Podcasts about najnovej

Najnovejša mednarodna raziskava Patmos je pokazala, da je v obstoj Boga prepričanih več kot 60 odstotkov Slovencev, za 26 odstotkov pa je vera pomemben del vsakdanjega življenja. Ozrli smo se tudi v Župnijo Rovte, v kateri se bodo v teh dneh spomnili rojaka, duhovnika Janeza Hladnika, ki je umrl pred 60 leti.

Letalsko nesrečo v mestu Ahmedabad na zahodu Indije je preživel najmanj en potnik, čeprav so sprva domnevali, da od 242-ih ljudi na krovu ni preživel nihče. Smrtne žrtve so sicer tudi med lokalnimi prebivalci, saj je letalo boeing družbe Air India strmoglavilo na naseljeno območje. Skupno naj bi bilo mrtvih več kot 290 ljudi. Gre za najhujšo letalsko nesrečo v tem desetletju, vzroke zanjo še preiskujejo. Indija je pretresena, prav tako Velika Britanija in Portugalska, od koder je večina umrlih potnikov. V oddaji tudi: - Ukrajina in Rusija tretjič ta teden izmenjali vojne ujetnike. - Pred poslanci tudi pokojninska reforma; ta po zagotovilih vlade odgovarja na izziv manjšanja števila delovno aktivnih. - Sistem marž ostaja nespremenjen, po novem bodo regulirane tudi cene goriva na avtocestah.

Gospodarska rast bo letos manjša, kot so napovedovali v začetku leta. Zavirajo jo kaotični trgovinski odnosi in geopolitične napetosti ter s tem povezana velika negotovost. Najnovejša ocena Banke Slovenije predvideva 1,3-odstotno rast v tem letu in nato okrepitev. Kot ugotavljajo analitiki in gospodarstveniki, so med možnimi ukrepi za pospešitev odprava administrativnih ovir, predvsem pri umeščanju v prostor, in spodbujanje vlaganj. V oddaji tudi o tem: - Občine dvomijo, da bo dolgotrajna oskrba delovala že od julija - Trump v Los Angeles napotil še več pripadnikov nacionalne garde in marince, Kalifornija toži zvezno vlado - Košarkarji Olimpije petič zapored državni prvaki

Najnovejša napoved slovenske gospodarske rasti za letos je najslabša med domačimi in tujimi ustanovami. Banka Slovenija je namreč oceno popravila navzdol za skoraj odstotno točko na 1,3 odstotka. Levica vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov USB ključki, ki so jih naročali slovenski državni organi, okuženi z zlonamernim črvom; sešel se je sekretariat sveta za nacionalno varnost Izrael prestreženo ladjo z 12-imi aktivisti za Gazo preusmeril proti svoji obali ter sporočil, da so Potniki na varnem in nepoškodovani

Gospodarstveniki zaskrbljeno zrejo v negotovost, ki jo prinašajo geopolitične napetosti in ameriške carine. Pa so se škodljive posledice že dotaknile domačega gospodarstva? Najnovejše podatke in poglede smo predstavili v tokratni Radijski tribuni.

Najnovejše, 25-odstotne na uvoz avtomobilov v Združene države bodo začele veljati jutri. Unija bo odgovorila odločno, je v nagovoru Evropskemu parlamentu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Kot pravi, bodo carine plačevali državljani, prizadele bodo podjetja in Američane, ki kupujejo živila in farmacevtske izdelke. Okrepile bodo inflacijo, ogrozile delovna mesta in vzpostavile carinsko birokratsko pošast. Ob tem je ponovila, da se je Evropa pripravljena pogajati. Ostali poudarki: V izraelskem napadu na libanonsko prestolnico Bejrut ubit visoki predstavnik Hezbolaha V Mjanmaru teden žalovanja za smrtnimi žrtvami petkovega potresa; umrlih že več kot 2 tisoč 700 Dom upokojencev Ptuj nenehno išče kadre, zaposlovanje tujcev neuspešno

Za Slovenijo zelo uspešno svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Trondhejmu je zaznamoval škandal s skakalnimi dresi Norvežanov. Mednarodna smučarska zveza je že sprožila preiskavo včerajšnjih diskvalifikacij zaradi morebitnih goljufij. Sicer pa so slovenski športniki danes poskrbeli za novo navdušenje. Alpski smučar Miha Hrobat je s tretjim mestom na tekmi za svetovni pokal na Norveškem osvojil svoje prve superveleslalomske stopničke. Druge teme: - Pozivi k zaščiti civilistov v Siriji. Najnovejši izrbuh nasilja terjal že več kot tisoč smrtnih žrtveh. - Predsednica Evropske komisije Von der Leyen: ZDA ostajajo evropska zaveznice. - V smučarski nesreči na Soriški planini umrla 14-letnica.

Redki so filmi, ki več kot sto let po nastanku s skoraj nekakšnim magnetizmom tako močno privlačijo gledalce kakor Nosferatu – simfonija groze iz leta 1922. Ta nesmrtni ekspresionistični klasični film nemškega režiserja F. W. Murnaua je sicer iz predvsem praktičnih razlogov – Murnau se je poskušal izogniti tožbi zaradi kraje avtorskih pravic – predstavila lik vampirja drugače, kakor so bili vajeni tedanji bralci. Grof Orlok se namreč od romanesknega grofa Drakule Brama Stokerja, ki je bil več kot očitno glavni vir navdiha in pozneje spora glede filma Nosferatu, močno razlikuje. Medtem ko je Drakula ugleden, človeku podoben gentleman, ki svoje žrtve z ugrizom spremeni v vampirje in se lahko giba tudi podnevi, je Orlok zverinski nočni stvor, ki ubija za preživetje in pušča za sabo le trohneča brezkrvna trupla, sončni žarki pa so zanj smrtonosni. Ti popravki zgodbe skupaj s spremembo imen glavnih oseb seveda niso bili dovolj, da Stokerjevi potomci ne bi dobili tožbe proti Murnauu in zahtevali uničenja vseh kopij filma, so pa zadoščali, da se je v kinematografijo in pozneje v popkulturo hkrati z romantičnim Drakulo zasidral tudi veliko temačnejši Nosferatu, ki vsake toliko časa spet oživi v novih in novih filmskih različicah. Najnovejša izmed njih je prišla na filmska platna tik pred novim letom in zvesto upošteva osnovne Murnaujeve zamisli o brezkompromisnem in surovem vampirju iz še ne čisto pozabljenega ljudskega izročila, dodana pa ji je še ena popolnoma sveža razsežnost – ljubezenski trikotnik in ženska moč v njem. Že res, da je bila tako pri izvirniku kot tudi pri do zdaj najbolj priznani Herzogovi priredbi iz leta 1979 prav ženska tisti magnet, ki je grofa Orloka privlekel iz divjine v civilizacijo, a za to ni bila niti sama kriva niti odgovorna. Bila je samo njegova žrtev in hkrati sredstvo za njegovo uničenje. Režiser Robert Eggers, mojster sodobne filmske grozljivke, pa je lik svoje Ellen osvobodil spon žrtve, s tem pa ji seveda naložil tudi odgovornost za svoja dejanja. Prav ona je namreč tista, ki grofa Orloka obudi v življenje, ona ga prikliče in pozneje mora sama sprejeti posledice svojega mladostniškega ravnanja. Eggersov Nosferatu je dobesedno utelešenje Ellenine spolne sle, o kateri spodobne ženske sredi 19. stoletja seveda niso smele niti razmišljati, kaj šele, da bi o njej lahko govorile ali jo izražale, Ellen (še kar posrečeno jo igra Lily-Rose Depp) pa se tako znajde sredi otipljivega trikotnika, ki ga je ustvarila sama. Na eni strani je njen mož Thomas, ki simbolizira varno, družbeno sprejemljivo romantično ljubezen, ki naj bi si jo želelo vsako dekle, na drugi neustavljivo privlačna, a pogubna spolna sla, manifestirana v brezkompromisnem vampirju, ki ogroža vso okolico. Ellen se svoje odgovornosti seveda zaveda, sprejme jo in izkoristi za končni obračun, s tem pa Eggers po več kot stoletju končno preseže romantično podobo ženske žrtve, ne da bi s tem osnovno zgodbo kakor koli oškodoval. Najnovejši Nosferatu ni brez napak – čudovita vizualna gotska podoba filma je kar nekoliko preveč digitalno izčiščena, da bi zares delovala srhljivo, enako pa se zgodi z ozračjem, saj so s posnetki globokega dihanja in obraznih grimas, vrednih nemega filma, občutno pretiravali –, vendar je vsekakor ena boljših Nosferatujevih oživitev, ki ni namenjena le sami sebi. Prvinska upodobitev grofa Orloka Billa Skarskagårda pa je naravnost ikonična. Piše: Gaja Poeschl Bere: Sanja Rejc

Veseli praznični čas, ki ga mnogi preživijo v krogu svojih najbližjih, je čisto drugačen čas za brezdomce. Najnovejši podatki kažejo, da je brezdomstvo v porastu, med njimi je vedno več mladih. V Društvu Kralji ulice skrbijo za osebe brez strehe nad glavo in tudi poskrbijo, da je stiska v zimskem prazničnem času manjša.

