo Sonc, in sicer bomo poslušali program, ki ga je za arhiv posnela v našem studiu leta 2009. Že do takrat se je s svojim igranjem večkrat dokazala in osvojila številne nagrade na državnih in številnih mednarodnih tekmovanjih. Bila je absolutna zmagovalka na tekmovanju Etude in skale v Zagrebu, prejela je Škerjančevo nagrado Srednje glasbene šole, na državnem tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG pa je prejela prvo nagrado in priznanje za doseženih vseh sto točk, posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe ter recital na poletnem festivalu Lent v Mariboru. Ob tej zmagi smo jo povabili v naš studio, kjer je posnela tudi Caprice Nicoloja Paganinija, Arietto na G-struni Lucijana Marije Škerjanca in Sonato op. 24 Ludwiga van Beethovna.

V pregledu osrednjih glasbenih vsebin današnjega dne na programu ARS izpostavljamo te oddaje: v ciklu Skladatelj tedna Polona Gantar predstavlja življenje in glasbo slovenskega skladatelja Uroša Kreka. V oddaji Koncertni dogodki na tujem je Polona Kovačič izbrala posnetek Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra, ki je na koncertu brez občinstva 22. aprila v koncertni hiši danskega radia v Köbenhavnu gostil nemškega dirigenta Christopha Eschenbacha, švedskega baritonista Petra Matteija in nemško sopranistko Christiane Karg. Na programu so bila dela vseh treh dunajskih klasikov: Haydna, Mozarta in Beethovna. V oddaji Zborovska glasba, ki jo pripravlja Brigita Rovšek, vas vabimo k poslušanju slovenskih ljudskih pesmi, v katere so se ujeli cerkveni motivi. Pri nas so to največkrat motivi sv. Marije, še posebno priljubljeni pri romarjih, to potrjuje tudi veliko sv. Mariji posvečenih cerkva pri nas. Oddaja Glasba našega časa, ki končuje glasbeno druženje na programu Ars, ponuja pogled v glasbeno sodobnost. Tokrat je v ospredju Simon Martin, kanadski skladatelj, ki stopa po poteh Harryja Partcha, La Monta Younga, Jamesa Tenneyja, Michaela Pisara in drugih eksperimentalnih skladateljev, ki v zadnji polovici stoletja v glasbi odpirajo polja nežnih variacij zvena in poglabljanja v njihovo psihološko zaznavo. Poslušali bomo skladateljevo obsežno delo Musique d'art za violino, violo, violončelo, kontrabas in zvočno obdelavo iz leta 2019 v izvedbi članov ansambla Musikfabrik.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokratna tema so lasjeNe najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat so tema lasjeIzmed spodnjih trditev poiščite napačno. 1. Japonski dijaki si ne smejo barvati las. Če nimajo popolnoma črnih, morajo kot dokaz prinesti otroške fotografije, ki dokazujejo njihovo pravo, svetlejšo barvo las. Trditev je resnična 2. Beseda šampon izvira iz hindujščine, kjer »čampna« pomeni gnesti/masirati. Trditev je resnična 3. Domovina dreadlocksov ni Jamajka ali morda Etiopija, dreadlocksi imajo svoj izvor pri ljudstvih Mwila in Mucubal v Angoli. Trditev je izmišljena 4. Trajno je izumil Nemec Karl Nessler, navdih zanjo je dobil med gledanjem ovc ob dežju. Njegov prvi pripravek za pripravo trajne pa je vseboval celo kravji urin. Trditev je resnična 5. John Reznikoff je Američan z nenavadnim konjičkom. Zbira lase slavnih ljudi, kupil je pramene Kennedyja, Napoleona, Beethovna itn. Njegov najvrednejši pramen je pramen Abrahama Lincolna. Ocenjena vrednost – pol milijona dolarjev. Trditev je resnična

