Podcasts about islamski

Potem ko je postalo jasno, da Združene države na mirovna pogajanja o Ukrajini ne bodo povabile držav Evropske unije, se bo več evropskih voditeljev na to temo sestalo jutri v Parizu na neformalnem vrhu. Druge teme: - Pogajanja o drugi fazi premirja v Gazi bodo prihodnji teden - Sirski napadalec v Beljaku prisegel Islamski državi - Letošnja žlahtna komedijanta Lina Akif in Iztok Mlakar

V Vatikanu te dni jubilej umetnikov in vseh, ki delajo v svetu kulture, a brez papeža.Na konferenci svetovnih voditeljev v Münchnu predvsem o obrambi in varnosti.Teroristični gibanji Hamas in Islamski džihad izpustila tri talce, Izrael pa 369 zapornikovPo oceni zdravniške zbornice precej tujih zdravnikov ne zmore zahtevnosti našega dela.Slovenska policija podelila 66 medalj za požrtvovalnost in hrabrost.ŠPORT: Nika Prevc slavila na Ljubnem, brat Domen Prevc tretji v Saporu.Vreme: Na Primorskem sončno, drugod oblačno; jutri bo zmerno do pretežno oblačno.

V drugi polovici 20. stoletja se je pojavila moderna islamska ekonomska misel kot odgovor na ideje socializma, kapitalizma in tudi kolonializma. A začetke klasične islamske ekonomske misli je lahko najti že v 7. stoletju. Ekonomska tradicija je v islamu temeljila na tako imenovani inštituciji ḥisbe kot moralno-pravnem nadzorovalnem mehanizmu, ki je prek tržnega inšpektorja (muḥtasib) nadzoroval pravično izmenjavo dobrin, odnose med trgovci in kupci ter preverjal kakovost prodanega in kupljenega blaga. Ekonomska infrastruktura je poleg ḥisbe zajemala tudi versko podporo (waqf), ki je vključevala na primer graditev civilne infrastrukture, mest in celo zapuščino ter muslimanski davek (zakāt) in prepoved obrestne mere (ribā). V klasični dobi, ki je trajala približno od 7. do 17. stoletja, so pravni učenjaki, islamski teologi, filozofi in mistiki razglabljali o ekonomski aktivnosti v okviru moralnega prava in kozmološke misli šerijata. Spajali so pravo z moralo (fiqh in akhlāq) in vednost z delovanjem (‘ilm in amal), zato so ji na primer kartezijanska bifurkacija med dušo in telesom in percepcija univerzuma kot mehanične kompozicije (Rene Descartes) bile nepoznane oziroma tuje. Kartezijanski duh jasnosti in racionalnosti je namreč islamskemu svetu med obdobjem kolonializma vsilil določeno percecijo sveta in pravnih kategorij, medtem ko je klasičen islam poznal pluralnost filozofske, pravne in teološke misli. Visoko razvita islamska ekonomska misel predpostavlja drugačno zastavo sveta in delovanja, kot jo poznamo v moderni Evropi. Pravni učenjak al-Šaybani (749–805), poznani sufiji al-Muhasibi (781–857), Ibn Abi al-Dunya (823–894) in al-Ghazali (1058–1111), ortodoksna teologa in pravnika Ibn Taymiyya (1263–1328) in Ibn Qayyim al-Jawziyya (1292–1350) ter poznani učenjak in trgovec iz Damaska al-Makrizi (1364–-1442), so podrobno preučevali teorijo denarja, zvišanje cen na tržišču, teorijo ponudbe in povpraševanja ter vlogo šerijata in islamske politične oblasti v okviru moralnega delovanja družbe. Fundamentalno drugačna zasnova koncepta ekonomije (iqtiṣād) ne predpostavlja racionalno-tehnične ureditve, temveč moralno-metafizični svetonazor, zaobjet v kozmološki strukturi Korana kot ultimativnega besedila. Številni učenjaki so tostranstvo (dunyā) teoretizirali v navezavi do onstranstva (ākhira), pojem denarja pa analizirali le kot medij izmenjave in orodje za dosego višjega duhovnega cilja. Islamski koncept ekonomije (iqtiṣād) pravzaprav pomeni proces skromnosti, gospodarnosti in zmernosti, ki so predvsem duhovnega značaja. V tem oziru iqtiṣād nikakor ne more pomeniti ekonomije, kot jo razumemo v moderni dobi, kot tehnična in k zaslužku usmerjena aktivnost, temveč kot človeški odnos do samega sebe in sveta v luči duhovnega vzgiba.

Odstopil generalni direktor policije Senad Jušić. Kaj to pomeni za interpelacijo ministra Poklukarja?Zdravniška stavka traja že leto, do bistvenega napredka v pogajanjih ni prišlo. Jutri pred vlado novela zakona o zdavstveni dejavnosti.Hamas in Islamski džihad pristala na dogovor o prekinitvi ognja v Gazi.Vreme: Ponoči in jutri bo oblačno, na vzhodu in jugu bo rahlo snežilo.

