Podcasts about stranke

Unija i SPD su u rekordnom roku dogovorili koalicijski sporazum. Stranke buduće koalicije su najavile da se radi o programu koji će Njemačku izvući iz stagnacije i ponovno ju vratiti na međunarodni plan. Dogovorena su glavna sporna pitanja, vezana prije svega uz poreze, minimalnu nadnicu i migraciju. Što sve ovaj sporazum donosi građanima? Nenad Kreizer i Filip Slavković razgovaraju o ključnim točkama programa buduće vlade s posebnim osvrtom na odnos Njemačke prema zemljama zapadnog Balkana. Von Nenad Kreizer.

Piše Sanja Podržaj, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Davorin Lenko se je do sedaj predstavil predvsem kot romanopisec in avtor kratke proze, napisal pa je tudi pesniško zbirko in kot soavtor sodeloval pri nastanku dveh biografij. Njegova avtorska dela zlahka prepoznamo, saj gre pri pisanju, kot pravi, vedno na nož, do konca in še malo naprej, ko piše o nasilju, seksualnosti in najrazličnejših patologijah. Njegov jezik ne pozna olepšav, slog pa ne odvečnih okraskov in opisov, rajši se zadržuje v dialogih ali monologih, skozi katere bralko sooča z vprašanji o ustaljenih normah, ki jih njegovi liki in likinje ves čas sprevračajo. Te elemente najdemo tudi v njegovem najnovejšem delu Goli objem, ki pa kljub temu preseneča s svojo formalno in žanrsko hibridnostjo ter nenadejano nežnostjo. Ne le hibridnost, Goli objem zaznamuje tudi nekakšna neulovljivost. Lahko bi rekli, da gre za zbirko kratke proze, ampak s tem bi povedali premalo. Delo združuje avtofikcijo z esejističnimi elementi in fikcijo. Beremo daljše besedilo, ki bi ga lahko označili kot avtofikcijski esej z izpovednimi elementi, tega pa sečejo kratke zgodbe, ki se na trenutke zdijo nepovezane z okvirnim besedilom, spet drugič pa se z njim popolnoma zlijejo. Z branjem se pomikamo od zunanjega opazovanja generacije in družbe v notranjost, k opazovanju in izpovedovanju osebnega. Posebnost Golega objema je tudi to, da pripovedovalec nagovarja samega sebe in se naziva kot Pisatelj, po čemer lahko sklepamo na že omenjeno avtofikcijskost in izpovednost dela. Pisatelj se je znašel v krizi srednjih let in se zdaj zazira v svojo preteklost, v čas, ki je zaznamoval njegovo odraščanje, in v leta svojega ustvarjalnega življenja, ki se je, tako kot njegova identiteta, znašlo v negotovem položaju. Okvirno besedilo se bere kot brskanje po preteklosti, nekakšen obračun s predstavo, ki si jo je Pisatelj ustvaril o sebi, in zgodbo, ki jo je spletel o svoji pisateljski poti. Hkrati pa tudi kot iskanje novih načinov izražanja in pisanja, ki se nakažejo v globoki in brezkompromisni introspekciji. Lenko začne s premišljevanjem o generaciji, ki ji pripada, in odraščanju v devetdesetih letih. Svojo generacijo je poimenoval po strelskem napadu na ameriški šoli Columbine leta 1999: “Mi smo generacija znotraj generacije in Columbine je naša manifestacija [...] Samo tisti, ki so bili v času pokola v srednji šoli (ali tik pred njo) tudi sami, imajo potencial, da ji pripadajo. Odrasli smo z nasiljem in v nasilju, čeprav ni nujno, da smo nasilje zares poznali na lastni koži.” Ko to preberemo, se nam morda zdi nenavadno – kakšno zvezo ima pokol na srednji šoli v ZDA z otrokom na prehodu v najstništvo, ki je odraščal na slovenskem podeželju in ob nedeljah spremljal babico v cerkev? Po kratkem premisleku pa postane jasno, da so bila devetdeseta leta prejšnjega stoletja obdobje, ko je tudi naš del sveta zajela globalizacija, kar v večji meri pomeni amerikanizacija. Vse večji je namreč postal dotok medijev iz ZDA in tudi dostop do tehnologije, ki je omogočala konzumiranje le-teh. S tem svet ni postajal večji, nasprotno, začel se je krčiti in polniti z občutki strahu in nasilja: “Agresija je vstopala v nas in se kopičila. Čeprav smo jo deloma izrazili prek igre, športa, glasbe, videoiger, filmov, pornografije, drog in alkohola, je nikdar nismo zares sprostili, nikdar se nismo zares sprostili.” Columbine je torej manifestacija nakopičenih frustracij in jeze v generaciji najstnikov, ki je prva spoznala nasilje prek medijev, pa tudi t. i. bullyjing, nasilje zaradi nasilja. Je generacija, ki nikoli ni zapustila najstniških let, ki pa ne pozna zunanjega agresorja ali zarote. Agresija se kopiči in nazadnje obrne navznoter. Generacijska zaznamovanost je ključna, da je Pisatelj sploh začel pisateljevati in da je kot svoje glavno izrazno sredstvo izbral prav nasilje. Pripovedovalec nam