Do 10. ure lahko poslušate preostanek današnje Glasbene jutranjice, ki jo je pripravil Dejan Juravić. Tik zatem, pet čez deseto, bo na vrsti oddaja Zborovski panoptikum. Glasbena urednica Brigita Rovšek vas danes vabi k spremljanju koncertnega posnetka zbora in orkestra Bavarskega radia, na katerega se je novembra lani ujela glasba Arva Pärta. Dirigent Ivan Repušić je namreč za koncert v münchenski Herkulesovi dvorani izbral skladateljevi uglasbitvi Silvanove pesmi in sekvence Stabat Mater. Dopoldanski sklop glasbenih oddaj bo ob 11. uri in 25 minut zaokrožila oddaja Oddaljeni zvočni svetovi Tomaža Raucha. Tokrat boste lahko slišali lovske pesmi treh ljudstev iz skupine Algonkinov, ki po večini živijo v Kanadi. Posnetki so iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil ta del izročila še živ in je sproti nastajal. Ker so bili staroselci odvisni od lova, se je v glavnem nanašal na lov, vsak izmed njih pa je pel svoje pesmi, ki jih je dobil za darilo v sanjah. Peli so jih po navadi pred lovom in po njem, le izjemoma tudi kot spremljavo plesu. Popoldne najprej izpostavljamo oddajo Sobotni koncert. Ob 17. uri boste lahko poslušali posnetke s klavirskega recitala Igorja Levita, ki je osmega oktobra lani nastopil v dvorani Wigmore v Londonu. V Rusiji rojeni pianist z nemškim državljanstvom je tam za začetek izvedel Busonijeve klavirske transkripcije šestih koralnih preludijev Johannesa Brahmsa. Sledila je Klavirska sonata št. 8 v c-molu, op. 12, 'Patetična', Ludwiga van Beethovna, spored pa so zaokrožile Štiri resne pesmi, op. 121 Johannesa Brahmsa, ki so zvenele v klavirskih transkripcijah Maxa Regerja. Oddajo je pripravil glasbeni urednik Mihael Kozjek. Ob pol sedmih boste v oddaji Arsov sobotni večer glasbene urednice Tine Ogrin lahko poslušali glasbo Mikisa Theodorakisa, ob 20. uri pa vas vabimo k spremljanju oddaje Sobotni operni večer, ki bo tokrat v znamenju opere Thais Julesa Masseneta. Večina Massenetovih najboljših oper je zaslovela prav zaradi junakinj, nepozabnih žensk, ki imajo največkrat dvomljivo moralo, a so nadvse žive in očarljive – taka je tudi Thais. Nocojšnji posnetek je nastal v koronskem obdobju, zato bomo poslušali nekoliko skrajšano različico opere. Ustvarjalci so črtali baletni vložek v drugem dejanju ter občutno skrajšali 2. in 3. sliko zadnjega dejanja. V glavnih vlogah so nastopili: Nicole Chevalier (Thais), Josef Wagner (Atanael), Roberto Sacca (Nikias), Güneş Gürle (Palemon) in Sofia Vinnik (opatinja Albina).