Mednarodno kazensko sodišče je pozvalo države podpisnice rimskega statuta k spoštovanju včeraj izdanih nalogov za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta in poveljnika Hamasa Mohameda Deifa zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Številne podpisnice rimskega statuta so že sporočile, da sprejemajo odločitev sodišča in jo bodo spoštovale; izjema je tudi tokrat Madžarska. V oddaji pa tudi o tem: - Najnovejši osnutek na podnebni konferenci: razvite države bi za podnebne ukrepe namenile 250 milijard dolarjev letno - Veliko zanimanje za štipendije v deficitarnih pedagoških poklicih - Darko Jorgić v polfinale sklepnega namiznoteniškega turnirja svetovne serije v Fukuoki

Piše Tonja Jelen, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Najnovejša zbirka pesnice in pisateljice filozofinje Marije Švajncer Vesele pesmi je hvalnica življenju, vendar prikazuje tudi temnejše odtenke bivanja in sobivanja, prebranega in opazovanja. Postavlja se po robu vsemu težkemu, oholosti in družbeni togost. Pri tem sledi konceptu avtoričinih zbirk Sive pesmi, Pisane pesmi in Kamnite pesmi. Vsak naslov oz. barva ali stanje ob njih se ujema z vsebino in temami pesmi. Vendar se tudi v veselju lahko skrivata trpljenje in bolečina – zato je poanta teh pesmi prav volja in strast do življenja, ki seva iz njih. Ena od pesmi je poimenovana Veselje do življenja in podoben je tudi naslov avtoričine monografije Veselje do življenja ali filozofija radoživosti. Marija Švajncer se pogosto loteva tem bolezni in smrti, tokrat pa se njen izraz ironično posmehne že v prvi pesmi. Da, te pesmi so drobne radosti in stremijo k polnosti življenja. Že njena pesniška zbirka Samogotovost se obrača k lepoti in upanju, v tej zbirki pa to še izpolnjuje. Stremi k dobremu, k bližini in lepoti – to je lahko najti v naravi, glasbi in prijaznosti. Svetli del zbirke je kot verza iz pesmi Darilo: »Pijem tvoja sporočila, / zaužijem tvoj obstoj.« Pesmi bližine so namreč tudi pesmi o spominih, o daljavi, ki pa je pomemben del pesniškega jaza. Avtorica se izraža jasno, neposredno. Izpisani verzi so kot vtisi, spoštljivi do vsega doživetega in čutnega. Poslušanje glasbe – najsi bo skupina Šukar, Rudi Bučar ali opera – se prepričljivo preigrava z vrednostjo življenja in umetnostjo. Tudi njeni zbirki Igralca in Zrcalo Hinka Smrekarja dokazujeta avtoričino veliko poznavanje in spoštovanje (slovenskih) umetnikov. Zbirka Vesele pesmi se upira družbi, ki deluje in želi prej slábo kot koristno in plemenito. Pri tem je pomembno, da pesnica kritično poudarja negativno moč medijev in tistih, ki to podpirajo. Pesmi govorijo tudi o problematiki beguncev, raznovrstnemu nasilju in lažni predstavi o boljših časih v preteklosti. Pesnica se je izognila moraliziranju, da je zdajšnjost napačna, izkrivljena: kot filozofinja celo ovrže Aristotelovo misel, da slabega človeka ne smeš več ljubiti: »Potem bi ostalo / le malo ljubljenih.« S poezijo se Marija Švajncer dviga nad vse temno in se whitmansko prikloni dobremu. Z drznimi verzi ne kloni pred povprečnostjo in stereotipi. Poudarja, kako pomembni sta starost in soočenje z njo. Je ena redkih avtoric pri nas, ki o tem govori odkrito. V tem kontekstu je pomemben motiv telo, ki skozi zbirke postaja lajtmotiv. Vsesplošna ideologija mladosti, ki naj ne bi poznala staranja, je porušena, prav tako podoba večnih idealov. Občasno lahko avtorico primerjam s poljsko pesnico Anno Świrsczyńsko, ki tudi obravnava bolezensko razžiranje. Švajncerjeva na poseben, skorajda lahkoten način podaja doživljanje bolečine in razmišljanje o njej: »Nočem, / da se posušiš / in kloniš.« Vesele pesmi Marije Švajncer so resda naslovljene skromno, a se v njih skriva mnogo več. V njih je veliko upanja, volje, prefinjene ostrine in tudi humorja. S prečiščenim jezikom in erudicijo nas vabijo v bogat svet in razmišljanje o vseh razponih in oddaljitvah v življenju o svetu in intimi. Ne nazadnje tudi o polemikah: »Samo ljudje smo, / spol je pogosto nedoločljiv / in zgolj zasebno občutje.« To je poezija za življenje in vabilo k življenju, naj bo kakršno koli.

V naključnem soočenju s pripadniki izraelske vojske je bil včeraj v Rafi ubit vodja Hamasa Jahja Sinvar. Uboj je za izraelsko politiko velik uspeh. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da to sicer ni konec vojne v Gazi, je pa začetek njenega konca. Drugi poudarki oddaje: - K premirju na Bližnjem vzhodu so znova pozvali voditelji Evropske unije. A v ospredju njihovega zasedanja je bila včeraj podpora Ukrajini. K pravičnemu miru bi jo pripeljalo tudi članstvo v Natu, je na srečanju z obrambnimi ministri zavezništva dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. - Najnovejše znižanje temeljnih obrestnih mer, ki ga je včeraj sprejel svet Evropske centralne banke, temelji predvsem na zniževanju inflacije. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle ob tem izpostavlja, da se nakazuje nova nevarnost v obliki šibke gospodarske rasti, nestanovitne industrijske proizvodnje in upada rasti storitev. - Stabilen vir energije je želja vseh, so pa želje glede tega, kakšen ta vir bo, zelo različne. Ob razpravah o primernosti jedrske energije številni nasprotujejo tudi obnovljivim virom. Številni občani Ilirske Bistrice so bili sinoči ostro proti gradivi vetrnic.

Medtem ko so napadi na mirovne sile v Libanonu poželi splošno zgražanje svetovne javnosti, pa Izrael še naprej širi nabor tarč. Ob invaziji na Gazo in jug Libanona je izraelska vojska tokrat sprožila enega od redkih napadov na sever Libanona - med 22-imi ubitimi je bila večina žensk in otrok, poroča urad Združenih narodov za človekove pravice. Drugi poudarki oddaje: - Albanija začela vsebinski del pristopnih pogajanj z Unijo - Zobozdravniki od zdravstvene blagajne zahtevajo višje kritje stroškov za bele zalivke - Notranji nadzor: vpisovanje k zdravniku v Slovenski Bistrici brez nepravilnosti

V Libanonu razmere ostajajo napete. Izraelska vojska je v minulih 24-ih urah obstreljevala tisoč 600 tarč; večinoma na jugu Libanona, pa tudi v dolini Beka, ki velja za trdnjavo Hezbolaha. Ciljno usmerjen je bil tudi napad na Bejrut, tarča je bil poveljnik južne fronte skrajnega gibanja, Ali Karake, a je napad preživel. Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je bilo v izraelskih napadih ubitih skoraj 500 ljudi, med njimi 35 otrok, več kot tisoč 600 je ranjenih. V Izraelu so razglasili izredne razmere. Vse državljane so pozvali, naj ostanejo v zakloniščih. Druge teme: - Začetek splošne razprave Generalne skupščine Združenih narodov v senci dogajanja na Bližnjem vzhodu. - Sindikati javnega sektorja in vlada uskladili besedilo novega plačnega zakona, podpisali ga bodo jutri. - Opolnoči so se pocenila pogonska goriva na bencinskih servisih zunaj avtocest, cenejše tudi kurilno olje.

Ameriški zunanji minister Antony Blinken bližnjevzhodna mirovna prizadevanja nadaljuje v Kairu, kjer se bodo predvidoma še pred koncem tedna nadaljevala pogajanja za prekinitev ognja v Gazi. Egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi je po srečanju dejal, da je čas za končanje vojne, in posvaril pred širjenjem konflikta na Bližnjem vzhodu. Druge teme: - Nekdanja poljska vladajoča stranka v osmih letih poneverila 23 milijard evrov. - Dodatne carine za uvoz električnih avtomobilov iz Kitajske v Evropo bodo za nekatere nižje. - Ob prvem slovensko-mongolskem predsedniškem srečanju tudi gospodarski forum.

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Simon Belak, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= 00:00 Napredek modelov umetne inteligence 09:21 Cena in računska moč 16:30 GPT-4o mini: manjši modeli 25:21 Prihodnost treniranja modelov 31:02 Energetska učinkovitost in vpliv na okolje 33:00 Vpliv odprtokodnih rešitev na poslovne modele 43:39 Licenciranje odprtokodnih modelov in komercialna uporaba 53:17 Spremljanje razvoja tehnologije in testiranje modelov 01:00:18 Avtomatsko testiranje AI sistemov 01:01:12 Izboljšanje uporabniške izkušnje z glasovno interakcijo 01:04:28 Testiranje težko opredeljivih lastnosti modelov 01:05:50 Novi načini interakcije z računalniškimi sistemi 01:07:10 Produktivizacija in gradnja robustnih produktov ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista

Na včerajšnji seji Ekonomsko-socialnega sveta so socialni partnerji določili časovnico za pripravo pokojninske reforme. Zanjo si bodo vzeli pol leta časa, začnejo septembra, najprej pa se bodo lotili odmernega odstotka in upokojitvene starosti. V okviru ESS so včeraj ustanovili tudi odbor, ki bo obravnaval zaposlovanje tujcev, in sicer tako zakon o tujcih kot tudi zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Za ustanovitev so se odločili, ker imajo o tem vprašanju precej različna mnenja. Druge teme: - Bodo najvišji položaji v Uniji razdeljeni tako, kot so si zamislili Evropska ljudska stranka, socialisti in liberalci? - Najnovejše poročilo Združenih narodov o razmerah v Gazi: začaran krog podhranjenosti in bolezni. - Brežice med petimi najbolj obiskanimi turističnimi kraji pri nas.

Ep 236I am Jakoby on X: trying to turn in that bounty to microsoft is one of the biggest regrets of my life.PSA: Bartender Mac App Under New Ownership, But Lack of Transparency Raises ConcernsCraig Hockenberry: A lot of bad things can be done with Bartender's permissions: Accessibility lets you take control of the Mac and Screen Recording lets you see everything going on. It's quite possible someone just bought a valuable back door.Ars Technica: Windows Recall demands an extraordinary level of trust that Microsoft hasn't earnedThe Verge: There's a secret smart home radio in your new Mac2024 winners and finalists - Apple Design Awards - Apple DeveloperWWDC24 GuidesWWDC24: Platforms State of the UnionApple Developer on YouTubeApple Intelligence PreviewiOS 18 PreviewiPadOS 18 PreviewmacOS Sequoia PreviewwatchOS 11 PreviewiPhone - Compare Models 15 Pro vs 14 Pro vs 13 ProiPhone RAM list: How much every model hasWS skapirao: Apple Passes Microsoft to Become World's Most Valuable Company AgainDave Rahardja:This cloud architecture is fascinating.jesse squires: Kind of ridiculous that the first 2 default configurations of the latest M3 MacBook Pro (up to $1800!!!) can't even do full Xcode 16.Najnovejši operacijski sistem za iPhone tudi v slovenščiniSlovenščina na Applovih napravah. Končno. - Tehnična podporaThomas A.:After almost two month long review process, Apple has rejected UTM SE from the iOS App Store as well as from notarization for third party app stores.Steve Troughton-Smith:Apple needs to read the terms of the DMA again; Apple can't reject UTM from distribution in third party marketplaces, in just the same way it can't prevent Epic from building an App Store. App Review is going to land them yet another clash with the EU, and potential fine-worthy rule violationJapan Passes Law to Allow Third-Party App Stores on the iPhoneThe Ineffable Importance of Corporate Communications - TidBITSApple TV Go: How a USB-C Mod Spiraled into an iPad-Based tvOS WorkstationThomas Godden: Today I learned that SIM cards have a decently powerful MCU on them and run Java.Java CardZahvalniceSnimano 15.6.2024.Uvodna muzika by Vladimir Tošić, stari sajt je ovde.Logotip by Aleksandra Ilić.Artwork epizode by Saša Montiljo, njegov kutak na Devianartu

