Podcasts about dodana

V teh trenutkih se v Galeriji Družina začenjajo letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. To nedeljo pa bo v Celovcu tradicionalni koncert Koroška poje, ki ga pripravlja Krščanska kulturna zveza, nam je povedala referentka za glasbo Kristina Kragelj. Osrednja pevska prireditev ima vsako leto svoj pečat - letos so k sodelovanju povabili samo mladinske zbore. Dodana vrednost letošnjega koncerta bo projektni zbor Mladina poje, ki bo s približno 90 mladimi koroškimi pevkami in pevci predstavil svoj širok repertoar. Vstopnice si lahko rezervirate pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu.

Piše: Marija Švajncer, Bere: Jure Franko, Francesco Petrarca se je zasidral v našo zavest kot poet, ki je opeval Lauro in s svojimi ljubezenskimi soneti vplival tudi na Franceta Prešerna, manj znan pa je kot epistolarni pisec to v latinskem jeziku. Njegov latinski opus je obsežnejši od italijanskega, vendar v svetovni književnosti ostaja precej neopažen. Pisma v antiko so v slovenskem prevodu opremljena z opombami o naslovnikih pisem, okoliščinah, v katerih so bila pisma napisana, v njih pa so tudi številni drugi podatki, napotki, kje bi bilo mogoče najti še več informacij, pa tudi kritični pomisleki in opozorila na napake, na primer o tem, da Petrarca ni razlikoval med Seneko mlajšim in Seneko starejšim. Dodana je tudi spremna beseda v obliki poglobljene študije izpod peresa klasične filologinje Anja Božič. Petrarcova pisma so poslana v spodnji in zgornji svet in namenjena fiktivnim osebam, ljudem, ki so živeli v antiki in so v znanem literatu iz 14. stoletja zapustili vidno sled. Z njimi se pogovarja, kot da bi bili še živi, jih slavi in opeva, ne brani pa se niti očitkov in zgražanja. Največji vtis je nanj napravil Ciceron, govornik, vreden občudovanja in spomina, toda tudi človek, ki ga Petrarca opiše kot lahkomiseln in nestanoviten značaj. Kljub temu pa je z navdušenjem opeval njegov genij, kajti »bil je najbolj čuječ, najboljši konzul, skrben za javno blaginjo in svojo domovino je ljubil z največjo ljubeznijo«. Naslovniki Petrarcovih pisem so Rimljani Seneka, Varon, Horac in številni drugi; starogrški ustvarjalec, ki mu namenja pozornost, je en sam – Homer. Pisma so napisana v prozi, dve pa v pesniški obliki. Tako je v slovenskem prevodu pismo Horaciju Flaku transponirano v jambski meter, izmenjujejo se jambski trinajsterci in dvanajsterci, pismo, naslovljeno na Publija Vergilija Marona, pa je napisano v epskem verzu, daktilskem heksametru. Petrarca je v pismih tudi samokritičen in priznava, da mu pero včasih ne teče najbolj gladko, tudi pri učenju grščine ni bil dovolj uspešen. Jezi se nad neprimernim odnosom do starih mojstrov in prepisovanja njihovih del. Zaradi lenobe in malomarnosti se je marsikaj izgubilo. Z grenkobo prezira svoje sodobnike in jim očita, da ne cenijo ničesar drugega kot zlato, srebro in naslado. Miselni velikani iz preteklosti mu dajejo uteho in pripomorejo, da kdaj pa kdaj pozabi na odvratne čase, v katerih mora živeti. V Pismih v antiko je Francesco Petrarca natrosil tudi veliko življenjskih modrosti. Ponovil je staro resnico, da je življenje kratko, in opozoril, da pravično presojo zastrupljajo ljubezen, sovraštvo in zavist. Dokopal se je do spoznanja, da pač vsakdo nosi svoje breme, ljudje so se nenehno prisiljeni bojevati. Prijatelji so zaželeni, vendar pa so tudi spretni tatovi časa. Zatrdno ve, da med človeškimi rečmi ni ničesar, kar bi bilo popolno. Človeški duh nestrpno hlepi po resnici, zavist je kuga enakih, nikogar ni, ki mu ne bi kaj manjkalo. Ne spodobi se, da bi modrijanu duha zlomilo zasmehovanje bedakov. Gojiti je treba krepost in marljivost. Anja Božič v svoji študiji pravi, da po prepoznavnosti v italijanski in tudi širši svetovni literarni recepciji že od konca 15. stoletja prevladuje Petrarcova italijanska lirika, čeprav zajema manjši del njegovega obsežnega ustvarjalnega opusa. Tega sestavljajo oblikovno in vsebinsko raznovrstna dela, pisana v klasični latinščini. Prav s temi deli si je, kot pojasnjuje Anja Božič, Petrarca prizadeval za slavo in ugled med svojimi sodobniki. V pismih je očitno temeljno prepričanje, kako velik pomen ima antična literatura za človekovo življenje. Avtorica spremne besede pravi, da Petrarca klasično tradicijo na poseben način oživlja in poustvarja, hkrati pa jo prefinjeno prepleta s krščanskim izročilom in tako gradi nov svet. Pisemska izmenjava je pomembna za razvoj humanizma kot idejno-literarnega gibanja. Do oseb, ki jim je pisal, je Petrarca občutil svojevrstno bližino, tako sorodstveno kot prijateljsko, predvsem pa nravstveno in duhovno. Osebe iz klasične antike zanj niso nedotakljive sohe iz preteklosti, temveč so živi in nadvse človeški liki, ki jih je mogoče nagovoriti, kot bi bili prijatelji iz njegove sodobnosti. Anja Božič poudarja avtorjevo jasno sporočilo, češ da občudovanje del antičnih avtorjev in poglobljeno ukvarjanje z njimi še ne pomeni občudovanja njihovega življenja. Spremno besedo pa v svojem imenu in imenu drugega prevajalca iz latinščine, Braneta Senegačnika, končuje z besedami: »Vsem prijateljem iz zgornjega sveta, ki so med mnogimi fazami nastajanja prispevali k prevodu, se iskreno zahvaljujeva in upava, da jim bo med okušanjem neopredeljive familiaritas s Petrarkovo duhovno naravnanostjo v bralskih užitkih potrpežljivost vsaj deloma povrnjena.«