Novi načini komunikacije so s sabo prinesli tako pozitivne kot negativne učinke, s katerimi se različne religijske skupine soočajo na različne načine. Kako so se religijske skupnosti digitalizirale v času zaprtja zaradi pandemije koronavirusa? Kakšne prakse so se od izrednih razmer obdržale? Kdo so religijski vplivneži? Ali je Qanon nova religijska skupnost? Kako je digitalizacija vplivala na raziskovanje religijskega življenja? Velike spremembe v rabi digitalnih tehnologij je povzročila pandemija koronavirusa in z njo prepovedovanje druženja večjih skupin v zaprtih prostorih. Za zaslone in med štiri stene domov so se preselile tudi religijske skupnosti, ki so poleg družbenih medijev, aplikacij za sestanke in množično sporočanje, uporabljale tudi starejše načine komuniciranja, od telefona do elektronske pošte, večje pa tudi radio in televizijo. V okviru mednarodne raziskave religijskih skupnosti Recovira, ki se je začela leta 2022 in se bo letos končala, v njej pa poleg Slovenije sodeluje še 6 držav, so raziskovali, kako so se v času zaprtja zaradi pandemije koronavirusa znašle tri religijske skupine: prevladujoča religijska institucija, dolgo uveljavljena manjšinska skupnost in novejša, manj razširjena religijska skupnost. V Sloveniji so raziskovali soočanje s pandemijo v Rimskokatoliški cerkvi, Islamski skupnosti in Skupnosti za zavest Krišne. Ugotovili so pomembne razlike v načinu komuniciranja prek spleta. Več v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Urška Henigman.

Debata zorganizowana w ramach konferencji „Świat pod lupą”, Muzeum Historii Żydów Polskich POLIN, 4 czerwca 2016 https://wszechnica.org.pl/wyklad/islamistan-radykalizm-islamski-i-przyszlosc-spoleczenstw-wielokulturowych-w-europie/ „Islamistan” to tytuł książki Claude Guibal, francuskiej reporterki, która będzie gościem specjalnym spotkania. Opowiada o radykalizmie islamskim, jego źródłach i obliczach w wielu krajach świata. I o tym, jakim wyzwaniem jest on dla Europy.  Wzrost znaczenia Państwa Islamskiego, zamachy terrorystyczne i napływ uchodźców wzbudziły w Europie strach, a u wielu także wrogość do migrantów, zwłaszcza muzułmanów. I zasadnicze  pytania o przyszłość społeczeństw wielokulturowych. Czy nasze wolne i otwarte społeczeństwa nie staja się bezbronne wobec nowych zagrożeń i wyzwań, w tym fundamentalizmu islamskiego?  Ile różnorodności są w stanie wytrzymać społeczeństwa europejskie zachowując wewnętrzną spójność i solidarność? Czy imigranci zagrażają ich tożsamości?  Skąd bierze się radykalizacja części imigranckich społeczności w Europie? W jaki sposób chaos na Bliskim Wschodzie oddziałuje na nastroje i bezpieczeństwo w krajach UE? Claude Guibal Francuska dziennikarka, reporterka oraz autorka książek Dr hab. Agata Skowron-Nalborczyk Współprzewodnicząca Rady Wspólnej Katolików i Muzułmanów, członkini redakcji „Sociology of Religion” Dr Ludwika Włodek Adiuntka w Studium Europy Wschodniej Uniwersytetu Warszawskiego i publicystka Ali Yildiz Prawnik, pracujący w sektorze zdrowia publcznego w Berlinie Znajdź nas: https://www.youtube.com/c/WszechnicaFWW/ https://www.facebook.com/WszechnicaFWW1/ https://anchor.fm/wszechnicaorgpl---historia https://anchor.fm/wszechnica-fww-nauka https://wszechnica.org.pl/ #islam #radykalizmislamski #muzułmanie #wielokulturowość

Varnostni svet Združenih narodov je podprl tristopenjski predlog ameriškega predsednika Joeja Bidna za premirje med Izraelom in Hamasom. Rusija se je na glasovanju vzdržala. Palestinski gibanji Hamas in Islamski džihad sta sicer sporočili, da vztrajata pri svojih pogojih za prekinitev ognja v Gazi. Ameriški zunanji minister Antony Blinken pa je ob obisku Bližnjega vzhoda države v regiji pozval k pritisku na Hamas. Izraelsko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da je zaradi slovenskega priznanja Palestine na pogovor poklicalo slovensko veleposlanico Andrejo Purkart Martinez.