Čeprav izraelski premier Benjamin Netanjahu še vedno ni podprl najnovejšega predloga o prekinitvi ognja v Gazi, so v Beli hiši prepričani, da ga bo, takoj ko bo to storil Hamas. Kot je danes dejal predstavnik sveta za nacionalno varnost John Kirby, gre namreč za izraelski predlog. Po njegovih besedah je Izrael ta predlog podal po intenzivnih diplomatskih prizadevanjih, v katerih so sodelovali tudi ameriški strokovnjaki za nacionalno varnost in predstavniki zunanjega ministrstva. Drugi poudarki oddaje: - Skrajno desni stranki v Franciji in Nemčiji v pričakovanju zmage in drugega mesta na evropskih volitvah - Slovenija z nespodbujanjem življenja invalidov v skupnostih krši konvencijo o njihovih pravicah - Motokrosist Gajser z drugim mestom v Nemčiji oddal položaj vodilnega v svetovnem prvenstvu Pradu

Vrstijo se odzivi na najnovejši načrt za ustavitev ognja v Gazi, ki ga je predstavil ameriški predsednik Joe Biden. Hamas je predlogu naklonjen, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je v odzivu poudaril, da se njihovi pogoji za končanje vojne niso spremenili in da še vedno vključujejo uničenje Hamasa. Drugi poudarki oddaje: - Zadnja etapa volilne kampanje pred evropskimi volitvami. V Furlaniji-Julijski krajini istočasno tudi občinske volitve. - V Indiji konec šest tednov trajajočih parlamentarnih volitev; tretji mandat se obeta premierju Modiju - V Mariboru tradicionalni Športni vikend; dejavnosti na 20-ih prizoriščih.

V izraelskih napadih na Gazo je bilo v minulih 24-ih urah ubitih okoli 70 ljudi, okoli 140 pa ranjenih. Ameriški predsednik Joe Biden je v telefonskem pogovoru z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem med drugim poudaril potrebo po povečanju dobave huanitarne pomoči v enklavo, kar naj bi se po navedbah izraelske vojske zgodilo v prihodnjih dneh. Biden je ponovil tudi svoje stališče glede morebitne izraelske ofenzive na Rafo. Podrobnosti niso znane, so pa iz Washingtona sporočili, da operacije ne morejo podpreti brez predhodnega humanitarnega načrta. Hamas pa naj bi na najnovejši izraelski predlog za prekinitev ognja v Gazi odgovoril ob jutrišnjem prihodu delegacije v Kairo.

Najnovejši, alžirski osnutek resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki poziva k takojšnji prekinitvi sovražnosti v Gazi in izpustitvi talcev, ki jih zadržuje Hamas, so z vetom preprečile Združene države. Britanske oblasti niso glasovale, preostalih 13 članic, med njimi Slovenija, pa je resolucijo podprlo. Ameriške oblasti poudarjajo, da v resoluciji ni obsodbe napadov Hamasa ter da tečejo pogajanja s skrajnim palestinskim gibanjem o izpustitvi talcev.

Piše Matjaž Zorec, bere Ivan Lotrič. Najnovejša znanstvena monografija Eve D. Bahovec nadaljuje linijo raziskav, ki jo je ubrala že v prejšnji Freud, ženska in popotnikova senca iz leta 2007, v kateri s posebnim poudarkom na Freudu in Nietzscheju raziskuje koncepte in diskurze filozofije, psihoanalize in feminizma ter njihova presečišča, mišljenjske konsekvence in možnosti za odpor. Vse to je podprto z velikim poznavanjem teorije in prakse, lucidnim podajanjem vsebin in obsežno bibliografijo. Knjiga Foucaultova kraljevska pot med filozofijo, zgodovino in psihoanalizo nadaljuje ta tip humanističnega znanstvenega raziskovanja s fokusom na enem od najvplivnejših francoskih intelektualcev prejšnjega stoletja, čigar preiskave in koncepti še kako zaznamujejo tudi naš čas. Knjiga je razdeljena na štiri poglavja, v katerih avtorica podaja posamezne razsežnosti v mišljenju, delu in življenju Michela Foucaulta. Foucault in filozofija, zgodovina in psihoanaliza ter utemeljevanje pojma razsvetljenstvo. V natančno podanih in z literaturo podkrepljenih podpoglavjih spremljamo, kako je Foucault s svojo izjemno raziskovalno in miselno historiografijo vedenja razgaljal samoumevne aksiome raznih tipov vednosti ter jih uokvirjal v njihovih diskurzivnih pogojih. Njegova velika dela – Arheologija vednosti, Zgodovina norosti v času klasicizma, Nadzorovanje in kaznovanje, Zgodovina seksualnosti idr. – hkrati očrtavajo nevidno, a vseprisotno oblast na krajih, kjer se praviloma ni mislilo o njej, onstran slabo samoumevnih dualizmov vladanja in hlapčevanja. Prav to je ena od ključnih razsežnosti foucaultevske misli, ki jo lahko razbiramo iz avtoričinega sicer zelo shematiziranega univerzitetnega diskurza. Določena intuitivnost mišljenj v raznih obdobjih je praviloma slepa za koordinate, od koder izreka svoj horizont. V tem smislu bi lahko Foucaultevo delo označili za radikalno kantovstvo – ne po naključju, čeprav morda kontraintuitivno glede na njegovo veliko naslombo na Nietzscheja in njegovo genealogijo. Zunanjost, strogo vzeto, ne obstaja; opazovalec sam vpliva na opazovano. Foucaulteva opazovanja skrajno natančno opazujejo opazovalca; v njih so do potankosti raziskovani skupki razmerij in pogojev, zaradi katerih je neka vednost takšna, kot je, naj bo to medicina, penologija, norost, psihoanaliza in tako naprej. Knjiga poleg konkretnih stikov s filozofijo in zgodovinopisjem izpostavlja dve nevralgični, na videz antagonistični točki – Foucaultev odnosa do marksizma in do psihoanalize. Kot na sledi Etienna Balibarja, velikega raziskovalca Foucaultevega dela, izpostavlja Eva D. Bahovec: ne gre toliko za to, da bi ugovarjal naukoma Marxa in Freuda ali ju ignoriral, kot za to, da je aktivno nasprotoval teoretskemu dogmatizmu tedanjega časa. S svojo intelektualno etiko je dekonstruiral poenostavljanje obeh tedaj osrednjih mišljenj, ki se lahko hitro sprevržejo v nemišljenje, s tem pa je bil Marxu in Freudu precej bliže, kot bi si mislili. Takšno držo je delil z nekaterimi drugimi sočasnimi intelektualci in miselnimi sopotniki, kot sta na primer Deleuze in Althusser. V zaključku knjige Eva D. Bahovec izpostavlja mesto, na katerem Foucaultevo izostreno opazovanje oslepi – spolno razliko. Obnemi pred drugim spolom. Žensko. To seveda ni izpostavljeno s politikantskim dogmatizmom identitetnih politik, temveč je vprašanje, zakaj je tako, strogo konceptualno. Avtorica polje ženske in mišljenjskega emancipatornega potenciala, ki izhaja iz tega, z izjemnim uvidom odpre na podoben način, kot je to storila že v knjigi Freud, ženska in popotnikova senca. Freud o ženskah govori nešteto traparij in idiotizmov, a ta povrhnjica mizoginije, s katero je prekrita zgodovina, ne sme zamegliti dejstva, da prav Freudovo odkritje in njegova intelektualna praksa, vztrajanje pri spolni razliki, odpira horizont za feminizem in opolnomočenje človeka ženske, ki ni le fantazma prevladujočih družbenih praks. Enako s Foucaultevim molkom – ne gre za to, ali je padel v patriarhalno past izbrisa zgodovine žensk ter z anonimno univerzalizacijo preciziral zgolj slepo moško videnje, temveč je treba njegove raziskave in podrobne analize oblasti ter nastavke za boje proti vseobsegajoči podjarmljenosti brati v feminističnem obzorju, ki lahko tako nepričakovano razpre Foucaulteve arheologije vednosti. Sklep knjige, ki sledi precizni monografiji, je tako v svoji odprtosti najbolj stimulativen. Za konec bi izpostavili še eno kontekstualno razsežnost knjige. Feministka, feministična mislecinja in filozofinja Eva D. Bahovec je tudi visokošolska učiteljica. Zato je okvir knjige, v katerem se zahvaljuje svojim kolegom in kolegicam ter predvsem študentom in študentkam, ki jih tudi poimensko izpostavlja, precej navdihujoč, posebej glede na zadnje poglavje. Diši namreč po živahnem univerzitetnem tovarištvu, kakršno naj bi nekdaj bilo in ga je bolonjski padec v mehansko učenje še bolj zabrisal. Morda se tu odpira možnost za osvoboditev od običajnih spon gospostva.

Vsi jih uporabljamo, a malokdo pozna vse funkcionalnosti in kaj jih poganja - tokrat so na tapeti tekaške ure! Z Marjanom Kodeljo, ki jih pozna do obisti, raziščeva kako ura beleži kvaliteto našega spanca, kje dobi podatke o nadmorski višini, kam gre razvoj teh zapestnih naprav in seveda najpomembnejše: ali merjenje razdalje s pomočjo satelitov vzamemo za sveto ali je bolje zaupati uradnim imeram prog. Marjan je odličen poznavalec, tudi (nekdanji) tekač in zabaven sogovornik. Vabljeni k ogledu.

Nasilje nad ženskami je največkrat kršena temeljna človekova pravica, saj je po najnovejših podatkih kar polovica vprašanih žensk v Sloveniji in vsaka tretja v Evropi po 15. letu starosti doživela eno od oblik nasilja. Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju bomo v Studiu ob 17h govorili o tej žgoči družbeni problematiki. Zakaj imamo še vedno težave s prepoznavanjem nasilja, kakšna je vloga države pri njegovem preprečevanju in kaj lahko naredi vsak od nas, da bi bili kot družba bolj senzibilni in bi znali obvarovati žrtve ter nedvoumno obsoditi nasilneže? Oddajo pripravlja Tita Mayer.