Novi prevod dela Božja liturgija, bizantinsko-slovanskega obreda, ki zajema tri izdaje, je izjemen bogoslužni, cerkveni, knjižni in akademski podvig. Dodana vrednost novega tretjega prevoda omenjenega dela v slovenščino je, da ga je kot prvega uradno potrdil Dikasterij za vzhodne Cerkve v Vatikanu. Pobudo za prevod je dal križevski vladika Milan Stipić; v njegovo pristojnost spadajo tudi tri grkokatoliške župnije v Sloveniji. Najnovejši prevod Božje liturgije - enega od temeljnih besedil vzhodnokrščanskega izročila - je plod različnih strokovnjakov ter želi prispevati k študijski in praktični rabi liturgične dediščine; je pa tudi pomemben gradnik v ekumenskem gibanju na tem prostoru.

Prawnicy dzielą się na tych, którzy nie wyobrażają sobie prowadzenia kancelarii bez biura i tych, którzy, delikatnie mówiąc, mają do własnego biura ambiwalentny stosunek. Jeśli chcesz mieć dobre miejsce do pracy poza domem to ta rozmowa jest dla Ciebie

Cześć! To zapis naszego live'a pokonferencyjnego z okazji pokazania nowych iPhone'ów. Nagrane na żywo, z udziałem widowni i komentarzowni:) Wersja na YouTube: https://www.youtube.com/watch?v=cYfz7GV667k Zostań mecenasem naszego podcastu. Już od 15 zł lub 3$ odblokuj dostęp do półodcinków After Dark dostępnych tylko dla Patronów. Kliknij tu (https://www.patreon.com/ywp) i wspieraj redakcję Yes Was. Porozmawiaj z nami i naszą cudowną społecznością na forum Yes Was Podcast (https://forum.yeswas.pl). Kanał z dobrymi promkami: YesWasDiscount Możesz być z nami w kontakcie także na: grupie na Telegramie, Twitterze i Facebooku. Prowadzący: Paweł Orzech, Wojtek Wieman Identyfikacja wizualna: Antoni Kwiatkowski Intro: Breakmaster Cylinder