predstavi otroka, tistega že omenjenega, ki živi na podeželju in hodi z babico v cerkev. Ta otrok ne spada nikamor, vrstniki ga zavračajo, zato je osamljen. Ima pa svojo sobo, mamin pisalni stroj, očetovo pištolo in viski, predvsem pa bujno domišljijo. Poletja preživlja v temi, ob mehaničnih zvokih pisalnega stroja, ki ga vznemirjajo. Piše zgodbe, se igra s pištolo, pije viski, se pretvarja, da je odrasel. Avtor na več mestih postavi Pisatelja v dialog s tem otrokom, sedanjega sebe v dialog s preteklim. Včasih se zdi, kot bi se pogovarjala starejši in mlajši brat in ni občutka, da bi starejši na mlajšega gledal s prezirom. Pisatelj je do otroka sočuten in z njim tudi pomirjen. Tako je bilo, zdaj pa bi rad drugače. Iz časovne distance vidi, da otrok ni potreboval pisalnega stroja, pištole in viskija, otrok je potreboval objem. Nasilje sicer kdaj tudi kaj reši, ampak le za kratek čas, poleg tega pa ustvarja nov krog nasilja. In kako se ta krog lahko prekine? Avtor odgovarja: “Z objemanjem. [...] Protiutež nasilju namreč ne more biti nekaj, kar bi posameznika izoliralo, ampak ga mora, ker je nasilje družabni pojav (in nenazadnje je dejavnost, aktivnost), privabiti nazaj k sočloveku.” Goli objem pa gre še dlje, za avtorja postane koncept, ki ga prenese tudi na svoje zgodbe:“Utrujajoče in ceneno je ves čas govoriti o drugih kot o nekakšnih zgledih ali lutkah, ki jih premikaš samo zato, da pokažeš neko poanto. Rad bi ... drugače.” Kljub temu da to narativo od nasilja do objema sekajo kratke zgodbe, fikcija, se vseskozi nakazuje obrat od nje: “Obstaja čas za oblečene zgodbe; za prilike in parabole ... In potem obstaja čas za goloto. Čas bližine. Zakaj bi pripovedovali zgodbe, če lahko govorimo resnico?” Tudi občutek nekaterih zgodb je takšen, da so precej bliže avtofikciji, vsaj delni resničnosti, kot pa popolni fikciji. Zanimivi primer je zgodba Edging, ki je izredno samonanašalna na pisateljski proces: v njej se kot seznam vrstijo začetki neke zgodbe, ki jih pripovedovalčev glas drugega za drugim zavrača z veliko ironije in humorja, razumemo pa jo lahko tudi kot nekakšen komentar k vprašanju izvirnosti, s katerim se avtor ukvarja v okvirnem besedilu. Hudomušno pripombo na to temo najdemo tudi v predhodni zgodbi Smrt pornografije, ki se bere kot scenarij za še nenapisan roman. V njej zapiše: “... toda porniči navsezadnje temeljijo na ponavljanju – eksistencialna vprašanja pa tudi niso več ravno vrhunec izvirnosti.” Avtor se torej zaveda, da tema pisatelja v eksistencialni in ustvarjalni krizi ni ravno nekaj novega in da eksistencialnih vprašanj v literaturi praktično ni mogoče v celoti obiti. Njegova izvirnost je v povezavah in tudi v novih konceptih, kot sta generacija Columbine in goli objem. Tudi če koncepta nista splošno uporabna in služita samo avtorju, da si osmisli svoj delček sveta, izkazujeta inovativnost, ki lahko razširi polje razmišljanja tudi bralki. Kratke zgodbe, ki prekinjajo tok okvirnega besedila, na nek način ustvarjajo suspenz, saj si zgodbo o Pisatelju in otroku, ki se v vsakem sklopu konča udarno in intrigantno, želimo brati naprej. Kljub povezavam, ki jih med zgodbami in besedilom lahko iščemo ali pa tudi ne, se kratke zgodbe ne zdijo enakovreden del besedila, temveč ostajajo v ozadju okvirne pripovedi. Nekatere jo bolj organsko dopolnjujejo kot druge, ki bi bile zlahka tudi izpuščene. Zanimiva je na primer zgodba V vrsti, v kateri blagajničarka v trgovini pripoveduje o tem, kako iz izdelkov, ki jih ljudje kupujejo, ustvarja zgodbe o njihovem življenju: “V resnici mi je vseeno za žanre, ki se odpirajo pred mano, ko sedim za blagajno. Stranke mi lahko dajo socialni realizem ali pa romantiko ali karkoli vmes. Pomembno mi je, da mi dajo nekaj.” S tem Lenko na svoj način pove vse o žanrski izmuzljivosti Golega objema – kategorizacija enostavno ni pomembna, če nam je branje nekaj dalo. Po drugi strai pa se zdi zgodba Bele ladje, v kateri smo priča spolnemu odnosu med turistko in grškim domačinom na plaži, nekako neumestna, kot da ne sodi v ta izbor. Kljub temu pa kombinacija okvirnega besedila in kratkih zgodb večinoma deluje premišljeno. Delo Goli objem je nekaj posebnega, a ne nazadnje smo pri Davorinu Lenku tega že vajeni. Njegova dela niso za vsak bralski okus. A vendar z njimi preseneča, saj se od samega začetka bralke sprašujemo, kam to pravzaprav vodi. Ko pa nas končno popelje do pojma golega objema, ta objem tudi začutimo.