Danes pa učna ura o prioritetah. Kar sporočamo, je naslednje. Občestvu, ki ga vsaj nekoliko zanima družbena stvarnost, so v medijih v glavnem predstavljene obvezne teme. Te lahko najdete v svojih občilih, na svojih družabnih platformah in ob svojih šankih. Optika se sicer spreminja, osnovne teme pa ne. Torej; za letošnjo jesensko-zimsko kolekcijo smo izbrali: "Vladi podpora pada, v kombinaciji s partnerico predsednika vlade, v kombinaciji z deljenjem milijonov, ki jih dobimo za popoplavno sanacijo." Tako opremljeni menimo, da vemo vse, kar je treba vedeti. A kot poskušamo poudariti v naši skromni oddaji teh nekaj zadnjih desetletij, je stvarnost, ki jo dojemamo kot pomembno in edino zveličavno, samo privid. Interesi in centri moči, strici iz ozadja, če hočete, delujejo tiho, lahko bi rekli, da celo potuhnjeno. Poglejmo zadnji primer. Medtem ko si lomimo zobe na komedijah zmešnjave slovenske politike, v državnem zboru čisto potihem poteka postopek o potrditvi več uredb, ki pod predsedstvom Španije uvajajo oziroma spreminjajo dele kmetijske zakonodaje, ki obravnava »pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji. V tem trenutku namreč v Evropski povezavi poteka novo poglavje v bitki za in proti uporabi gensko spremenjenih organizmov. Po novem se v preteklosti tako zelo razdvajajoča kmetijska tehnika sicer imenuje »nove genomske tehnike«, a če so korporacije spremenile ime, še ne pomeni, da se je spremenilo bistvo teh organizmov. GSO-ji imajo tudi v Evropski skupnosti že dolgo zgodovino in če zelo na kratko povzamemo: Evropejci jih po anketah Eurostata nočemo ne videti ne okušati, še najmanj jesti, a napori za njihovo večjo uveljavitev, za liberalizacijo njihove pridelave in za na nek način privatizacijo naše hrane nikoli ne ponehajo. Najnovejša fronta je odprta na področju semen in v evropski zakonodajni postopek je dana uredba, ki gensko spremenjenim semenom odpira vrata tudi na našo skupno evropsko njivo. Lobiranje in nabori, da se uporabo gensko spremenjenih semen brez večjega nadzora dovoli tudi v Evropi, potekajo zadnji dve leti. Prav te tedne, skoraj dneve, pa je odločanje institucij na več ravneh v zadnji fazi. Kaj vse skupaj sploh pomeni? Tema je zapletena, strokovno občutljiva in zato vsegliharstvo skromne radijske oddaje ni na mestu; a prav kompleksnost je tudi razlog, da se je lažje ukvarjati s lestvicami priljubljenosti kot z bistvenimi problemi. In naša hrana, na katero bi sprejetje uredbe vplivalo neposredno, je bistven problem. Zelo na hitro in zelo površno. Zakonodaja, ki se pripravlja na ravni Evropske skupnosti predvideva, da v prihodnje ne bi bilo več treba označevati živil, vzgojenih iz gensko spremenjenih semen; ta pa bi bila podvržena patentni zakonodaji. Se pravi, da bi kmetje in kmetijska podjetja ob nakupu semena plačevala tudi patent, kar bi dobičke multinacionalk pognalo v nebo. Ob tem pa bi uporabo, promet in prodajo avtohtonih domačih semen v določenih primerih celo omejili … Sprememba imena – od "gensko spremenjenih organizmov« do »novih genomskih tehnik" – se uresničuje v zakonodaji, ki razume, da so rastline, ki imajo na genomu do dvajset sprememb, izvzete iz označevanja na poznejših izdelkih in predvsem izvzete iz preverjanja njihove biološke varnosti. Povedano skrajno poenostavljeno: če ima gensko spremenjena rastlina do dvajset posegov na svojem genomu, se formalnopravno izenači s konvencionalno rastlino. Še drugače – v Evropi bi dobili identičen sistem, kot ga poznajo v Združenih državah, kjer gensko spremenjenih organizmov, oziroma izdelkov, ki jih vsebujejo, ni treba dodatno označevati. Kaj natančno pomeni uvedba GSO v naravni cikel, pa menda po treh desetletjih življenja z njimi v glavnem že vemo; vpliv na opraševanje, porazen vpliv na nekatere vrste žuželk, predvsem pa kontaminacijo s temi organizmi tudi na površinah, ki so namenjene oziroma na katerih se kmetuje trudijo gojiti rastline po principih ekološkega kmetovanja. Od tega kratkega izleta v biotsko raznovrstnost pa k politiki. Državni svet je bil do predlagane zakonodaje zadržan in je glasoval proti. A kot vemo, je državni svet brezzobi tiger. Pomembnejše glasovanje je daleč od oči javnosti, ki jo bolj zanima, kdo in kako je prižgal lučke v decembrski Ljubljani, potekalo v odboru za »zadeve Evropske unije« slovenskega parlamenta. Tam so poslanci z osmimi glasovi za in štirimi glasovi proti potrdili stališča naše države do paketa treh uredb o »novih genomskih tehnikah« na ravni Evropske unije. V stališčih je naša država do nekaterih delov uredb sicer zadržana, nekajkrat tudi zaskrbljena, a v glavnem jih podpira … Prav v tem trenutku je civilna družba na okopih in zahteva ustavitev postopkov in uvedbo najširše strokovne in javne razprave o tej temi ter zgledovanje po nekaterih drugih državah EU, kjer so predlagane uredbe odločno zavrnili. A kot smo začeli, tudi končajmo s prioritetami; o bistvenih vprašanjih, ki zadevajo naše bivanje, celo preživetje, nimamo pojma, zato o njih tudi ne soodločamo. Smo pa natančno poučeni o obstranskem, nepomembnem, celo bizarnem, po katerem nato merimo in vrednotimo svoja življenja.

Najnovejša analiza mulja na Koroškem po avgustovskih poplavah je pokazala na prisotnost nevarnih snovi na Prevaljah in v Mežici. Nevarnega je približno 25 tisoč kubičnih metrov mulja, ki ga je treba odložiti na odlagališča za nevarne odpadke. Iskanje primernih lokacij je v teku. Druge teme: - Zoper ministrico za javno upravo Ajanović Hovnik napovedana interpelacija - Večina evropskih poslancev zaskrbljena zaradi položaja medijev v nekaterih članicah - Slovenska manjšina v Italiji opozarja na nedopustno poseganje tamkajšnjih oblasti v šolsko mrežo

Evropska centralna banka je desetič zapored zvišala obrestne mere; depozitna obrestna mera je s štirimi odstotki dosegla najvišjo raven od uvedbe skupne evropske valute leta 1999. Najnovejše gospodarske napovedi za območje z evrom medtem predvidevajo nekoliko počasnejšo rast gospodarstva in nekoliko višjo inflacijo. Razmere komentira glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc.

Nekdanje vojaško pristanišče Beneške republike je zdaj namenjeno dogodkom, kot je Navtični salon. Več kot 200 razstavljavcev iz Italije in od drugod v Benetkah predstavlja najnovejše trende pri gradnji plovil za prosti čas. Med njimi je tudi vrsta slovenskih podjetij, ki suvereno tekmujejo z najboljšimi na svetu. Reportaža Janka Petrovca.

Novi prevod dela Božja liturgija, bizantinsko-slovanskega obreda, ki zajema tri izdaje, je izjemen bogoslužni, cerkveni, knjižni in akademski podvig. Dodana vrednost novega tretjega prevoda omenjenega dela v slovenščino je, da ga je kot prvega uradno potrdil Dikasterij za vzhodne Cerkve v Vatikanu. Pobudo za prevod je dal križevski vladika Milan Stipić; v njegovo pristojnost spadajo tudi tri grkokatoliške župnije v Sloveniji. Najnovejši prevod Božje liturgije - enega od temeljnih besedil vzhodnokrščanskega izročila - je plod različnih strokovnjakov ter želi prispevati k študijski in praktični rabi liturgične dediščine; je pa tudi pomemben gradnik v ekumenskem gibanju na tem prostoru.

Zaznamujemo mednarodni dan svobode medijev. V Društvu novinarjev ugotavljajo, da je lahko samo profesionalen, odgovoren in avtonomen novinar tudi svoboden novinar. Na ta dan je, kot že običajno, mednarodna organizacija Novinarji brez meja objavila indeks svobode medijev. Letos ugotavlja, da je svet vse bolj tarča lažnih vsebin, s čimer se spoprijemajo še posebej novinarji. Čeprav je Slovenija na indeksu nekoliko napredovala in je 50-a med 180-imi državami, je še vedno nizko. V oddaji tudi: - Pred nadaljevanjem pogajanj o plačnem stebru za zdravstvo sindikati nezadovoljni - Na Hrvaškem se začenjajo protesti delavcev v zdravstvu za višje plače - Za jesen predvidena ostrejša tobačna zakonodaja, z omejitvijo elektronskih cigaret

Predsednik sedmega sklica državnega sveta je po štirih krogih glasovanj postal Marko Lotrič. Ob izvolitvi je med drugim izrazil željo, da državni svet ne bi bil tako politično in ekonomsko opredeljen. Prepričan je, da državni svet potrebujemo. V oddaji tudi: - Najnovejši predlog dogovora glede kapice na ceno plina pod 200 evrov na megavatno uro - Kitajska se spopada s prvim od treh pričakovanih valov epidemije covida to zimo - V Montrealu zgodovinski dogovor za zaščito svetovnih vrst in ekosistemov

“Harmonična glasba ima moč, da uredi neharmonično dušo,” je zapisal Platon. O vplivu glasbe na človeka poročajo znanstveniki s področja biologije in medicine. Zvočne vibracije imajo učinek celo na žive celice. Najnovejša teorija fizike - Teorija strun - je poimenovana po nihanju strun, ki jih je opazoval že Pitagora. Glasba ima torej velikansko moč in najčistejšo harmonijo smo našli v gregorianskem koralu, tako smo izbrali tudi nekaj najboljših posnetkov Schole cantorum Labacensis.

“Harmonična glasba ima moč, da uredi neharmonično dušo,” je zapisal Platon. O vplivu glasbe na človeka poročajo znanstveniki s področja biologije in medicine. Zvočne vibracije imajo učinek celo na žive celice. Najnovejša teorija fizike - Teorija strun - je poimenovana po nihanju strun, ki jih je opazoval že Pitagora. Glasba ima torej velikansko moč in najčistejšo harmonijo smo našli v gregorianskem koralu, tako smo izbrali tudi nekaj najboljših posnetkov Schole cantorum Labacensis.