Marko Polak s prof. dr. Majo Zalaznik z ljubljanske Ekonomske fakultete je razglabljal o organizaciji velikih športnih dogodkov, ki bodo v letošnjem in prihodnjem letu v Sloveniji. Pogovor bo tekel o multiplikativnih učinkih tako zajetnih projektov, pa tudi o vseh izzivih, priložnostih in težavah, ki jih prinašajo za prireditelje, lokalno skupnost in državo.

"Neue Werte, call me Mr. Umfrage!"* *Dodana vrednost, lahko mi rečeš gospod Anketa! Dolgoletni generalni sekretar finančnega ministrstva, predvsem pa tesen sodelavec Sebastiana Kurza, Thomas Schmidt se je takole pošalil v sporočilu, ki ga je 16. avgusta 2017 poslal Sebastianu Kurzu, takrat še zunanjemu ministru. Že dva meseca pozneje sta bila lahko gospod Anketa in najmlajši kancler v zgodovini Avstrije zadovoljna. Strateški načrt z delovnim naslovom Projekt BallhausPlatz je uspel. 6. oktobra lani, ko se je takratni avstrijski kancler mudil na vrhu voditeljev Evropske unije in Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju, je na Dunaju potekala obsežna preiskava, med drugim kanclerjevega urada, sedeža Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), prostorov ministrstva za finance. Zadeva: sum zlorabe državnih sredstev za časopisno oglaševanje. In prirejanje javnomnenjskih anket. Na Dunaju je bila Maja Ava Žiberna.

Ob iskanju poti za gospodarsko okrevanje, prehod v novo ekonomijo in povečanje konkurenčnosti je osrednje vprašanje, s katerimi ukrepi lahko podjetja in politika povečajo produktivnost Slovenije. Dodana vrednost na zaposlenega znaša dobro polovico tiste, ki jo ustvarijo Avstrijci. Ministrstvo za gospodarstvo je naročilo izdelavo akcijskega načrta za večjo rast produktivnosti. Ukrepi so številni, med njimi so vlaganje v infrastrukturo, raziskave in razvoj ter spremembe v političnem sistemu in pravnem okviru. Razpravo o produktivnosti odpiramo z gosti Studia ob 17-ih. Z gostiteljico Majo Derčar bodo Polona Domadenik, Andrej Božič in Ali Žerdin. Prisluhnite živo, na spletu ali v podkastu!

Podczas ostatniej rozmowy nagranej podczas tegorocznego OEES 2019 w Krakowie rozmawiam z przedstawicielami Stowarzyszenia "Sady Grójeckie" o historii tworzenia marki tych jabłek. Poruszamy także wątki związane z chemizacją rolnictwa oraz współpracą z lokalnym samorządem. Swoich rozmówców pytam także o to, czy jabłko może stać się symbolem promocyjnym naszego kraju. Zapraszam do posłuchania.

Skoro ekonomia sensu może mieś sens, to czy jest coś takiego jak marketing sensu, marketing wartości? Jak budować marki społecznie odpowiedzialne i zaangażowane? Jak prowadzić działania marketingowe w zgodzie z wartościami społecznymi? Postaram się odpowiedzieć na te i inne kwestie w rozmowie z Jackiem Kotarbińskim (http://kotarbinski.com) - znanym rynkologiem, ekonomistą, bloggerem, marketerem i konsultantem z ponad 20-letnim stażem.