Nemčiji sta potekala kongresa dveh velikih strank, ki se bosta za mandate potegovali na parlamentarnih volitvah. Na kongresu Alternative za Nemčijo, ki so ga spremljali protesti, so za kanclersko kandidatko potrdili Alice Weidel. V govoru je napovedala politiko zaprtih meja in izstop Nemčije iz evropskega azilnega sistema. Na njeno ostro politiko se je odzval zdajšnji kancler Olaf Scholz, ki so ga za ta položaj potrdili na kongresu socialdemokratov. Kot je dejal, bi moral vsakdo, ki v Nemčiji živi in dela, je dobro integriran in govori nemško, imeti možnost pripadati državi. V oddaji tudi o tem: - Na območju Los Angelesa pogrešajo 13 ljudi, v požarih doslej umrlo najmanj 11. - Po razkritih posnetkih kokoši v baterijski reji vprašanje o odpravi vezane reje goveda. - Kinoatelje začel nov cikel slovenskega filma, ki jih bo v Italiji mogoče videti z italijanskimi podnapisi.

Referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne Krško očitno ne bo, saj so parlamentarne stranke enotno podprle predlog za njegov preklic. Gibanje Svoboda se bo vrnilo k prvotnemu načrtu, da se novembra pripravi izhodišča za zakon v zvezi z Jekom 2. Postopek priprave zakona bo omogočal tudi sodelovanje javnosti, je napovedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ameriški predsednik Joe Biden bo na delovnem obisku v Beli hiši gostil premierja Roberta Goloba - Gospodarska nagrada zlata gazela podjetju Hyla, ki izdeluje visokokakovostne vodne sesalnike - Opolnoči so se zunaj avtocest zvišale cene goriv; največ, za dobre 4 cente na liter, je dražji bencin

Šta za Srbiju znači Vučićev odlazak ili neodlazak na samit BRIKS-a i zašto bismo uopšte imali predstavnika?Gost Danice Vučenić u Iza vesti bio je Borko Stefanović zamenik predsednika Stranke slobode i pravde.