Do 10. ure lahko spremljate preostanek Glasbene jutranjice; tokrat jo je pripravila glasbena urednica Vesna Volk. Drugi sklop Glasbene jutranjice do 8. ure je namenila Osterčevi Simfoniji v C-duru, imenovani Ideali, v zadnjem, 3. sklopu – od osmih do desetih – pa boste lahko poslušali glasbo skladateljev, ki so v 19. stoletju prejeli prestižno nagrado Prix de Rome. Pet čez deseto bo na vrsti še zadnja oddaja iz ciklusa Skladatelj tedna, ki je tokrat posvečen Edvardu Griegu. Avtorica Suzana Vidas Karoli je oddajo namenila pregledu zadnjih dveh desetletij skladateljevega življenja. Grieg je jesen svojega življenja preživljal po ustaljenem vzorcu; spomladi in poleti je skladal na svojem idiličnem posestvu v Troldhaugnu, jeseni in pozimi pa koncertiral in potoval po evropskih glasbenih središčih, kjer je predstavljal svoje skladbe. Pet čez trinajsto bo na vrsti oddaja Izpod peresa slovenskih skladateljev; tokrat jo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, ki bo predstavila samospeve, moški zbor, valčke, polke in druge klavirske miniature Josipine Turnograjske ter pogovor z muzikologom dr. Francem Križnarjem o njeni glasbeni ustvarjalnosti. Josipina Turnograjska je bila v 19. stoletju prva slovenska skladateljica, ki je kot odlična pianistka tudi sama izvajala svoje skladbe. Bila je cenjena pripovednica, pesnica in pisateljica ter zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti. Oddaja Filmska glasba, ki se bo začela ob 14. uri in 35 minut in jo pripravlja Tina Ogrin, bo tokrat v znamenju glasbe Urbana Kodra iz filma Carmen. Pol ure pozneje sledi oddaja Tretje Uho Huga Šekoranje, ki bo predstavil novo ploščo z naslovom Tribute Renato Chicco tria. Renato Chicco sodi v sam vrh slovenskih jazzovskih pianistov. Je letnik 1962, rojen v Izoli. Približno desetletje je preživel v Ameriki, kjer je bil član orkestra legendarnega vibrafonista Lionela Hamptona in zasedbe prav tako legendarnega pevca Jona Hendricksa, za katerega je opravljal tudi delo glasbenega direktorja. Nastopil je v nekaterih najpomembnejši newyorških klubih, kot so Burdland, Village Gate in Blue Note. Glasbeno popoldne na programu ARS bo ob 17ih zaokrožila oddaja Recital. Glasbeni urednik Marko Šetinc je za predvajanje izbral posnetke s koncerta Klavirskega tria Marvin, ki je nastopil 5. februarja v cerkvi Jezusa Kristusa v Berlinu. Trio Marvin sestavljajo violinistka Marina Grauman, violončelist Marius Urba in pianist Dasol Kim. Koncertni spored so spletala dela za klavirski trio Ludwiga van Beethovna, Ernsta Křeneka in Franza Schuberta. V oddaji Petkov koncertni večer, ki se bo začela ob 20. uri, vas glasbena urednica Anuša Volovšek vabi k poslušanju posnetka 6. koncerta za oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije, ki je bil 28. marca leta 2014. Orkester je vodila njegova takratna šefinja dirigentka Keri-Lynn Wilson. Koncertni večer je bil v celoti posvečen ruski glasbeni ustvarjalnosti prejšnjega stoletja. V prvem delu je bil na sporedu Koncert za klavir in orkester št. 3 v C-duru, op. 26 Sergeja Prokofjeva, ki ga je izvedel priznani ameriški pianist Andrew von Oeyen, v drugem delu abonmajskega koncerta pa je bila na sporedu ena redkeje izvajanih simfonij Dmitrija Šostakoviča – Osma v c-molu, op. 65. Pet minut čez deseto zvečer bo na sporedu oddaja Zborovski koncert. Urednica Brigita Rovšek vas vabi k spremljanju koncerta angleškega ansambla Tenebrae. Zbor, ki ga bomo lahko slišali tudi na festivalu Europa cantat julija v Ljubljani, je lani poleti gostoval na festivalu v Granadi, in sicer z glasbo Tomasa Luisa de Victorie. Zapel je njegov Officium defunctorum: Misso pro defunctis/Mašo za umrle. Več kot polovico oficija je Victoria namreč namenil maši, preostanek pa motetoma Versa est in luctum in Taedet anima mea. Petkov večer na programu ARS bo ob 23. uri zaokrožila oddaja Jazz Ars. Njen avtor Marko Kumer jo tokrat namenja ameriškemu pihalcu in skladatelju Andrewu Whiteu, ki je novembra lani preminil v starosti 78 let. White je do potankosti obvladal igranje različnih instrumentov – vseh vrst saksofonov, kontrabasa, električnega basa, bil je tudi virtuoz na oboi, ki jo je uporabil tako v resnem kot jazzovskem kontekstu ter ji namenil številne razprave in celo knjigo humorja, povezanega s tem instrumentom. Lahko je posnel skladbo za godalni kvartet in z nasnemavanji sam odigral vse instrumente. Transkribiral je praktično čisto vse saksofonske sole Johna Coltranea in Eroca Dolphyja. Na saksofonu je odigral 24-urni koncert na katerem so ga morale spremljati tri različne ritem sekcije. Bil je član simfomičnih orkestrov, komornih zasedb klasične glasbe, velikih jazzovskih orkestor, igral je bas in oboo v fusion skupini Weather Report, igral bas s Steviejem Wonderjem in pisal aranžmaje za priljubljeno zasedbo 5th Dimension.