Preden se vsi skupaj odpravimo v predsedniško palačo, najprej končajmo še eno veliko poglavje slovenskega vsakdana … Kajti kot veste, ni konec, dokler tega ne oznanimo v naši skromni oddaji. Zadnjih nekaj mesecev smo se intenzivno prepirali o muzeju Slovenske osamosvojitve. Ali naj ostane samostojna entiteta, ali naj ga raztopimo v muzeju novejše zgodovine. Kot so se menjale ideološke predpostavke obeh vladajočih garnitur, se je menjala tudi usoda te slavne, čeprav še povsem nebogljene ustanove. Hočemo povedati, da je muzej slovenske osamosvojitve muzealska verzija Kardashianovih – razvpit brez pravega razloga! Gremo od zunaj navznoter – od bistva muzealstva do samega bistva osamosvojitve. Najprej nekaj bolečih dejstev za slovenske politike, ki ob prostih popoldnevih ustanavljajo muzeje … Muzej pomeni hišo muz. Kot je znano, muze za puške, uniforme in velike politične premike v Heladi niso poznali. Ali pa je obstajala, ampak je morala čistiti klet, medtem ko so njene sestre v prvem nadstropju medile klasično umetnost. Drugo nerodno dejstvo … Britanski muzej je zastonj; kar pomeni, da veliki narodi za svojo – v primeru Britancev resda tudi za tujo – preteklost ne računajo vstopnine … Nato pa gremo k bistvenemu vprašanju, ki je tako zelo zbegalo kulturne in običajne elite tega naroda, da so začele dajati nerodne izjave … Dilemo, ki jih je zmedla, sicer na zelo preprost način razrešujejo zgodovinske čitanke za šesti razred OŠ in se glasi: "Ali je vsaka preteklost tudi že zgodovina in ali si posledično vsaka zgodovina zasluži, da se jo človeški zarod nauči na izust …?" Profesorji zgodovine so si v procesu služenja muzi izmislili več podkategorij. Uradno, da bi vsa človeška kolobocija bila čim bolj razumljiva, neuradno, da bi jih čim več dobilo službo. Tako smo prišli do spornega termina "novejša zgodovina" in okoli njega zgradili učbenike, katedre, muzeje seminarje, inštitute in podobno. Vsi ti deležniki imajo natančno izdelano vedenje o tem, kaj novejša zgodovina je in po vseh kriterijih slovensko osamosvajanje spada v to kategorijo. Torej v muzeje, inštitute in na katedre za novejšo zgodovino. Zgodovinarjem je to jasno, politikom pa ne in ker so nekateri zgodovinarji tudi politiki, sploh pa so vsi politiki tudi zgodovinarji, je prišlo do preklemanske šlamastike z muzejem slovenske osamosvojitve … Poskusimo z banalno plastično razlago, potrebno, da slehernik razume kompleksnost problema, ki je zmedel celo največje ume slovenskega parlamentarizma. Novejša zgodovina je velika riba, ki požre manjšo ribo, slovensko osamosvojitev. Povedano še drugače; celotna slovenska osamosvojitev je del novejše zgodovine, kar pa ne pomeni, da je vsa novejša zgodovina zajeta v slovenski osamosvojitvi. In v tem zajcu tiči grm. Kajti osamosvojitelji in njih goreči apologeti so mnenja, da si slovenska osamosvojitev kot enkraten in zgodovinski proces zasluži svojo ustanovo. Se pravi "Muzej slovenske osamosvojitve", ki za zdaj deluje na začasni lokaciji, bi bil nameščen v drugi zgradbi na drugi lokaciji in z drugimi kustosi kot muzej za novejšo zgodovino. A tehnično gledano bi osamosvojitev kot proces še naprej ostala del novejše zgodovine. Kar nas pripelje do presenetljivega spoznanja, da prepiri, ki nas morijo zadnjih nekaj mesecev, niso ideološko, temveč bolj nepremičninsko in kadrovsko vprašanje … Najbolj hecno pa je dejstvo, da vedenje o slovenski osamosvojitvi, naj bo znotraj takšnega ali drugačnega muzeja, še zdaleč ni dokončno in ga pogosto zasenčijo prav tisti, ki bi ga morali vsaj negovati, če že ne raziskovati in razširjati … Če omenimo samo najbolj očiten del osamosvojitve, se pravi desetdnevno vojno, je v treh desetletjih po dogodku prisotnih že polno polresnic, zavajanj in različnih opisov posameznih dogodkov. Da ne bomo samo teoretiki: Če pod – ne poznavalski, temveč samo publicistični drobnogled vzamemo največji oboroženi spopad, ki je bil seveda zaustavitev oklepne kolone pri Štrihovcu, in poznejši boji na mejnem prehodu Šentilj, se nam odpre ogromno vprašanj in nejasnosti, kot tudi nasprotujočih si trditev. Z dogajanjem se danes v glavnem ukvarjajo ljubiteljski raziskovalci ali pa neposredni udeleženci dogodkov s spominsko literaturo. A če bi energija, čas in tudi denar okoli prepirov kdo, kaj in kje naj bo muzej šla v resnično vrednotenje samo dogodkov na Šentilju … bi bil pogled na osamosvojitveni čas bogatejši. Seveda pa pri znanstvenem, ne spomeničarskem, raziskovanju vedno obstaja možnost, da junaki postanejo bedaki. In obratno.

Izteka se volilna kampanja pred nedeljskim drugim krogom predsedniških volitev. Kandidata Nataša Pirc Musar in Anže Logar imata za nagovarjanje volivk in volivcev čas še do polnoči. Najnovejša volilna napoved, ki jo je za našo hišo izvedla agencija Valicon, kaže na zmago Pirc Musarjeve. Ogrozi jo lahko le vedenje njenih taktičnih volivcev. Druge teme: - Evropsko gospodarstvo na točki preloma: gospodarska rast v Uniji letos 3,3-odstotna, prihodnje leto bo močno upadla - Francija dovolila vplutje reševalne ladje Ocean Viking z več kot 200 migranti na krovu; dve tretjini jih bodo sprejele tudi nekatere druge evropske države - Največje martinovanje v državi v štajerski prestolnici v polnem teku; vinarji ob letošnjem manjšem pridelku opozarjajo na številne izzive

Dovoljšnih količin dežja, ki bi omilil že dlje časa trajajočo sušo pri nas, ni na vidiku. Nekaj padavin je bilo sicer včeraj, še največ na severozahodu, ko je nekje zapadlo 25 litrov, a to še zdaleč ni dovolj. Nekolikšna osvežitev je medtem zagotovo dobra novica za vse, ki se morda prebijajo skozi gnečo na cestah. Po pričakovanjih je prometno zelo obremenjen tudi prvi avgustovski vikend. Drugi poudarki oddaje: - Ob zmanjševanju okužb s koronavirusom si v domovih za starejše želijo omilitve ukrepov. - Težava pri preiskavi nesreče avtobusa na avtocesti blizu Zagreba: tahograf povsem uničen. - Najnovejši napadi izraelskih sil na območju Gaze terjali več kot 30 smrtnih žrtev, Islamski džihad odgovarja z raketiranjem.

Preoblikovanja nove vlade, kot kaže, še ne bo kmalu. SDS je namreč vložila podpise za začetek referendumskega postopka za zakon o vladi, češ da gre za zapravljanje davkoplačevalskega denarja. Koalicija odgovarja, da gre za zavlačevanje oblikovanja vlade.

Center Noordung v Vitanju, ki ga je pred več kot štirimi leti država prevzela od prvotnih ustanoviteljev, so vsebinsko prenovili. Zadnji posegi, ko so prvič po desetih letih od izgradnje zapolnili prav vse hodnike večkrat arhitekturno nagrajene stavbe, so stali 180 tisoč evrov.Center Noordung v Vitanju so vsebinsko prenoviliCenter Noordung v Vitanju, ki ga je pred več kot štirimi leti država prevzela od prvotnih ustanoviteljev, so vsebinsko prenovili. Najnovejši posegi, ko so prvič po desetih letih od izgradnje zapolnili prav vse hodnike večkrat arhitekturno nagrajene stavbe, so stali 180.000 evrov.

V globaliziranem svetu se razdalje med donedavna oddaljenimi kulturami nezadržno manjšajo in tako k nam v dobrih, neposrednih prevodih prihaja tudi vse več del iz sodobne japonske književnosti. Najnovejše je roman Vsa moj poletja, pod katerega se podpisuje Mieko Kawakami, ena izmed gostij letošnjega festivala Fabula. Pri tem se zdi posebej pomenljivo, da slovenski bralke in bralci z Vsemi mojimi poletji na svoje knjižne police dobivamo delo, ki še ni v pravem pomenu besede kanonizirano, ki se torej ne šibi pod težo večdesetletne kritiške hvale, temveč nam ponuja dober vpogled v to, kaj se prav ta hip dogaja na literarni sceni dežele vzhajajočega sonca. In kaj se dogaja? O čem v Vseh mojih poletjih pravzaprav piše Mieko Kawakami in kako to počne, da je z romanom prebila meje svoje nacionalne književnosti in zdaj nagovarja bralce po vsem svetu, celo tiste, ki beremo slovensko? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Domna Kavčiča, ki je Vsa moja poletja skupaj z Nino Habjan Villareal prevedel za založbo Beletrina. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Valovanje rentgenske svetlobe je tako kratko, da je primerljivo z dimenzijami atomov. Če hočemo rentgensko svetlobo fokusirati, moramo tudi leče narediti z atomsko natančnostjo. Najnovejši dosežek dr. Saše Bajt, ki vodi svojo raziskovalno skupino na Centru za znanosti z laserji na proste elektrone CFEL, ki deluje v okviru instituta Desy v nemškem Hamburgu, se bliža ločljivosti 4 nanometrov. Članek je pred objavo. S tem je za polovico izboljšala svoj prejšnji rekord, ko je leta 2017 dosegla ločljivost 8nm. »Kot da imamo sto metro dolgo tekaško progo, ki jo moramo narediti z natančnostjo človeškega lasu,« opisuje potrebno natančnost večslojnih leč dr. Saša Bajt. Z večjo ločljivostjo se seveda hitro izboljšujejo možnosti, kaj lahko vse vidimo. Osrednja prednost rentgenskih mikroskopov pa je predvsem v tem, da lahko na ta način raziskujemo vzorce v vodi, v zraku, naprave med delovanjem, možno je videti tridimenzionalne slike tkiv, kar vse z drugimi mikroskopi, ki zahtevajo na posebne načine pripravljene vzorce, ni mogoče.

Najnovejše klinične študije o protivirusnih močeh ameriškega slamnika so potrdile starodavna vedenja severno-ameriških Indijacev. Sanja Lončar nas je v Zeliščarnici seznanila z izsledki teh študij in nas spomnila, da je zdaj čas za setev te zdravilne rastline.