Danes pa nekaj o veselem pričakovanju, ki prežema slovenski politični prostor. Skladno s koncem lovopusta deležniki napovedujejo kar nekaj novih strank, ki potencialno pomenijo več izbire za volivce na prihajajočih državnozborskih volitvah. Kar pa je najbolj zanimivo … Nove stranke ne bodo stare stranke z novimi obrazi, temveč bodo to nove stranke s starimi obrazi. Zares dramatičen zasuk dosedanje prakse. Kot rečeno, ker je jesen topla z dosti vlage, stranke lepo rastejo tudi v nižje ležečih gozdovih. Tako smo med tokratno sezono zdaj že zares prepričani, da smo na poti k za zunanje opazovalce utopičnemu cilju: »Dva milijona strank za dva milijona Slovencev!« Ker celo naša analitična moč ne zmore dovolj kakovostne analize vseh napovedanih krepitev demokratičnega prostora, bomo danes analizirali samo tri. Prva je stranka Anžeta Logarja. Nekaj vemo zagotovo. Stranka Anžeta Logarja bo sredinska in stranka Anžeta Logarja bo združevalna. Hkrati pa napoved Anžetove stranke v resnici govori o tem, kako malo premisleka je v slovenski politiki. Oziroma, kako politiki kar govorijo nekaj v tri dni, ne da bi se zares ustavili in o povedanem tudi kdaj premislili. Ker slovenski politiki, med njimi Anže Logar, so recimo trdno prepričani, da sredina združuje. Če bi se vsaj malo poglobili v skrivnosti semantike, bi ugotovili, da sredina v bistvu razdružuje. Če ne bi, bi ne bila sredina. O tem nam pričajo ena najzgodnejših besedil na Slovenskem, ki jih je moral med izobraževanjem srečati tudi dr. Anže Logar. Recimo: J. Jurčič poroča, kako je Krjavelj presekal hudiča. Sicer nikjer ni zavedeno, da ga je po sredini, a sodoben bralec lahko sklepa, da ga je, ker je naredil presekani vrag v morje dva skoraj identična pljuska. Potem pa je tu še Robin Hood. Kljub temu da je na lokostrelskem tekmovanju puščica konkurenta že zadela politično sredino, jo je Robin s svojim strelom še razpolovil in s tem dokazal, da pojem politična sredina vsaj v semantiki ne obstaja. Je pa tudi nedorečeno, kaj pomeni pojem politična sredina v cenjenem cehu politike same. Če levičarji na levi pojejo italijanske borbene pesmi in se v blagostanju slovenskega srednjega razreda zavzemajo za proletariat, desničarji na desni pa hodijo v cerkev ob največjih praznikih in poslušajo Slaka ter Heleno Blagne – kaj je potem politična sredina? Mogoče jo je najlepše poosebil prav prej omenjeni Robin Hood. Kljub boju za delavske pravice je ostal lojalen kralju, se pravi kapitalu. Hočemo povedati, da če bosta Anže in njegova stranka res sredinsko združevalna, zna biti celo podjetje precej sitno in boleče. Ena ritnica na levem in druga na desnem stolu. Druga današnja stranka je ona, ki jo napoveduje Marko Lotrič, predsednik državnega sveta. Ta se je še bolj zapletel v nesmisle semantike, saj napoveduje, da se bo njegova stranka gibala med levo in desno politično sredino. Se pravi ne le, da je vrli podjetnik izumil dve sredini, temveč bo rodil begavo politično organizacijo, ki bo kot nekakšen hrček tekala naokoli po političnem prostoru. Ampak pustimo podpomene pod pomeni ter se posvetimo novi stranki Marka Lotriča. Kot pravi, bo to stranka slovenskega gospodarstva. Kar je za pohvaliti – z manjšim zadržkom, da nimamo pojma, kaj je to gospodarstvo? Oziroma, koga ali kaj bodoči predsednik stranke razume kot gospodarstvo. Ni treba ravno veliko raziskovalnega novinarstva, da ugotovimo, kako drugače uspešen podjetnik in lastnik podjetja meni, kako so gospodarstvo predvsem lastniki kapitala in menedžerji. Se pravi, da ga oni drugi del gospodarstva, ki smo mi, oziroma tisti, ki smo delovna sila, na srečo pa tudi volivci, ne zanimamo prav dosti. Povedano drugače: kapitalisti bi nas radi prepričali, naj volimo za kapitaliste, da bi potem lahko postali še večji kapitalisti … Prihodnja gospodarska stranka bo poskrbela za lepšo prihodnost lastniškega in upravljavskega dela gospodarstva, če pa bo kaj padlo z bogato obložene mize, toliko bolje za nas. Kot pa smo se naučili do zdaj; splača se dvigniti roko že za drobtinice. Tretja stranko pa ustanavlja Karel Erjavec. O tem politične veteranu skoraj nimamo kaj za povedati, razen tega, da Karel seveda sestavlja stranko politične sredine. Z napovedjo Karla Erjavca in s strankama Anžeta Logarja in Marka Lotriča bo politična sredina postala najbolj tekmovalen del političnega prostora, ob manjši napaki ... Slovenska politična razdeljenost, ki jo simbolizira prej omenjeni Krjavelj, pozna samo dva politična pola in teza o zmernih volivcih, ki so voljni preseči staroslovence, mladoslovence, partizane in belogardiste, Kučana in Janšo, je samo mit. Torej bodo vsaj tri nove stranke ribarile v ribniku, kjer razen pošvedranih čevljev in ene polovice Krjavljevega vraga ni nič drugega. Karel, ikona slovenske politične preteklosti, je ob sebi zbral še nekaj znanih in izkušenih imen ter celotno podjetje poimenoval »Zbor za prihodnost Slovenije«, s čemer je na najlepši način potrdil učenje starih modrecev, da sta preteklost, sedanjost in prihodnost eno in isto, ter da je vse naše bivanje, sploh pa Karlovo, le nenehno kroženje neuničljive energije