Pred kratkim so muslimanke in muslimani praznovali ramazanski bajram – enega izmed svojih dveh najpomembnejših verskih praznikov; Radiotelevizija Slovenija je prvič v zgodovini iz ljubljanske džamije prenašala bajramsko molitev na drugem programu Televizije Slovenija. Strokovna komentatorka tega prenosa je bila Ela Porić, magistrica kulturologije in religijskih študij iz Muslimanskega kulturnega centra; s prevodi molitev in citatov iz za muslimane svete knjige koran iz arabščine je gledalkam in gledalcem nemuslimanom razložila molitve in obrede tako, da so jo lahko razumeli. O odzivih na prenos bajramske molitve, o stereotipih o islamu in delovanju muslimanskega kulturnega centra.

Państwo Islamskie Chorasanu przyznało się do realizacji zamachu pod Moskwą. W tym odcinku omawiamy czym jest ta organizacja, jaki jest jej związek z ISIS, czym się charakteryzuje i czy to dopiero początek jej działalności terrorystycznej w Rosji i innych regionach świata. Dlaczego to Rosja stała się celem terrorystów? Jak rozwijał się radykalizm islamski w Azji Centralnej? Dlaczego członkowie radykalnych islamskich ruchów często pochodzą z Tadżykistanu? Na te i inne pytania odpowiadają Józef Lang (były analityk OSW) i Krzysztof Strachota, kierownik działu Turcji, Kaukazu i Azji Centralnej w OSW. „Państwo Islamskie Chorasanu – nowa odsłona światowego dżihadu” - https://www.osw.waw.pl/pl/publikacje/komentarze-osw/2024-03-29/panstwo-islamskie-chorasanu-nowa-odslona-swiatowego-dzihadu „Homo Dżihadicus. Islam na obszarze byłego ZSRR, a fenomen postsowieckich bojowników w Syrii i Iraku” - https://www.osw.waw.pl/pl/publikacje/raport-osw/2015-09-21/homo-dzihadicus „Zbrojni radykałowie islamscy z Azji Centralnej” - https://www.osw.waw.pl/pl/publikacje/raport-osw/2013-11-13/zbrojni-radykalowie-islamscy-z-azji-centralnej „Eksport dżihadu – terroryzm islamski z Azji Centralnej” - https://www.osw.waw.pl/pl/publikacje/komentarze-osw/2017-04-12/eksport-dzihadu-terroryzm-islamski-z-azji-centralnej

Islam kot religija in kultura je telesu vselej pripisovala velik pomen. V Koranu beremo, da je človek ustvarjen »v najlepši podobi« (»fī aḥsani taqwīmin«). Znano je, da je že prerok Mohamed prakticiral zdravilstvo in svoji skupnosti dajal higienske nasvete. Klasični muslimanski učenjaki so v 9. in 10. stoletju vneto prevajali starogrške medicinske spise; razmerje med duhom in telesom pa je veljala za eno osrednjih tem islamske filozofije. Zelo pomembno vlogo pa telo igra tudi in prav v islamskem bogoslužju in njegovi duhovno-mistični tradicij. Telo je modus duhovno-religijskih praktik: od molitve in invokacije, do romanja in askeze – telo igra v islamski duhovni tradiciji bistveno vlogo. Vsakodnevna bazična molitev muslimanov je sestavljena iz različnih telesnih pregibov, pri čemer stoja predstavlja izhodiščno držo. Nadalje telo igra pomembno vlogo pri ritualni invokaciji Božjega imena (»dhikru«), ki jo prakticirajo predvsem muslimanski mistiki (sufiji). Dhikr se izvaja bodisi stoje bodisi sede, a vselej v rahlem pozibavanju oz. enakomernem nihanju telesa. Posebno obliko ritualne invokacije v islamu predstavlja vrtenje dervišev. Pri tem gre dejansko za meditacijo v gibanju, ki posamezniku pomaga doseči ekstatično stanje ljubezni in Božje prezence. Telesno gibanje se tu povzdigne naravnost v subtilno duhovno metodo. Telo pa je prav tako ključni element asketskih vaj in posta kot spoznavno-transformativnega procesa. Cilj askeze kot urjenje telesa in duha je namreč osebna preobrazba in duhovno spoznanje. Pot v nadčutno, duhovno vodi torej prek dresure čutnega, telesnega. Telo je torej pogoj askeze in hkrati tista dimenzija, ki jo posameznik prek askeze poskuša obvladati ali celo preseči. Nenazadnje pa je tole bistvena razsežnost tudi v kontekstu islamske eshatologije. Kajti islam – podobno kot krščanstvo – uči, da je odrešenje oz. poveličanje človeka celostno, tj. tudi telesno. Peklenske muke in rajski užitki so vezani na telo – četudi subtilno telo – kot medij sprejemanja in zaznavanja. Skratka: človek je telesno in duhovno bitje. Duh prežema telo in telo je vpeto v samo duhovnost. Pravilen, skrben, zdrav in spoštujoč odnos do telesa je zato tudi v islamu imperativ religiozno-etičnega življenja.