Najnovejše poročilo nevladnega britanskega združenja, organizacije Oxfam je opozorilo na močno poglobljeno neenakost po vsem svetu in pritegnilo pozornost s podatkom, kako nepojmljivo visoki so dobički najbogatejših v zadnjih dveh letih in to predvsem na račun pandemije. Od marca 2020 do novembra lani se je namreč premoženje najbogatejših desetih zemljanov podvojilo in je zdaj večje kot je skupno premoženje več kot treh milijard najrevnejših. Pandemija je po drugi strani v revščino potisnila še dodatnih 160 milijonov ljudi, zaradi nedostopnosti do zdravstvene oskrbe, lakote, nasilja nad ženskami in podnebnih sprememb pa je dnevno umrlo 21.000 ljudi. Kako bodo taki globalni trendi razslojevanja vplivali tudi na naša življenja in kako vplivajo na revščino pri nas, ocenjuje eden največjih poznavalcev družbene neenakosti pri nas, predavatelj na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani doc. dr. Srečo Dragoš.

Najnovejši dobitnik nagrade Staneta Severja je Blaž Setnikar, dramski igralec, član ansambla Prešernovega gledališča v Kranju in sicer za vlogi Osvalda Alvinga v Strahovih Henrika Ibsena v režiji Igorja Vuka Torbice in Slehernika v Škofjeloškem pasijonu patra Romualda - Lovrenca Marušiča v režiji Jerneja Lorencija. »Sodobnost in aktualnost Setnikarjeve igre ni le v osebnostni kompleksnosti, temveč predvsem v natančni odmerjenosti in uravnoteženosti med psihološkimi nasprotji,« je zapisano v utemeljitvi nagrade, v kateri preberemo tudi, da ima Blaž Setnikar »izvirno igralsko izraznost.« Umetnika igre je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič:Dobitnik nagrade Staneta Severja 2021Najnovejši dobitnik nagrade Staneta Severja je Blaž Setnikar, dramski igralec, član ansambla Prešernovega gledališča v Kranju, in sicer za vlogi Osvalda Alvinga v Strahovih Henrika Ibsena v režiji Igorja Vuka Torbice in Slehernika v Škofjeloškem pasijonu patra Romualda – Lovrenca Marušiča v režiji Jerneja Lorencija. »Sodobnost in aktualnost Setnikarjeve igre ni le v osebnostni kompleksnosti, temveč predvsem v natančni odmerjenosti in uravnoteženosti med psihološkimi nasprotji,« je zapisano v utemeljitvi nagrade, v kateri preberemo tudi, da ima Blaž Setnikar »izvirno igralsko izraznost«. Umetnika igre je pred mikrofon povabila Tadeja Krečič:

Peti val epidemije dobiva zagon. Včeraj so potrdili 4 tisoč 68 okužb ali 117 odstotkov več kot pred enim tednom. V bolnišnicah zdravijo 542 bolnikov s covidom, 160 jih potrebuje intenzivno zdravljenje. Zaostrovanja ukrepov za zdaj ne bo, je pa minister za zdravje Janez Poklukar vse pozval, naj upoštevajo preventivne ukrepe in naj organizirajo delo od doma ali v izmenah. Zaradi širjenja okužb v domovih za starejše je napovedal omejitev obiskov na enega zdravega obiskovalca. Drugi poudarki oddaje: - Avstralski premier Morrison o izjemi za Đokovića na teniškem prvenstvu Avstralije: če dokazi ne bodo dovoljšnji, ga bomo s prvim letalom poslali domov - Rusija je pozvala k dialogu v Kazahstanu, od koder poročajo o nasilnih protestih zaradi podražitve energentov - Uskladitev minimalne plače za letos pri nas bo enaka inflaciji, torej skoraj 5-odstotna

Najnovejši podatki o širjenju koronavirusa vzbujajo upanje, da smo v Sloveniji že dosegli vrhunec četrtega vala epidemije. V bolnišnicah ga medtem še pričakujejo, razmere so po navedbah državnega sekretarja na zdravstvenem ministrstvu Franca Vindišarja zaradi pomanjkanja kadra in njegovega premeščanja kritične. Vse nenujne storitve so ustavljene. Vindišar zato poziva ljudi, naj se izogibajo adrenalinskim športom in drugim dejavnostim, kjer je tveganje za poškodbe večje. Druge teme: - Tanji Frank Eler in Mateju Oštirju poln petletni mandat na Evropskem javnem tožilstvu - Nemški socialdemokrati, Zeleni in liberalci sklenili koalicijski dogovor - Smučišče v Soeldnu usodno za 38-letnega slovenskega deskarja Marka Grilca

Najnovejšo knjigo Toneta Partljiča z naslovom Ljudje z otoka sestavlja 8 novel, ki preko življenjskih zgodb posameznikov in družin zarisujejo svet odmaknjenega hrvaškega otoka Ilovik, ki ga pisatelj obiskuje že skoraj 40 let. Okolje, ki se skozi novele razpira pred nami, je po eni strani zelo osamljeno in zaprto, zaščitniško do lastnih navad in ritualov, strogo religiozno in sumničavo do tujcev, po drugi strani pa je kljub svoji odmaknjenosti ves čas na tak ali drugačen način predmet nenehnih zgodovinskih sprememb in je v marsikaterem smislu zelo povezano s svetom, kar je še posebej izrazito, ker se novele dogajajo v različnih obdobjih burnega 20. stoletja, v katerem otok zamenja kar štiri različne države: po razpadu Avstro-Ogrske se namreč znajde pod Italijo in šele po drugi svetovni vojni postane del Jugoslavije in nato Hrvaške. Ob tem se iz revnega otoka, kjer je bilo večino zgodovine težko preživeti, domačini nenehno izseljujejo in ob redkih obiskih ali vrnitvah tja prinašajo celo zgodbe o življenju v Združenih državah in drugih daljnih krajih. O tem zanimivem prepletu zaprtosti in povezanosti s svetom ter drugih značilnostih življenja na tem majhnem otoku – katerega podoba je čez leto zelo drugačna kot ob poletnem navalu turistov – pa tudi o tem, kako se je sploh lotil pisanja svoje najnovejše knjige, ki vendarle ni le strogo realističen opis otoškega življenja, smo za tokratno Sobotno branje govorili s pisateljem Tonetom Partljičem. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Najnovejša napoved inštituta Jožef Stefan kaže, da bo Slovenija po evropskih merilih v petek že dosegla rdečo epidemično fazo, temno rdečo pa sredi septembra. Včeraj so pristojni sicer potrdili 477 novih primerov okužbe, pozitivna je bila skoraj petina izvidov. Povečuje se tudi število hospitaliziranih bolnikov s covidom. Teh je 86, 19 jih potrebuje intenzivno nego. Nacionalni inštitut za javno zdravje je sporočil, da se je od prvega marca letos v bolnišnicah zdravilo 73 polno cepljenih bolnikov, necepljenih je bilo 3 tisoč 170. Preostali poudarki oddaje: - Voditelji držav G7 brez dogovora o podaljšanju evakuacije iz Afganistana. - Cena subvencionirane vozovnice od zdaj enotna za vse dijake in študente. - Primož Roglič izgubil rdečo majico vodilnega na Vuelti in po padcu tudi prednost pred glavnimi tekmeci.

Šolsko leto, ki ga je zaznamovala epidemija, se končuje. Več kot 100 dni je trajalo zaprtje šol zaradi covida. Strokovnjaki, ki spremljajo razvoj otrok, v en glas opozarjajo na negativne posledice. Najnovejši rezultati meritev športnega kartona kažejo, da je epidemija novega koronavirusa povzročila, da je odstotek predebelih šolarjev narasel za okrog 30 odstotkov, zmanjšala se je gibalna učinkovitost in okrog deset odstotkov otrok je zasvojenih z uporabo elektronskih naprav. In še: epidemiji covida bo sledila epidemija duševnih težav pri otrocih in mladostnikih, če ne bomo ukrepali - opozarjajo - prav tako enotno strokovni delavci, psihologi, psihoterapevti, pedopsihiatri in drugi.

Evropski voditelji so se po nedeljskem incidentu v Belorusiji strinjali o zaprtju evropskega zračnega prostora za beloruska letala. Letalske družbe v Evropski uniji so ob tem pozvali, naj se izogibajo preletom nad Belorusijo. Gre za grožnjo varnosti civilnega letalstva in mednarodni varnosti, je ob tem dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel in dodal, da ne bodo dopustili igranja ruske rulete z življenji nedolžnih civilistov. Voditelji so se zavzeli tudi za takojšnjo izpustitev beloruskega novinarja Rómana Protasjéviča. Ostale teme: - Državni zbor bo obravnaval zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vodah. - Najnovejša raziskava o mladih v Sloveniji kaže, da se ti v povprečju prej odselijo od staršev, počutijo se politično kompetentne in pogosteje podpisujejo različne peticije. - Mineva leto dni od smrti temnopoltega Georgea Floyda.

Znani so finalisti nagrade kresnik in odpira se festival Svetlobna gverila, ki bo Ljubljano do 19. junija razsvetljeval s svetlobnimi instalacijami, objekti in projekcijami. Poročali bomo z 17. beneškega arhitekturnega bienala, ki se je za javnost odprl v soboto ter ocenili najnovejši predstavi Sonce, zemlja, mesec … in Nihče čez črto iz mariborskega in ljubljanskega Lutkovnega gledališča.

Novi Skubičev roman šteje več kot 400 strani. Čeprav bi utegnili pričakovati, da ga je pisatelj pisal med karanteno, ko je imel na voljo veliko časa, pa temu ni tako. Dokončal ga je nekaj dni pred začetkom epidemije in poslal v prvo branje. Knjiga je izšla pri založbi Beletrina, podrobnosti o njej pa v oddaji, v kateri boste izvedeli tudi, kdo so letošnji nominiranci za nagrado Desetnica ter katera razstava je trenutno aktualna v Društvu likovnih umetnikov Maribor.