Da li je sednica Skupštine Srbije o litijumu išta promenila i ko je iz sale izašao kao pobednik?Gošća Danice Vučenić u „Iza vesti“ bila je narodna poslanica iz Stranke slobode i pravde Marinika Tepić.

Ob stopnjevanju izraelskih napadov v Libanonu se vrstijo opozorila, da bi država lahko postala nova Gaza. Varnih območij v predmestju Bejruta in na jugu države ni več, razseljenih je petina prebivalcev, humanitarne razmere so vse hujše. Druge teme: - Na Floridi pred prihodom enega od močnejših orkanov pozivi k takojšnjim evakuacijam. - Stranke v avstrijskem parlamentu tudi po prvem krogu pogovorov zavračajo sodelovanje s skrajno desnimi svobodnjaki. - V Mariboru vseslovenski zaposlitveni sejem: ponudba del največja v predelovalnih dejavnostih.

Izraelski avioni intenzivno gađaju Bejrut. Eksplozija na objektu bivšeg gradonačelnika Zubinog Potoka na sjeveru Kosova, nema povrijeđenih. Političke stranke u BiH potrošile su više od 5 miliona eura na izbornu kampanju. Kosovo blizu ukidanja zabrane uvoza robe iz Srbije.

U Bosni i Hercegovini se 6.10. održavaju lokalni izbori na kojima će građani ove zemlje odlučivati, između ostalog, i o gradonačelnicima svojih gradova i mjesta. No teme, kako Nenad Kreizer saznaje iz razgovora sa savjetnicom za komunikacije Marijom Milić i našim banjalučkim dopisnikom Draganom Maksimović, više priliče izborima na državnoj razini nego lokalnim. Saznajemo i kakve promjene donosi novi izmijenjeni izborni zakon koji je nedavno nametnuo Visoki predstavnik Christian Schmidt. Von Nenad Kreizer.