Czy firma developerska może działać w oparciu o zasady ekonomii sensu? Okazuje się, że tak. Porozmawiamy o tym z Krzysztofem Witkowskim, założycielem i prezesem spółki Virako (http://www.virako.pl) – cenionej łódzkiej firmy deweloperskiej. Jako jeden z pierwszych w Polsce dokonał rewitalizacji starych budynków pofabrycznych (fabryka Henryka Wegnera z 1920 roku) adaptując je na lofty biurowe. Na koncie Krzysztofa jest również realizacja Forum 76. Business Centre – pierwszego biurowca klasy A w Łodzi. Budynek został laureatem konkursu Budowa Roku 2009, później wybrany Najlepszym Biurowcem w Polsce 2012 roku w konkursie Eurobuild Awards. Najnowszym projektem firmy Virako jest MONOPOLIS - kompleks dawnych zakładów Monopolu Wódczanego z 1902 roku, trzeci co do wielkości zespół fabryczny w Łodzi (po zakładach Karola Scheiblera i Izraela Poznańskiego). Krzysztof angażuje się równie intensywnie w działania prospołeczne, jest np. pomysłodawcą akcji społecznej "Szczęśliwe Podwórka", wspierającej świetlice środowiskowe opiekujące się dziećmi z miejskich enklaw biedy.

Ekonomia wartości - czyli co? Chwilowa moda czy prawdziwa zmiana paradygmatu w ekonomii? Inauguracyjny odcinek podcastu potraktujmy jako wprowadzenie do głównego tematu tej audycji, czyli ekonomii sensu. A nie ma wybitniejszego rozmówcy w tym temacie jak prof. Jerzy Hausner. Ekonomista, społecznik, wykładowca akademicki, z ważnym epizodem politycznym – był ministrem, wicepremierem i członkiem Rady Polityki Pieniężnej. Obecnie przewodniczy Rady Programowej międzynarodowej konferencji ekonomii wartości - Open Eyes Economy Summit w Krakowie. Profesor jest również laureatem Nagrody Kisiela. Podczas rozmowy poruszymy takie kwestia jak:- czy ekonomia sensu ma sens?- jaka jest geneza tego nowego podejścia do prowadzenia biznesu?- czy polscy przedsiębiorcy są gotowi do tworzenia "wartości dodanej" w biznesie?- przykłady biznesów opartych o wartości społeczne- jak powiązać ekonomię wartości z rozwojem miast?Zapraszam do wysłuchania naszej rozmowy.

Podatki so nova nafta. Digitalni velikani, ki upravljajo z ogromnimi količinami podatkov, po svoji moči že daleč presegajo moč večine držav. Dodana vrednost podatkov se skriva predvsem v njihovi količini, več je bolje, in v možnostih njihove uporabe. In slednje so se v zadnjih letih močno razbohotile. Danes je tako mogoče iz podatkov razbrati vzorce, za katere nismo niti vedeli, da obstajajo. Mogoče je predvideti ravnanja posameznikov in nanje vplivati. Vrsta odmevnih zgodb v preteklih letih je te tektonske premike, ki so se tiho odvijali na oddaljenih serverjih, vendarle pripeljala v zavest širše javnosti. Še vedno pa obstaja ogromen razkorak med možnostmi, ki jih že v tem trenutku ta tehnologija omogoča in tem, kaj o tem vemo ne samo običajni posamezniki, ampak še bolj odločevalci, ki bi morali poskrbeti za nadzor in rabi podatkov postaviti primerne okvire. O tem ključnem področju, ki bo brez dvoma določalo koordinate družbi, v kateri bomo živeli, v kateri pravzaprav že živimo, smo spregovorili v tokratni Intelekti z gosti: filozofinjo in sociologinjo prof. dr. Renato Salecl z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, sourednikom knjige Pravo in nadzor v dobi velikega podatkovja prof. Alešem Završnikom z Inštituta za kriminologijo ter pravnico mag. Heleno Uršič, ki na temo pravic posameznika v kontekstu velikega podatkovja pripravlja doktorat na nizozemski univerzi v Leidnu, trenutno pa raziskuje na Univerzi Yale v Združenih državah Amerike. Foto: Facebook

Oprócz pieniędzy, czyli finansowego wymiaru każdej wykonywanej profesji istnieje coś jeszcze. Istnieje wymiar poza finansowy, który często daje więcej satysfakcji niż finansowy. Piotr bardzo rzeczowo o tym wspomina w świetle jednej ze swoich profesji - nauczyciela wychowania przedszkolnego.