Tokrat se bo primarij Igor Mihael Ravnik, dr. med. pogovarjal z glasbenim terapevtom gospodom Giuseppom Pinom Poclenom in njegovo asistentko v glasbeno terapevtskih delavnicah, ki jih vodi pri nas, nevropsihologinjo prof .Vali Glavič Tretnjak. Gospod Poclen je v svoji karieri prešel pot od glasbenega pedagoga in glasbenega animatorja do glasbenega terapevta, dodatno specializiran je v šoli nebesedne glasbene terapije. Prikazal nam bo svoje bogato delovanje, v besedi in s posnetki, iz svojega dela na številnih področjih človekovih potreb od otroštva do pozne starosti, nekaj od tega tudi v Sloveniji. Serija spletnih seminarjev od marca do maja 2021V sklopu projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, v sodelovanju z mednarodnimi partnerji, izvajamo serijo spletnih seminarjev B-AIR LAB, ki potekajo vsak torek med 18.00 in 19.30 uro, od marca do maja 2021. Cilj B-AIR LAB je povezati in spodbuditi izmenjavo znanja in informacij o vplivu zvoka na bivajoče – od embrionalne faze naprej in prispevati k novim povezovanjem (tudi mednarodnim), predvsem pa pridobiti pregled obstoječih znanj in jih sistematizirati za uporabo v praksi. Udeležba na predavanjih je brezplačna. Potrebna je predhodna prijava. Prijavite se lahko TUKAJ. Seminarji so v angleškem jeziku. Po koncu cikla bodo vsebine seminarjev predstavljene v radijski oddaji B-AIR Zvočenja. PROGRAM I. Zvok, glasba in možgani 2. marec 2021, 18.00 – 19:30, predava dr. Anka Slana Ozimič V predavanju Zvok in možgani bomo poskušali odgovoriti na vprašanje "Če v gozdu pade drevo in ni nikogar, ki bi ga slišal, ali ob tem nastane zvok?". Spoznali bomo, kaj zvok je in se sprehodili po poti nastanka zvočnega dražljaja ter procesiranju zvočnih informacij v ušesu in v možganih. Vprašali se bomo tudi, zakaj je zaznavanje glasbe bolj polno pri višjih jakostih, zakaj daljša izpostavljenost glasni glasbi vodi v izgubo sluha, kaj slišijo dojenčki in ali glas svoje mame res prepoznajo že v maternici. 9. marec 2021, 18.00 – 19.30, dr. Katarina Habe v dialogu z glasbeno pedagoginjo in izvajalko Tomatis metode dr. Albinco Pesek in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti Rdeča nit pogovora z dvema strokovnjakoma iz prakse bo o izobraževalnih in kliničnih implikacijah zvoka in glasbe. Predstavljena bo tudi Tomatis metoda.   II. Kognitivni in socialno-čustveni razvoj v predšolskem obdobju 16. marec 2021, 18.00 – 19.30, predava dr. Katarina Habe V predavanju bodo izpostavljene ključne značilnosti kognitivnega ter socialnoemocionalnega razvoja pri predšolskih otrocih. 23. marec 2021, 18.00 – 19.30, dr. Katarina Habe v dialogu z urednico mladinskega programa RTV Slovenija mag. Martino Peštaj in vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross. Pri oblikovanju umetniškega programa za določene starostne skupine otrok je potrebno imeti v mislih njihove razvojne značilnosti. Kako razmišljajo, kako dolgo uspejo obdržati pozornost in kaj pritegne njihovo pozornost, katere vsebine jih zanimajo - o tem bo tekel pogovor z medijsko psihologinjo in urednico otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija mag. Martino Peštaj in vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross.   