Danes je svetovni dan knjige, pa tudi avtorskih pravic. Slednje nas opomni, da so za ustvarjalnimi izdelki ljudje – avtorji, prevajalci, založniki, oblikovalci knjižnih podob nenazadnje in številni drugi. Da dobre knjige lahko beremo v maternem jeziku, ni nekaj samoumevnega, opozarja tudi sejem s kavča, ki je letos na spletu združil več kot 50 slovenskih založnikov. V oddaji pa se bomo vprašali tudi zakaj se je Goran Vojnović odločil ponovno pisati o Marku Đorđiću, čefurstvu in ljubljanskih Fužinah. Avtor Čefurjev raus - ene od redkih domačih knjig, ki so postale pravcati kulturni fenomen, namreč z romanom Đorđić se vrača nadaljuje zgodbo osrednjega lika te uspešnice. Foto: Pixabay

Izteka se prvi dan vsesplošnega zaprtja države, ko se je zaradi slabšanja epidemičnih razmer bolj ali manj zaustavil velik del javnega življenja. Še največ težav je zaradi zaprtja vrtcev, ki nujno varstvo zagotavljajo le za otroke zaposlenih v kritični infrastrukturi. 11 dni zaustavitve javnega življenja naj bi izkoristili za cepljenje. Po spremembi strategije so zdaj na vrsti starejši od 60 let ter najbolj ranljivi kronični bolniki, cepili jih bodo tudi s cepivom Astrazenece. Druge teme oddaje: - Zdravstveni minister Poklukar napovedal samotestiranje za srednje in osnovne šole - Taksisti ostro proti prihodu Uberja v Slovenijo; bojijo se, da jih bo to uničilo - Začenjajo se slovesnosti velikonočnega tridnevja

More than six million Australians are now eligible to receive coronavirus vaccines under a new phase of the national rollout. Phase 1b of the program kicked off across the country on Monday. - Od ponedeljka dalje bo več kot šest miljonov Avstralcev prejelo cepivo COVIDa19 v skladu z novo fazo nacionalnega programa cepljenja.

Ocenjujemo vestern Novice sveta s Tomom Hanksom v glavni vlogi, ki je med favoriti za oskarja za najboljši film. Posvečamo se novi komediji scenaristk Kristen Wiig in Annie Mumolo – ustvarjalk ene najbolj uspešnih komedij novega tisočletja Dekliščina. V filmu Barb in Star gresta v Vista Del Mar sta odigrali tudi naslovni vlogi prijateljic srednjih let, ki prvič zapustita zakotno mestece, v katerem živita, in se odpravita na dopust na Florido. Na TV SLO pa je ta teden v rubriki Kinoteka na ogled Rdeča puščava Michelangela Antonionija. V oddaji razmišljamo o vizualnih sredstvih, s katerimi je Antonioni v tej filmski umetnini uspel prikazati posledice industrializacije in s tem povezano tesnobo.

V epizodi #44 je bil moj gost Marjan Ogorevc, bioterapevt, atletski trener, avtor knjig, kolumn in člankov. Dotakneva se tematik, kot so: Proces pisanja in sporočilo knjige Magija Problemi racionalnega razmišljanja Neracionalni način razmišljanja Kako definirati kaj je moralno Občutek enosti Koncept razsvetljenja Vertikalna in horizontalna udejstvovanja Substance za razširjanje zavesti / Psihedeliki Razvoj tehnologije in prihodnost človeštva =================================== Marjan Ogorevc, bioterapevt, atletski trener, avtor knjig, kolumn in člankov, strokovni vodja in predavatelj v šoli za bioterapevte, ki temelji na karmični diagnostiki, že več kot 30 let proučuje alternativne načine zdravljenja. O svojih spoznanjih s področja bioenergijskega zdravljenja je napisal devet knjig, med njimi knjige Samozdravljenje s karmično diagnostiko, duhovni potopis Med šamani v Sibiriji, Karmična diagnostika in varen vstop v človekovo biopolje, Alternativna medicina v športu, zbirko kolumn Iskanja. Najnovejša knjiga: Magija: Most med znanostjo in religijo https://www.primus.si/magija/

Včerajšnji dan je postregel z rekordnim številom okuženih. S PCR in hitrimi testi so potrdili skupno več kot 3 tisoč 500 primerov, kar je nov dnevni rekord. Vladni govorec Jelko Kacin s prstom kaže na zasebna druženja med prazniki. Najnovejši podatki pa so slab obet za vrnitev prve triade in vrtčevskih otrok v šole in vrtce. Premier Janez Janša je dopoldne dejal, da odpiranju prihodnji teden ni naklonjen. Ostale teme: - Evropska agencija za zdravila prižgala zeleno luč cepivu Moderne - Izredni nadzor glede ustreznosti hitrih testov - Vesel: Osnutek poročila, ki kroži v javnosti, ne razkriva vseh nepravilnosti - Tehtnica v Georgii se nagiba na stran ameriških demokratov

Ves svet je v pandemiji in z njim tudi literarni svet Tadeja Goloba, ki se v svojem četrtem nadaljevanju z višjim inšpektorjem Tarasom Birso sprašuje, ali je novi koronavirus ustvaril tudi serijskega morilca. Po različnih krajih Slovenije se na točno določen dan v tednu zgodijo umori, na videz med seboj nepovezani. Znana ekipa s Policijske uprave Ljubljana – tokrat kot nekakšni podizvajalci GPU – Taras, Tina, Brajc in Osterc – se podajo v tekmo s časom po manjših in večjih krajih. Najnovejšo knjigo Tadeja Goloba Virus v Sobotnem branju na Prvem predstavlja Tina Lamovšek. Zaradi morebitnih kvarnikov oddajo poslušajte po branju.

Epidemija koronavirusa ne vpliva le na telesno, temveč tudi duševno zdravje. Tudi pri mladih. Najnovejše ugotovitve nam bosta razkrila četrtkova nočna gosta, Alenka Seršen Fras in Mitja Muršič s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor.

Današnja sobota bo dala odgovor na vprašanje, ali bo Slovenija dosegla enega največjih športnih uspehov od njene neodvisnosti. Ali bo prvi Slovenec, ki bo osvojil prestižno kolesarsko dirko po Franciji, postal Primož Roglič ali Tadej Pogačar, bo znano kmalu po 18-ti uri, ko bo ciljno črto kot zadnji v današnji vožnji na čas prevozil nosilec rumene majice Primož Roglič. Pred razpletom današnje etape smo preverili tudi utrip v rojstnih krajih obeh kolesarjev: Drugi poudarki: - Najnovejša statistika pri nas: 114 okuženih - Ali bo potrebna rekonstrukcija vlade, bo morda znano pojutrišnjem - Za rekorden proračunski primanjkljaj kriva epidemija - V Posočju protest okoljevarstvenikov

Skokovita rast okužb tako pri nas kot na Hrvaškem je znova novica dneva. Pri nas so potrdili 43 novih primerov, pri južnih sosedih kar 255. Z jutrišnjim dnem bo zato Hrvaška uvrščena na rdeči seznam in to ne samo pri nas in v naši soseščini, ampak tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Najnovejša statistika kaže več okuženih tudi v Istri, zato izjem po županijah ni pričakovati. Medtem Slovenci ob hrvaški meji upajo na jasna pravila zanje. V oddaji še: - Inšpektorji notranjega ministrstva nad tajne podatke NPU-ja - Priporočilo zavarovalnicam, naj zadržijo izplačila dividend - Ruski opozicijski voditelj Navalni domnevno zastrupljen

Najnovejši podatki o okužbah s koronavirusom v Sloveniji kažejo, da so včeraj potrdili največje število novih primerov v zadnjih dveh mesecih in pol, in sicer 30. Pristojni upajo, da bodo nedavno sprejeti ukrepi, med drugim ponovno obvezno nošenje mask v zaprtih javnih prostorih in izrazitejša zapora meje, pripomogli k izboljšanju epidemiološke slike, sicer pa nas lahko doleti vnovično zapiranje najbolj tveganih gospodarskih panog. Druge teme: - Pristojni na šestih mejnih prehodih že vročajo odločbe o karanteni - Na slovenski Obali, kot kaže, kopalci tokrat previdnejši glede fizične razdalje - Politika razcepljena in razgaljena, politični prostor izpraznjen - Na Hrvaškem volilni molk pred jutrišnjimi parlamentarnimi volitvami

Šole in vrtci samevajo že pet tednov, do konca šolskega leta jih je ostalo še osem. Kljub vsem okoliščinam matura letos bo, v celoti. Kdaj in kako nazaj v šolske klopi, bo seveda odvisno od tega, kako se bo koronavirus širil v prihodnje. Najnovejša statistika na dnevni ravni: včeraj 13 novih okužb, štirje smrtni primeri, osem bolnikov so po uspešnem zdravljenju odpustili domov. Skupno je več kot tisoč 317 potrjenih okužb, umrlo je 70 ljudi, na intenzivni negi je 27 bolnikov. Sodeč po podatkih je epidemija pod nadzorom, zato od danes veljajo dodatne izjeme pri omejitvah prehajanja med občinami. Preostale novice: Ne hitite z registracijami in zavarovanji vozil, veljavna bodo še dva meseca. Težave samozaposlenih v kulturi pri pridobivanju protikoronske pomoči Bo tudi naša država sprejela begunske otroke iz Grčije? Slovenija še bolj zelena: začenja se obsežno pogozdovanje.

Naglo širjenje novega koronavirusa je v tem času trdno ospredju pozornosti svetovne javnosti. Število tako okuženih kot tudi smrtnih žrtev narašča iz dneva v dan, prav tako se širi nabor držav, v katerih so okužbo z novim virusom že potrdili. 11 milijonsko kitajsko mesto Wuhan, ki je žarišče epidemije, je od 23. januarja pod karanteno in spominja na mesto duhov. Prejšnji četrtek je svetovna zdravstvena organizacija razglasila novi virus za globalno grožnjo javnemu zdravju. Združene države Amerike in še nekatere države so zaprle svoja vrata za vse, ki so bili v zadnjih dveh tednih na Kitajskem. Nedvomno še nikoli v zgodovini ni epidemija kake bolezni povzročila tako zelo obširnih odzivov in izolacije takšnih razsežnosti. Kakšno nevarnost torej predstavlja najnovejši koronavirus in kam se aktualna epidemija uvršča glede na druge znane epidemije, smo v Glasovih svetov povprašali virologa, predstojnika Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pri ljubljanski Medicinski fakulteti in vodjo Laboratorija za diagnostiko virusnih infekcij prof. dr. Miroslava Petrovca.

Pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj se je kot ustvarjalec zmerom zavedal pomena ritmično-melodične podobe, pa naj je pisal pesem ali roman. O tej temi je med drugim razmišljal tudi v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 7. junija, kmalu po izidu svoje pesniške zbirke Stihožitja in distonije. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

V Sloveniji po ocenah kar 80 odstotkov onkoloških bolnikov prej ali slej poseže po kakem pripravku iz konoplje. CBD lahko denimo brez težav kupimo v specializiranih trgovinah ali naročimo po spletu, čeprav je uradno prepovedan. Toda gre za sivo cono, kjer ni nadzora in ne moremo vedeti, kaj smo dejansko kupili. Konoplja oziroma pripravki iz nje se vse pogosteje uporabljajo v medicinske namene in pri lajšanju simptomov vrste bolezni od epilepsije, multiple skleroze, avtizma in tudi pri blaženju stranskih učinkov kemoterapije. Najnovejše raziskave kažejo, da je potencial še neprimerljivo večji. Toda zaradi nedorečene zakonodaje in pomanjkljivega nadzora je v praksi situacija tako za bolnike kot za raziskovalce vse prej kot idealna. Bo Slovenija uredila to področje in omogočila raziskave, ki bi prinesle številne koristi, preverjamo v tokratni Intelekti. Oddajo je pripravila Nina Slaček. Foto: Pixabay, cc

Pesnica in prevajalka Miljána Cunta je leta 2010 objavila pesniško prvenko Za pol neba, štiri leta pozneje Pesmi dneva s fotografijami Dušana Šarotarja in pred kratkim (v zbirki Nova slovenska knjiga pri založbi Mladinska knjiga) svojo tretjo zbirko Svetloba od zunaj. Avtorica z najnovejšo objavljeno poezijo ne išče bližnjic, ne ponuja lažjih odgovorov in ne stavi na črno-bele obrazce, nasprotno. Več o svoji najnovejši zbirki nam bo pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa nam bo tudi nekaj svojih pesmi. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Vojko Frelih

Šolske počitnice so tu ali pa za nekatere še pridejo. Naj ne bodo le nov izgovor za posedanje pred računalnikom in televizijo, otroke (in sebe) napodimo ven, na svež zimski zrak! Otroci so bili nekoč nenehno v gibanju, danes pa kakor da nimajo več časa niti za prosto gibalno igro. Prosta igra in svobodna izbira pri njej sta ključni za krepitev samopodobe in za to, da otrok odkrije, kdo sploh je. Najnovejše raziskave tudi potrjujejo povezavo med gibanjem in kognitivno sposobnostjo, še sporoča današnja oddaja o zdravju. Maja Ratej in njena gostja dr. Tina Bregant tako v tokratni Ambulanti 202 sporočata predvsem eno: Pametni se gibljejo!

Miniserija Zdravje na dotik testira aplikacije, zapestnice in ure, ki spodbujajo zdrav način življenja. Najnovejša Applova pametna ura ponuja celo merjenje in zapis elektrokardiografije. Vgrajene elektrode vas lahko z aplikacijo EKG opozorijo na znake atrijske fibrilacije. Pa lahko res rešijo življenje? V Odbiti do bita z dr. Majo Kolšek Šušteršič.

Najnovejša raziskava o nasilju nad geji in lezbijkami je pokazala, da se nasilje nad istospolno usmerjenimi v Sloveniji ne zmanjšuje. Ko pa govorimo o psihičnem nasilju, pa ga je še več, kot ga je bilo na začetku novega tisočletja. Rečemo lahko, da je izkušnja nasilja del vsakdanjega življenja istospolno usmerjenih ljudi v Sloveniji. O tem smo se pogovarjali z doktorico Alenko Švab, redno profesorico na Oddelku za sociologijo in raziskovalko v Centru za socialno psihologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki že vrsto let raziskujete spolnost, intimne življenjske stile in vsakdanje življenje. Raziskavo o vsakdanjem življenju gejev in lezbijk v Sloveniji so opravili dvakrat. Prvo v letih 2003 in 2004, drugo pa v letih 2014 in 2015. Kot pravi, so nasilje, razkritje in intimna partnerstva tri glavne teme, ki so jih raziskovali. V minulih letih je bilo o pravicah istospolno usmerjenih veliko govora, ta prepoznavnost pa je dvorezen meč, saj v raziskavah niso opazili večjih sprememb na bolje, so pa zaznali spremembe na slabše. Oddajo je pripravila Urška Henigman.

Ob koncu letošnje sezone skozi žanrski okvir t.i. roparskega filma pogledamo v razpadajoče drobovje sodobne družbe. Najnovejše delo britanskega cineasta Steva McQueena, Vdove (2018), ki v osrčju s kriminalom prežetega Čikaga razmišlja o razrednih, rasnih, verskih in spolnih razlikah, je bil zagotovo eden najbolj pričakovanih filmov letošnjega leta. O tem, ali so Vdove omenjena pričakovanja […]

Urednik žal ugasle revije 2000 in esejist, tudi Rožančev nagrajenec, Peter Kovačič Peršin v svoji najnovejši esejistični zbirki Stopinje v pesku zgodovine tehtno razmišlja (med drugim) o usodi naše civilizacije, o globalizaciji in spravi. Seveda pa je že zgovoren simptom, v kakšnem stanju je sodobna družba, da je knjiga s tako pomembnimi temami izšla v samozaložbi. Glavne teme svoje zbirke je avtor predstavil v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji Izšlo je. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Delo

Dr. Silvija Borovnik je prevajalka (med drugim je objavila izbor avstrijske kratke proze Prekoračiti obzorje), redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter literarna znanstvenica. Med drugim raziskuje sodobno slovensko prozo, še zlasti pripovedništvo slovenskih avtoric. Njeno najnovejše literarnovedno delo Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti je izšlo v zbirki Zora pri Univerzitettni založbi Univerze v Mariboru. Kot njegov moto je avtorica postavila misel pesnika, esejista in sociologa kulture Aleša Debeljaka: »Naše identitete ne tvori tista pesem, ki jo preberemo, ampak tista, h kateri se vračamo.« V prvem, obsežnejšem delu z naslovom O književnosti je dr. Silvija Borovnik zgoščeno in pregledno analizirala opuse avtorjev, ki so se v svojih literarnih delih in/ali eksistencialno srečali z večkulturnostjo in medkulturnostjo, v drugem delu z naslovom O slovenščini doma in po svetu pa se je avtorica predstavila kot intelektualka, ki zagovarja slovenščino na vseh ravneh, tudi v univerzitetni sredini s pretirano trgovsko žilico. Več o monografiji je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Miran Hladnik

Dr. Marko Stabej je redni profesor na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Kot jezikoslovec preučuje družbene razsežnosti jezika in to velja tudi za njegovo knjigo Naj gre za jezik, objavljeno pri založbi Ocean. V njej je avtor objavil 42 besedil, kolumn ali kratkih esejev ter v njih privlačno in razumljivo zastavil in osvetlil marsikatero jezikovno dilemo. Več o svoji drugi knjigi je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi hudomušno kratko besedilo Zakaj in se nam za nameček v glasbenem premoru s pesmijo Tudi sonce in skupino Melanholiki predstavil še kot roker. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Srdjan Živulović, BOBO

Odkar obstajajo avtomobili, so stalnica tudi tatovi vozil. Proizvajalci ves čas poskušajo uvajati varnostne sisteme, ki bi tatovom otežili ali preprečili kraje, a tudi tatovi se poslužujejo vedno novih tehnologij. "Storilci so se prilagodili, ne uporabljajo več kladiv, izvijačev in klešč, zdaj med njihovo opremo sodijo tudi elektronski pripomočki, s katerimi zaobidejo serijski sistem varovanja vozila," pravi Dejan Garbajs, vodja Sektorja za splošno kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije. Pred začetkom glavne turistične sezone, ko se z avtomobili lahko znajdemo tudi na bolj izpostavljenih mestih od domače garaže, velja ohraniti v mislih, da desetina ukradenih avtomobilov izgine v tujini. Najnovejše tehnologije, ki jih uporabljajo tatovi, pa ogrožajo tudi moderne avtomobile, sploh tiste, ki uporabljajo sistem pametnega ključa.

prof. dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta, ULmoderatorka: Renata Dacinger

Eurobasket vodič 2017 (podkast št. 4): JE GLEDE NA PRIKAZANO ŽE ČAS ZA ALARM? …in kje se skrivajo razlogi za množične odpovedi pred letošnjim Eurobasketom? Slovenska reprezentanca bo v tem pripravljalnem ciklusu čez 2 dni, pred svojimi navijači v razprodanih Stožicah, odigrala zadnje javno srečanje. Moštvo, ki je izgubilo 3 od 4 zadnjih prijateljskih tekem, vse proti reprezentancam iz višjega evropskega kakovostnega razreda, bo zato pred odhodom na prvenstvo, z zmago skušalo pustiti dober vtis. Najnovejšo epizodo Eurobasket vodiča pa smo tokrat posvetili slabostim v igri našega moštva in morebitnim razlogom, ki bi mu lahko preprečili naskok na tako željeno medaljo. Toda še pred tem smo nekaj časa posvetili množičnim odpovedim, ki se vrstijo pred začetkom prvenstva. Kje se skrivajo razlogi za tako število odpovedi? Ali gre pri nekaterih igralcih tudi za pritisk NBA klubov? V nekaterih primerih nedvomno. Zato se bomo malce bolj podrobno posvetili zadnjima odpovedima Miloša Teodosića in Giannisa Antetokounmpa, obenem pa bomo orisali tudi kako se je Goran Dragić v zadnjih letih spopadal s tem pritiskom? Ali njegov primer iz Phoenixa in nato tudi Miamija, kaže kaj se lahko zgodi igralcu, če ne upošteva priporočil kluba? Kaj je zvedel nekdanji selektor slovenske reprezentance Jure Zdovc, ko je po telefonu govoril s Patom Rileyem? Nato pa smo se posvetili temi, ki se nakazuje že v naslovu te epizode. Začeli smo z največjo hibo v igri tega moštva in sicer igro v obrambi. Kje so največje težave v obrambi? Ali dobra obramba na klopi potrebuje drugačnega trenerja? Zakaj naša reprezentanca na pripravah prejema veliko trojk in kje se skrivajo razlogi za prepočasne rotacije igralcev? Ali je tudi Luka Dončić šibka točka slovenske obrambe? Zakaj bo ta reprezentanca močno pogrešala Zorana Dragića? Podrobneje smo analizirali tudi igro naše reprezentance v napadu in tudi tam izpostavili nekaj pomanjkljivosti. Na pripravljalnih tekmah Goran Dragić izjemno slabo meče za 3 točke. Bo do začetka prvenstva nastavil roko? Zakaj Anthony Randolph v igro prihaja s klopi in nobene tekme še ni začel v prvi peterki z Goranom Dragićem in Luko Dončićem? Se bo naša “velika trojica” uigrala do začetka prvenstva? V tem pripravljalnem ciklusu se nam zaenkrat poraja več vprašanj, kot pa smo dobili odgovorov. Tudi zato smo v našem novem podkastu tokrat skušali poiskati odgovore na nekaj najbolj pogosto zastavljenih vprašanj. Prijazno vabljeni k poslušanju.