Izpostavili smo turistično leto 2023 v Sloveniji. Medtem ko beležimo odlične rezultate, pa na panogo že močno vplivajo podnebne spremembe. V potopisnem delu oddaje smo nadaljevali potovanje po Islamski republiki Iran. Tokrat smo slišali tudi o tamkajšnjem nočnem življenju v puščavi.

Islamski nauk o umjerenosti i moralu.

O Iskanju in doživljanju božjega v islamu in tudi primerjavah s krščansko mistiko z dr. Raidom Al Daghistanijem.

Islam kot religija in kultura je telesu vselej pripisoval velik pomen. V Koranu beremo, da je človek ustvarjen »v najlepši podobi« (»fi a?sani taqwimin«). Znano je, da je že prerok Mohamed prakticiral zdravilstvo in svoji skupnosti dajal higienske nasvete. Klasični muslimanski učenjaki so v 9. in 10. stoletju vneto prevajali starogrške medicinske spise; razmerje med duhom in telesom pa je veljala za eno osrednjih tem islamske filozofije. Zelo pomembno vlogo pa telo igra tudi in ravno v islamskem bogoslužju in njegovi duhovno-mistični tradiciji. Telo je modus duhovno-religijskih praktik: od molitve in invokacije, do romanja in askeze – telo igra v islamski duhovni tradiciji bistveno vlogo. Vsakodnevna bazična molitev muslimanov je sestavljena iz različnih telesnih pregibov, pri čemer stoja predstavlja izhodiščno držo. Nadalje telo igra pomembno vlogo pri ritualni invokaciji Božjega imena (»dhikru«), ki jo prakticirajo predvsem muslimanski mistiki (sufiji). Dhikr se izvaja bodisi stoje bodisi sede, a vselej v rahlem pozibavanju oz. enakomernem nihanju telesa. Posebno obliko ritualne invokacije v islamu predstavlja vrtenje dervišev. Pri tem gre dejansko za meditacijo v gibanju, ki posamezniku pomaga doseči ekstatično stanje ljubezni in Božje prezence. Telesno gibanje se tu povzdigne naravnost v subtilno duhovno metodo. Telo pa je prav tako ključni element asketskih vaj in posta kot spoznavno-transformativnega procesa. Cilj askeze kot urjenje telesa in duha je namreč osebna preobrazba in duhovno spoznanje. Pot v nadčutno, duhovno vodi torej preko dresure čutnega, telesnega. Telo je torej pogoj askeze in hkrati tista dimenzija, ki jo posameznik preko askeze poskuša obvladati ali celo preseči. Nenazadnje pa je tole bistvena razsežnost tudi v kontekstu islamske eshatologije. Kajti islam – podobno kot krščanstvo – uči, da je odrešenje oz. poveličanje človeka celostno, tj. tudi telesno. Peklenske muke in rajski užitki so vezani na telo – četudi subtilno telo – kot medij sprejemanja in zaznavanja. Skratka: človek je telesno in duhovno bitje. Duh prežema telo in telo je vpeto v samo duhovnost. Pravilen, skrben, zdrav in spoštujoč odnos do telesa je zato tudi v islamu imperativ religiozno-etičnega življenja.

Dovoljšnih količin dežja, ki bi omilil že dlje časa trajajočo sušo pri nas, ni na vidiku. Nekaj padavin je bilo sicer včeraj, še največ na severozahodu, ko je nekje zapadlo 25 litrov, a to še zdaleč ni dovolj. Nekolikšna osvežitev je medtem zagotovo dobra novica za vse, ki se morda prebijajo skozi gnečo na cestah. Po pričakovanjih je prometno zelo obremenjen tudi prvi avgustovski vikend. Drugi poudarki oddaje: - Ob zmanjševanju okužb s koronavirusom si v domovih za starejše želijo omilitve ukrepov. - Težava pri preiskavi nesreče avtobusa na avtocesti blizu Zagreba: tahograf povsem uničen. - Najnovejši napadi izraelskih sil na območju Gaze terjali več kot 30 smrtnih žrtev, Islamski džihad odgovarja z raketiranjem.

Za največji športni uspeh današnjega dne je na svetovnem prvenstvu v kajaku in kanuju na mirnih vodah v Kanadi poskrbela kajakašica Anja Osterman. Primorka je v finalu priveslala do svoje prve posamične srebrne medalje na velikih tekmovanjih. Drugi poudarki oddaje: - Med Izraelom in palestinskim gibanjem Islamski džihad naj bi nocoj začelo veljati premirje. - Po požaru na Krasu pozivi k opredelitvi požara kot naravne nesreče v interventnem zakonu. - Na flosarskem balu na Ljubnem ob Savinji vnovič obudili spomine na splavarjenje.