III. Poslušanje in odzivi na zvok in glasbo v zgodnjem otroštvu 30. marec 2021, 18.00 – 19.30, predava dr. Katarina Zadnik Slišanje je fiziološki proces in je prvi pogoj za poslušanje, medtem ko je poslušanje psihična dejavnost, veščina, ki se jo je potrebno naučiti. V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok. Tematika bo osredotočena na razvoj slušnega zaznavanja in aktivnega poslušanja pri najmlajših. Namenjena bo zainteresiranim umetnikom, pedagogom, vzgojiteljem pri razmišljanju o vlogi obravnavnih dejavnikov pri oblikovanju glasbenih del za otroke kot nadaljnjem glasbenem razvoju. Ključne besede: afektivno področje, slušno zaznavanje, učenje poslušanja, zgodnje otroštvo 6. april 2021, 18.00 – 19.30, dr. Katarina Zadnik v dialogu s Saro Smrekar in Alenko Podboj Razvoj slišanja in poslušanja pri najmlajših bo predstavljen z vidikov javnoveljavnega programa v slovenskem vrtcu in mednarodno uveljavljenega pedagoškega koncepta Edgar Willems. Poslušanje glasbe je ena izmed sestavnih dejavnosti v učnih načrtih v obeh konceptih. Z vabljenimi eksperti bomo osvetlili izvedbene plati obravnavanih programov in pri tem izpostavili razvojni vidik poslušanja pri 3- in 4-letnikih. Osredotočili se bomo na različne pristope učenja poslušanja glasbe v povezavi z otrokovim čustvenim razpoloženjem in dejavnikom pomembhnih odrasilih. Diskusija bo temeljila na izkušnjah strokovnjakov in bo namenjena umetnikom, izobraževalcem, praktikom in drugi zainteresirani publiki. Ključne besede: Edgar Willems, poslušanje, slišanje, vrtec, zgodnje otroštvo 13. april 2021, 18.00 -19.30 - dr. Ana Čorić (Hrvaška) v intervjujih s strokovnjaki iz organizacije Music Together (program glasbene vzgoje za dojenčke in malčke) V dialogu z Vido Manestar bomo govorili o programu glasbene in gibalne vzgoje Music Together, ki združuje znanja s področja glasbene vzgoje in razvojne psihologije. Program je namenjen otrokom od rojstva do 8. leta in njihovim staršem. Gre za enega prvih programov, ki razvijajo koncept zgodnjega učenja glasbe in poudarjajo pomen sodelovanja in vključevanja staršev kot vzornikov v ta proces. Pogovor je namenjen zainteresiranim zvočnim umetnikom in pedagogom, pa tudi staršem, ki želijo preživeti kvaliteten prosti čas s svojimi otroki.  20. april 2021, 18.00–19.30 - dr. Valnea Žauhar, dr. Sabina Vidulin, dr. Marlena Plavšič (Hrvaška), avtorice raziskovalne knjige Kognitivno-čustveno poslušanje glasbe v šoli (v potrjevanju) Namen glasbenega poslušanja v šoli je oblikovati pogled učencev na kulturo in umetnost ter prispevati k njihovemu estetskemu izobraževanju. Hrvaške osnovne šole uporabljajo "standardni model", ki se osredotoča na kognitivno razsežnost. Da bi povečali pozornost, motivacijo, koncentracijo za poslušanje in sprejemanje umetniške glasbe, je predlagan kognitivno-čustveni pristop, ki povezuje glasbene in zunajglasbene vsebine v več modalitetah. Cilj raziskave je primerjati učinke kognitivno-čustvenega pristopa v primerjavi s standardnim pristopom k poučevanju glasbe na kognitivnih in čustvenih vidikih poslušanja glasbe. V raziskavi je sodelovalo 557 letnikov 5 dijakov iz 30 razredov. Poslušali so: Maškarado (suito iz Lermontove drame) Arama Hačaturjana, Wellingtonovo zmago, op. 91 Ludwiga van Beethovna, simfonično suito Šeherezada, op. 35 Nikolaja Rimskega-Korsakova in Pavano Gabriela Faureja ter odgovarjali na vprašanja, povezana s kognitivnimi in čustvenimi vidiki poslušanja glasbe. Petnajst učilnic je uporabilo standardni pristop, preostalih petnajst pa kognitivno-čustveni pristop. V kognitivnem vidiku se odzivi študentov v splošnem niso razlikovali. V čustvenem vidiku pa sta Šeherezada in Pavana ob uporabi kognitivno-čustvenega pristopa vnela nekoliko intenzivnejša dominantna čustva.   