U šesnaestoj epizodi Radar Foruma, profesorka Ekonomskog fakulteta u penziji Danica Popović ugostila je Peđu Mitrovića, ekonomistu i svog bivšeg studenta, koji je u Narodnoj skupštini Srbije narodni poslanik Stranke slobode i pravde. Razgovarali su o liberalnoj demokratiji, rezultatima liberalnih ekonomskih politika u zapadnim zemljama i nekada socijalističkim državama, ali i o slabostima političkog sistema koji je u poslednjih desetak godina skrojen u Srbiji. Profesorka Popović je upozorila na nesrazmeru između marketinga koje primenjuje vladajuća koalicija, i na njenom čelu predsednik Vučić, i opozicija. Dok vlasti nameću teme i tako stvaraju tenziju u društvu, opozicija, prema njenim rečima, „ne ume da se obraća“. „Kada kontrolišete sve nacionalne frekvencije, a javnosti se obratite godišnje i 300 puta, kada iza sebe imate mašineriju koja se zasniva na državnim parama, kada iz državnog sistema, kroz sisteme plata, zapošljavanja i javnih nabavki finansirate ne samo ljude koji rade za vas, nego celokupan sistem koji radi isključivo u vašem interesu, suprotstavljanje ljudima u opoziciji koji su tu iz ideala i zastupanja vrednosti deluje kao borba Davida i Golijata“, predočio je Mitrović i rekao da je rezultat opozicije, s obzirom na okolnosti, još i povoljan. Poslanik SSP-a i profesorka Popović su diskutovali i o „zamkama srednjeg nivoa razvijenosti“, (ne)očekivanim paralelama između srpske i kineske ekonomije, kao i najvećem problemu privrede Srbije – nedovoljnom razvoju domaće privrede.

U Hrvatskoj je globalni informatički kolaps prošao bez većih problema i posljedica. Policija je uhitila piromana koji je potpalio borovu šumu kraj turističkih objekata kod Trogira. Iza rešetaka je i homofob koji je sa skupinom djece napao turiste iz Londona. Uz SDP, Zoran Milanović si je osigurao i potporu Stranke umirovljenika na nadolazećim predsjedničkim izborima.

Po prazničnem zatišju se bo za politične stranke začelo zares, in sicer v četrtek z volilno kampanja pred evropskimi volitvami 9-ega junija in referendumskimi kampanjami o evtanaziji, konoplji in volilnem preferenčnem glasu. Evropska unija je pred številnimi izzivi. Nakazuje se, da bo po volitvah težje sprejemati odločitve, sploh tiste glede varnosti, migracij in zelenega prehoda. Bo politika ponudila konkretne rešitve ali všečne in težko uresničljive? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17.00.

Nacionalni preiskovalni urad je po državi preiskal prostore Darsa zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja na škodo družbe. Med drugim naj bi eden od šestih osumljencev drugi družbi omogočil pridobitev 16 miljonov evrov vrednega posla. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je ob tem sporočila, da takim mafijskim načinom dela v državi ni mesta. Preiskava poteka pol leta po medijskem razkritju sumov podkupovanja in kartelnega dogovarjanja pri Darsovih poslih. Druge teme: - Socialni partnerji so na današnjem srečanju s premierjem Robertom Golobom naredili korak naprej. Minister za delo Luka Mesec je povedal, da so se dogovorili za oživitev ekonomsko socialnega sveta v prihodnjem mesecu, sam pa si bo prizadeval, da se to zgodi čim prej. Mesec je še povedal, da naj bi vlada jutri obravnavala izhodišča za pokojninsko reformo. - Evropski parlament je potrdil nova javnofinančna pravila za članice, ki bodo začela veljati prihodnje leto. Nova fiskalna pravila so nekoliko bolj prožna kot stara, od držav pa zahtevajo, da postopno zmanjšujejo javni dolg. - Stranke na Hrvaškem po parlamentarnih volitvah začenjajo pogajanja o sestavi vladi in ob tem prehajajo v sklepno fazo pred junijskimi evropskimi volitvami. Nosilec liste HDZ-ja je premier Andrej Plenković, zato so glasna ugibanja, ali želi politično kariero nadaljevati v Bruslju.