Kajakašica Anja Osterman je poskrbela za največji športni uspeh današnjega dne. Na svetovnem prvenstvu v kajaku in kanuju na mirnih vodah v Kanadi je osvojila drugo mesto in s tem svojo prvo posamično medaljo na velikih tekmovanjih. Koprčanka je tako osvojila svoje četrto odličje na svetovnih prvenstvih. V oddaji tudi: - Začetek premirja med Izraelom in palestinskim gibanjem Islamski džihad prestavljen za uro in pol - Preiskava tragične nesreče avtobusa na Hrvaškem: hitrosti vožnje ne morejo ugotoviti zaradi uničenega tahografa - Splavarji na tradicionalnem flosarskem balu na Ljubnem ob Savinji v svoje vrste sprejeli novega člana

V začetku julija bo Savdska Arabija po dveh pandemičnih letih vnovič odprla vrata milijonu muslimanov z vsega sveta, da se bodo lahko udeležili hadža ali tradicionalnega romanja v sveto muslimansko mesto Meko. Romarjev bo trikrat manj kot pred pandemijo. V Islamski skupnosti v Sloveniji so načrtovali, da bo 60 njihovih članov šlo na hadž, a so udeležbo na njem zaradi novih zahtev gostitelja odpovedali. Imam v Islamski skupnosti v Sloveniji Nevres Mustafić, ki se je hadža udeležil že dvakrat, pravi, da je za vsakega muslimana romanje v Meko velik duhovni navdih in nam predstavi obrede na tej romarski poti.

Stranke alternative KUL so danes vložile dve nedavno napovedani interpelaciji, in sicer zoper ministrico za izobraževanje Simono Kustec ter ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča. Kustečevi očitajo, da ni poskrbela za boljše razmere v šolah. Očitki Dikaučiču, ki se otepa suma davčne utaje, pa se nanašajo na vnovičen razpis za evropska delegirana tožilca. V Radijskem dnevniku tudi: - Svetovalna skupina za covid predlaga nadzorovano samotestiranje v delovnih organizacijah - Talibani predstavili novo vlado in Afganistan razglasili za Islamski emirat - Slovenski odbojkarji po zmagi nad Belorusijo že v osmini finala evropskega prvenstva

Vlada je v državni zbor poslala skoraj 2 milijardi evrov težak zakon o naložbah v zdravstvu za prihodnjih deset let. Gre za zelo dolgo obdobje, spremembe pa so več kot nujne. Še nekatere druge teme oddaje: - STA pozdravlja vladno napoved financiranja, Društvo novinarjev zaskrbljeno - Rim in Washington pozivata k odločnejšemu boju proti Islamski državi v Afriki - Tudi tretjo etapo dirke po Franciji zaznamovali hudi padci

Ob praznovanju 30. obletnice samostojnosti tudi spomin na bitke v vojni za Slovenijo.Predsednik Pahor za novega ustavnega sodnika predlaga Janeza Kranjca.Poklukar predstavil zakon o zagotavljanju sredstev za naložbe v zdravstvu.Povprečno število okuženih še pada, zaradi koronavirusne bolezni ni umrl nihče.S prvim julijem se izteka vrsta ukrepov za blažitev posledic epidemije.V Rimu zasedanje globalne koalicije proti Islamski državi; sodeluje tudi minister Logar.Strokovnjaki opominjajo, da je duševno zdravje otrok in mladih zadeva vseh nas.Slovenska karitas z akcijo »Otroci na potrebujejo« na proti novemu šolskemu letu.ŠPORT: Primož Rogljič in Tadej Pogačar že v ospredju dirke po Franciji.Vreme: Preostali del dneva in jutri bo pretežno jasno. Temperature bodo še naraščale.

Pri demokratizaciji in osamosvajanju Slovenije pred tremi desetletji je imela pomembno vlogo tudi Rimskokatoliška cerkev, Vatikan je med prvimi priznal našo državo. Kako zdaj vidijo takratno dogajanje, kako ocenjujejo razvoj odnosa med državo in verskimi skupnostmi in kje so odprta vprašanja? O vsem tem s predstavniki največjih verskih skupnosti pri nas. Tudi o aktualnih temah na področju verskega življenja in kakšna je njihova ocena verske svobode v samostojni Sloveniji. Gostje: - škof evangeličanske cerkve mag. Leon Novak, - duhovnik Rimokatoliške cerkve na Slovenskem dr. Sebastijan Valentan, - imam v Islamski skupnosti v Sloveniji Zinaid Mahmutagić, - paroh v Srbski pravoslavni cerkvi v Sloveniji Peran Boškovič.