IV. Izobraževanje – Ustvarjanje – Raziskovanje 11. maj 2021, 18.00-19.30 – dr. Ana Čorić (Hrvaška), A/r/tografija kot metoda razvoja umetniškega gradiva za otroke A/r/tografija je umetnostna in izobraževalna raziskovalna praksa, ki temelji na dinamični interakciji med več identitetami raziskovalca. Kot umetnik, raziskovalec in učitelj, a/r/tographer presega formalno izobrazbo v iskanju svojega izobraževalnega poslanstva znotraj skupnosti. V tem predavanju bo predstavljenih več primerov interdisciplinarnih a/r/tografskih raziskav. Poudarek bo na razvoju umetniškega gradiva za otroke, kot vabilo zainteresiranim umetnikom, učiteljem in raziskovalcem, da razmišljajo ob pomoči umetniškega ustvarjanja, raziskovanja, poučevanja in izkustvenega učenja kot prispevka k strokovni rasti.   18. maj 2021, 18.00 – 19.30 – radijska igra za otroke: opus Biserke Vučković Zvočno potovanje skozi opus Biserke Vučković, avtorice, ki je radijsko igro za otroke premišljevala skozi perspektivo otrok in tako izzvala do tedaj veljavna pravila žanra.    

Na “radijskem listu” so se znašli od Beethovna do Netflixa. O kulturi razmišljajo saksofonist in študent medicine Andrej Omejc, študent ilustracije Žiga Roš, bodoča igralka Tara Kuster ter diplomirana oblikovalka vizualnih komunikacij Sara Stiplovšek. Je kultura parazit ali zdravilo družbe? Zakaj je prav kultura tista, ki v krizi omogoča refleksijo? Zakaj moramo vlagati v kulturo in omogočati njeno rast? Kakšen ugled uživajo umetniki in kako se uveljaviti na naši kulturni sceni?

Zadnjo oddajo leta 2019 smo posvetili 100-letniku, Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Praznični čas in to častitljivo obletnico je z nami praznoval godalni kvartet Konservatorija v sestavi: violinistki Vesna Gostič in Flora Hawlina, violistka Isabella Černigoj ter violončelist Vid Ožbolt. Hkrati pa je kvartet z nastopom napovedal tudi prihajajočo 250-letnico rojstva Ludwiga van Beethovna, ki jo bo praznovala vsa Evropa.

V Kulturni panorami bomo govorili o položaju koroških Slovencev stoletje po plebiscitu, pa tudi o tem, kaj bo z novim letom prinesel nižji davek na knjigo in kako bo Evropska zveza radijskih postaj proslavila 250. obletnico rojstva Ludwiga van Beethovna. Spregovorili bomo o prevajanju, promociji in uprizarjanju sodobne slovenske dramatike - temi, ki bo v ospredju jubilejnega, 50. Tedna slovenska drame, zaustavili pa se bomo tudi ob besedi leta 2019.

V Kulturni panorami bomo govorili o položaju koroških Slovencev stoletje po plebiscitu, pa tudi o tem, kaj bo z novim letom prinesel nižji davek na knjigo in kako bo Evropska zveza radijskih postaj proslavila 250. obletnico rojstva Ludwiga van Beethovna. Govorili bomo o prevajanju, promociji in uprizarjanju sodobne slovenske dramatike - temi, ki bo v ospredju jubilejnega, 50. Tedna slovenska drame, ustavili pa se bomo tudi ob besedi leta 2019.