V drugi krog volitev za predsednika stranke SD sta se uvrstila Matjaž Han, ki je dobil 115 glasov, in Milan Brglez s 104 glasovi. Za položaj predsednika sta se potegovala še Jani Prednik in Tadej Beočanin, prvi bo podprl Brgleza, Beočanin ne bo nikogar.

Na posvetovalni referendum o izgradnji drugega bloka jedrske elektrarne bomo šli najverjetneje v drugi polovici novembra. Predlog zanj so danes v postopek v državni zbor vložile poslanske skupine Svoboda, SDS, NSi in SD. Referendumsko vprašanje se bo predvidoma glasilo: »Ali podpirate izvedbo projekta Jek2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo, kot je predvideno v resoluciji o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji?«. V oddaji tudi: - Dogovori o poteku mediacije med vlado in Fidesom so se le začeli, a nič ne kaže na zamrznitev zdravniške stavke - Kmetje bodo čez teden dni s traktorji zasedli prestolnico in ministrstvom predstavili svoje zahteve - Bosna in Hercegovina dobila zeleno luč Evropske komisije za začetek pristopnih pogajanj

Stranka SD je ob aferi sodna palača v zadnjih tednih pod velikim pritiskom, je sporočila njena predsednica Tanja Fajon. Konferenca stranke bo o nadaljnjih korakih govorila v ponedeljek, zvečer pa se bosta s premierjem Robertom Golobom sešla predsednica SD-ja in gospodarski minister Matjaž Han. Fajon pričakuje predvsem iskren pogovor o tem, ali imajo zaupanje za nadaljnje delo v koaliciji, je sporočila. Drugi poudarki oddaje: - Sodniki mesec dni po roku za odpravo neustavnosti glede plač ostro proti aroganci vlade. - Hamas in Izrael s posredniki pred novim dogovorom za začasno prekinitev ognja v Gazi. - Evropski poslanci enotni glede nujnosti pomoči kmetom, a z različnimi predlogi ukrepov.

Njemačka politička scena se mijenja. Poznate političke ličnosti osnivaju nove stranke. Šta planira Savez Sahra Wagenkecht (BSW)? Ko stoji iza Unije vrijednosti (Werteunion)? Je li doseljenička stranka DAVA (Demokratska alijansa za različitost i progres) produžena ruka turskog predsjednika Erdoğana? Amir Kamber i Filip Slavković analiziraju promjene u stranačkom sistemu. Do sada su se nove stranke u Njemačkoj dugo borile za ozbiljan politički utjecaj. Zašto bi ovaj put moglo biti sve drugačije? Von Amir Kamber.

Ustavno sodišče ni zadržalo izvrševanja novele zakona o zaščiti živali.Slovensko zdravniško društvo vlado pozvalo k izpolnitvi podpisanih dogovorov z zdravništvom.Stranke se pripravljajo na evropske volitve, hkrati se pojavlja dvom o njihovi organizaciji.Šefic: Pogodbe za nove objekte bi lahko bile podpisane konec maja ali v juniju.V Državnem svetu nadaljnje popisovanje cen ocenili kot nesmiselno.Kljub uspešnim množičnim protestom nemški kmetje s pogajanj odšli praznih rok.Pred poslanci jutri predlog novele zakona o varstvu okolja.Z novim letom predsedovanje Svetu EU prevzela Belgija.ŠPORT: Slovenski rokometaši po zmagi nad Norvežani v glavni del evropskega prvenstva s stoodstotnim izkupičkom.Vreme: Jutri bo oblačno, deževno in vetrovno.