Verska svoboda je preizkusni kamen vseh pravic, poudarjajo številni strokovnjaki. Samostojna Slovenija je na tem področju naredila pomembne korake za njeno uveljavljanje v javnem življenju. Cerkve in verske skupnosti pa opozarjajo na še odprta vprašanja s področja zagotavljanja verske svobode. V Katoliški cerkvi na Slovenskem si želijo drugačnih rešitev na področjih financiranja verskih uslužbencev, verskega pouka v vzgoji in izobraževanju ter pri skrbi za kulturno dediščino. Za Islamsko skupnost v Sloveniji je nesprejemljivo, da v vojaškem vikariatu ni muslimanskega duhovnika, ki bi zagotavljal duhovno oskrbo vojakom. Muslimanski verniki težko uresničujejo pravico do duhovne oskrbe v bolnišnicah, policiji, domovih za starejše in zaporih, še opozarjajo v Islamski skupnosti. Vlada je pred dnevi ustanovila svet za odprta vprašanja s Katoliško cerkvijo, zdaj si takšnega dialoga z vlado želijo tudi v drugih cerkvah in verskih skupnostih. Vlada je namreč decembra lani ukinila urad za verske skupnosti.

Pred začetkom svetega muslimanskega meseca ramazana smo se s predsednico Ženskega združenja Zemzem pri Islamski skupnosti v Sloveniji Izudino Karišik in Elmo Bošnjak, eno od članic omenjenega združenja, pogovarjali o vlogi vernic v Islamski skupnosti v Sloveniji in o delovanju združenja Zemzen. Pojasnita še, kaj pomeni v islamu Zemzem.

Islamski versko-kulturni center v Ljubljani je urbanistični, arhitekturni in izvedbeni presežek tudi v evropskem merilu. Tako je odločila žirija za Plečnikovo nagrado 2020. V ponedeljek so nagrado prejeli Vasa J. Perović, Christophe Riss in Matija Bevk. Kot piše v utemeljitvi, je veduta Ljubljane z nagrajenim versko-kulturnim centrom po nekaj desetletjih zatišja končno pridobila vrhunsko javno arhitekturo senzibilne monumentalnosti. Ob tej priložnosti lahko ponovno slišite oddajo Likovni odmevi, v kateri je o kompleksu v pogovoru z Markom Goljo razmišljal Matija Bevk. Foto: BoBo

V tedenskem pregledu predstavljamo prejemnika (in utemeljitve) dveh literarnih nagrad, novoustanovljene Cankarjeve, Sebastijana Preglja, in prejemnico Delovega, že 30. „kresnika“ Veroniko Simoniti. Na začetku tedna so podelili tudi Plečnikovo nagrado in medalje, najvišje strokovno priznanje za sodobno arhitekturo. Za projekt "islamski versko-kulturni center", ki je zapolnil degradirano območje glavnega so nagrado prejeli Matija Bevk, Vasa J.Perović in Christopher Ris. Sredi tedna smo bili na simpoziju SAZU o „Slovenski spravi“ v glavnem mestu, in na slovesni otvoritvi razstave „Dogodek je tu, dogodek imate v mestu“ v gradu Khislstein (Kranj), pripravljene v okviru prestavljenega 50. tedna slovenske drame. Naš dopisnik iz Italije pa se je o krajah umetnin pogovarjal s komandantom italijanske policijske enote za varstvo kulturne dediščine, generalom Robertom Riccardijem. foto: Islamski versko-kulturni center LJ vir: https://www.gp-sistemi.com/sl/arhivi/project/ivkclj

Koran večkrat omenja žensko duhovnost, znana je tudi vloga žene preroka Mohameda Hatidže, ki muslimanom predstavlja vzor. Ženske so imele tudi pomembno vlogo, povsem enakovredno moški, v sufijski tradiciji. Ena od najbolj znanih islamskih mistikinj je Rabija Al Adavija, ki je živela v osmem stoletju in je pomembno vplivala na razvoj islamske duhovnosti. O vlogi žensk v njej, se je Tomaž Gerden pogovarjal z dr. Raidom Al Daghistanijem, predavateljem na Centru za islamsko teologijo Univerze v Münstru.

Gostili smo indijskega misijonarja očeta Toma, ki je v minulih dneh pričeval v Sloveniji, ki je, prek založbe Salve, dobila tudi njegovo knjigo o preživetju po čudežu. Salezijanski duhovnik se namreč veseli svobode po 557-ih dneh ujetništva v Jemnu. Islamski teroristi, ki so ga ugrabili in pred tem kruto ubili dvanajst njegovih sodelavcev, so mu vlili spoznanje: „Ni pomembno kje in kdaj bom umrl. To, kar največ šteje, je tisto za kar živim, za kar delam in umrem.“

Islam to temat wielu dyskusji i kontrowersji. Ilu komentatorów, tyle opinii o tej religii. Są w niej jednak ukryte wątki, o których mówi się rzadko. Jeden z nich wiąże się z falą uchodźców i wojną w Syrii, która zajmuje poczesne miejsce w islamskiej eschatologii. Czy muzułmanie, widząc, co dzieje się na świecie, zaczynają wierzyć w koniec świata i wypełnienie proroctw Mahometa? Za czasów kalifów islam przeżywał swój renesans - nie tylko polityczny, ale i naukowy. Co dzieje się z nim obecnie? Czy to również jego odrodzenie? Badania, jakie niedawno opublikowano mówią, że religia Mahometa stanie się dominującą na świecie do roku 2050... Patrząc na współczesnych channelingowców, czy możemy stwierdzić, że Mahomet również był odbiorcą tego rodzaju przekazu z innego planu egzystencji? A może stworzenie tej religii było przemyślanym zabiegiem, pozwalającym na zjednoczenie plemion arabskich? Patrząc na islamską eschatologię, zauważamy, jak wielką rolę odgrywa w niej Syria. Rozegrać ma się tam konflikt nie na biblijną, ale powiedzmy "koraniczną skalę"... Dlaczego jest tak ważny? I czy przeciętny muzułmanin zaczyna wierzyć, że nadchodzi koniec świata? Dużą rolę w przepowiedniach islamskich odgrywają hadisy. Niektóre mówią o nadejściu "końca islamu" w naszych czasach, ale inne mówią o tym, że muzułmanie wejdą do Europy bez walki. Czy można traktować je jako przepowiednie? I czy nie stanowią one czasem motoru dla fali imigrantów, która zalewa stary kontynent? Czy nie mówi o tym także islamska legenda o Gog i Magog? Islamski antychryst ma pojawić się po jednej z wielkich wojen. Kim będzie? I jaką rolę odegra w dziejach? Mało kto wie, że jego wielkim przeciwnikiem będzie... Jezus nowoprzybyły, którego muzułmanie otaczają dużą czcią... Czy dżihad jest duchową powinnością, czy źle zrozumianym przekazem Mahometa, który miał sens tylko w jego czasach? Mahomet pozostawił wiele ciekawych przepowiedni mówiących o wielkich bogactwach ludów Wschodu i o upadku ludzkości, a także końcu świata. Na które warto zwrócić szczególną uwagę? W audycji udział wzięli: Marek Żelkowski, pisarz science-fiction, publicysta, współpracownik "Nieznanego Świata", współgospodarz audycji Bibliotekarium oraz redaktor Bibliotekarium.pl Piotr Cielebiaś, Nieznany Świat, współprowadzący debatę Marek Sęk "Ivellios", Radio Paranormalium, współprowadzący i opiekun techniczny debaty

Islam to temat wielu dyskusji i kontrowersji. Ilu komentatorów, tyle opinii o tej religii. Są w niej jednak ukryte wątki, o których mówi się rzadko. Jeden z nich wiąże się z falą uchodźców i wojną w Syrii, która zajmuje poczesne miejsce w islamskiej eschatologii. Czy muzułmanie, widząc, co dzieje się na świecie, zaczynają wierzyć w koniec świata i wypełnienie proroctw Mahometa? Za czasów kalifów islam przeżywał swój renesans - nie tylko polityczny, ale i naukowy. Co dzieje się z nim obecnie? Czy to również jego odrodzenie? Badania, jakie niedawno opublikowano mówią, że religia Mahometa stanie się dominującą na świecie do roku 2050... Patrząc na współczesnych channelingowców, czy możemy stwierdzić, że Mahomet również był odbiorcą tego rodzaju przekazu z innego planu egzystencji? A może stworzenie tej religii było przemyślanym zabiegiem, pozwalającym na zjednoczenie plemion arabskich? Patrząc na islamską eschatologię, zauważamy, jak wielką rolę odgrywa w niej Syria. Rozegrać ma się tam konflikt nie na biblijną, ale powiedzmy "koraniczną skalę"... Dlaczego jest tak ważny? I czy przeciętny muzułmanin zaczyna wierzyć, że nadchodzi koniec świata? Dużą rolę w przepowiedniach islamskich odgrywają hadisy. Niektóre mówią o nadejściu "końca islamu" w naszych czasach, ale inne mówią o tym, że muzułmanie wejdą do Europy bez walki. Czy można traktować je jako przepowiednie? I czy nie stanowią one czasem motoru dla fali imigrantów, która zalewa stary kontynent? Czy nie mówi o tym także islamska legenda o Gog i Magog? Islamski antychryst ma pojawić się po jednej z wielkich wojen. Kim będzie? I jaką rolę odegra w dziejach? Mało kto wie, że jego wielkim przeciwnikiem będzie... Jezus nowoprzybyły, którego muzułmanie otaczają dużą czcią... Czy dżihad jest duchową powinnością, czy źle zrozumianym przekazem Mahometa, który miał sens tylko w jego czasach? Mahomet pozostawił wiele ciekawych przepowiedni mówiących o wielkich bogactwach ludów Wschodu i o upadku ludzkości, a także końcu świata. Na które warto zwrócić szczególną uwagę? W audycji udział wzięli: Marek Żelkowski, pisarz science-fiction, publicysta, współpracownik "Nieznanego Świata", współgospodarz audycji Bibliotekarium oraz redaktor Bibliotekarium.pl Piotr Cielebiaś, Nieznany Świat, współprowadzący debatę Marek Sęk "Ivellios", Radio Paranormalium, współprowadzący i opiekun techniczny debaty

Sta je najvazniji resurs i potencijal u jednom drustvu? Kako razvijati karijeru - pogotovo kod mladih... Sta je uloga onih koji su vec uspjeli? Da li je bolje imati bolji posao, obrazovanje i karijeru ili ne? Kako biti lider koji utice i gradi drustvo kroz pozitivnje vrijednosti... Predavač Almir Čolan. Almir Čolan je direktor Australskog Centra za Islamske Finansije (AUSCIF) i Vakufa Australije, član Upravnog odbora Koledža Garden i savjetnik za karijere u Koledžu Ilim. Izabran je za člana radne grupe pri AAOIFI-u (Accounting and Auditing Organization for Islamic Financial Institutions) na projektu “Comprehensive ethics and code of conduct”. Savjetuje brojne organizacije koje se bave islamskim finansiranjem i investicijama. Također, bio je predavač na predmetu Islamske finansije i tržište kapitala na Univerzitetu La Trobe u Melburnu (Australia). Na ovom Univerzitet obavljao je funkciju i člana Upravnog odbora na magistarskom studiju , smjer Islamsko bankarstvo i finansije. Bio je i član Savjetne grupe za razvoj i reviziju univerzitetskih smjerova na NMIT-u te član Upravnog odbora Islamskog konzulata Viktorija. Zavriso je MBA iz poslovnog upravljanja (Biznis i Menagement) na Univerzitetu Deakin, a magistarski studij iz islamskog bankarstva i finansija na Univerzitetu La Trobe u Melburnu. Na ovom studiju dobio je najvise priznanje- Dekanovu nagradu za “Academic Excellence”. Almirova Facebook stranica (na bosanskom jeziku): www.facebook.com/almircolan.bih

Sta je novac i koja mu je svrha? Kako je doslo do globalne finansijske krize? Razlika izmedju islamske i kovencionalne banke… Predavač Almir Čolan. Almir Čolan je direktor Australskog Centra za Islamske Finansije (AUSCIF) i Vakufa Australije, član Upravnog odbora Koledža Garden i savjetnik za karijere u Koledžu Ilim. Izabran je za člana radne grupe pri AAOIFI-u (Accounting and Auditing Organization for Islamic Financial Institutions) na projektu “Comprehensive ethics and code of conduct”. Savjetuje brojne organizacije koje se bave islamskim finansiranjem i investicijama. Također, bio je predavač na predmetu Islamske finansije i tržište kapitala na Univerzitetu La Trobe u Melburnu (Australia). Na ovom Univerzitet obavljao je funkciju i člana Upravnog odbora na magistarskom studiju , smjer Islamsko bankarstvo i finansije. Bio je i član Savjetne grupe za razvoj i reviziju univerzitetskih smjerova na NMIT-u te član Upravnog odbora Islamskog konzulata Viktorija. Zavriso je MBA iz poslovnog upravljanja (Biznis i Menagement) na Univerzitetu Deakin, a magistarski studij iz islamskog bankarstva i finansija na Univerzitetu La Trobe u Melburnu. Na ovom studiju dobio je najvise priznanje- Dekanovu nagradu za “Academic Excellence”. Almirova Facebook stranica (na bosanskom jeziku): www.facebook.com/almircolan.bih

Predavanje: Sta je ugovor i koji su glavni pravni principi koje treba da poznajemo. Snimak je dio diskusije za vrijeme seminara "Islamske finansije i poslovanje" u Sarajevu. Predavač Almir Čolan. Almir Čolan je direktor Australskog Centra za Islamske Finansije (AUSCIF) i Vakufa Australije, član Upravnog odbora Koledža Garden i savjetnik za karijere u Koledžu Ilim. Izabran je za člana radne grupe pri AAOIFI-u (Accounting and Auditing Organization for Islamic Financial Institutions) na projektu “Comprehensive ethics and code of conduct”. Savjetuje brojne organizacije koje se bave islamskim finansiranjem i investicijama. Također, bio je predavač na predmetu Islamske finansije i tržište kapitala na Univerzitetu La Trobe u Melburnu (Australia). Na ovom Univerzitet obavljao je funkciju i člana Upravnog odbora na magistarskom studiju , smjer Islamsko bankarstvo i finansije. Bio je i član Savjetne grupe za razvoj i reviziju univerzitetskih smjerova na NMIT-u te član Upravnog odbora Islamskog konzulata Viktorija. Zavriso je MBA iz poslovnog upravljanja (Biznis i Menagement) na Univerzitetu Deakin, a magistarski studij iz islamskog bankarstva i finansija na Univerzitetu La Trobe u Melburnu. Na ovom studiju dobio je najvise priznanje- Dekanovu nagradu za “Academic Excellence”. Almirova Facebook stranica (na bosanskom jeziku): www.facebook.com/almircolan.bih

Islamski brak more ljubavi 02

Islamski brak more ljubavi 01

Islamski odgoj