Zbirna stranka Slovencev v Italiji Slovenska skupnost bo na jutrišnjem 16. deželnem kongresu v Repnu izbirala novo vodstvo. Zbrane bo ob odprtju delovnega popoldneva najprej nagovoril dosedanji deželni predsednik Peter Močnik, sledilo bo poročilo deželnega političnega tajnika Igorja Gabrovca, ki stranko lipove vejice krmari od leta 2015. V istem obdobju je tudi njen deželni svetnik skozi tri zakonodajna obdobja, ko je državno in deželno politiko zaznamovalo veliko sprememb. Slovenska skupnost je stranka, ki ima na deželni ravni najdaljšo politično tradicijo, saj je od prvega zakonodajnega obdobja leta 1964 do danes edina preživela z istim imenom in simbolom, z jasnim ciljem narodnostne politike in trdnem zagovarjanju samostojnega političnega nastopanja. Svet, okolje in družba se vse bolj sunkovito spreminjajo in temu se mora nedvomno prilagajati tudi stranka, če želi ostati aktualna. To in še marsikaj drugega bo podlaga za bogato debato.

Liderka "Zavetnika" Milica Đurđević Stamenkovski izjavila je da je koalicija "Nacionalno okupljanje" izložena stalnim napadima vlasti, pre svega jer se SNS plaši da bi deo njihovih glasača svoj glas mogao da da desnoj opoziciji. "Stranke nacionalne opozicije su sa dva procenta predstavljene na svim medijima. Konkretno, TV Pink nas je predstavio sa 0 procenata u pozitivnom, a 100 odsto u negativnom kontekstu. Govorim o emisijama u kojima se debatuje", rekla je Đurđević Stamenkovski.

Delo vlade, ki je še vedno brez treh ministrov iz kvote premierjeve stranke, ta pa je zaradi sporov v lastnih vrstah iz članstva izključila eno svojih bolj izpostavljenih poslank, ob notranjih razhajanjih v koaliciji zaznamuje precejšnja nekonsistentnost pri sprejemanju odločitev ter posledično strm padec podpore ministrski ekipi Roberta Goloba. V trenutku, ko parlament potrjuje proračuna za prihodnji dve leti, se v politični javnosti pojavljajo vprašanja, koliko legitimnosti še sploh premore vladajoča koalicija. O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Alešem Kocjanom in gosti: Borut Sajovic, GS Zvone Černač, SDS Jani Prednik, SD Jernej Vrtovec, NSi Matej Tašner Vatovec, Levica

Ali je opozicija sposobna iskrenega sodelovanja, kam nas pelje vlada pod vodstvom Roberta Goloba, nas čakajo predčasne volitve in kako ocenjuje predlog Katedrale Svobode, da bi Slovenija dobila krizno in reformno vlado in kateri bodo osrednji poudarki sobotnega programskega kongresa, je zgolj nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili predsedniku Nove Slovenije. V oddaji je bilo mogoče slišati tudi razmišljanje diplomata dr. Ernesta Petriča na okrogli mizi Katedrale Svobode. Spregovoril je o vojni v Ukrajini in konfliktu na Bližnjem vzhodu in ob tem pozval k iskanju skupnih rešitev tudi v Sloveniji.

Razmere v koaliciji, iskanje dogovora, kako naprej in čemu v koalicijski pogodbi dati poudarek, zlasti pa premisleki o morebitni vladni rekonstrukciji, ki jo je na presenečenje koalicijskih partneric pred nekaj tedni napovedal predsednik vlade, Robert Golob. Vse to so bile teme današnjega koalicijskega mini vrha, ki je potekal na Gregorčičevi v Ljubljani. Druge teme: - Evropska komisija priporočila začetek pogajanj z Ukrajino in Moldavijo ter Bosno in Hercegovino ob izpolnitvi določenih pogojev. - Sindikati javnega sektorja v luči zastojev v pogajanjih napovedujejo zaostritve sindikalnih dejavnosti. - Zunanji ministri G7 za humanitarno prekinitev ognja v Gazi.

Koliko mladi koriste inostranstvo kako bi proširili vidike i obrazovanje? Kroz ovu epizodu Glasom mladih vode vas Mahir Sijamija i njegov sagovornik Samir Beharić iz Jajca koji je studirao na sedam svjetskih univerziteta i čiji je aktivizam za ljudska prava prepoznat na međunarodnom nivou. Ostanite uz nas i saznajte kako studirati vani, ali i kako je raditi u američkom Kongresu i Evropskom parlamentu.

19. septembra se je v plenarni dvorani Evropskega parlamenta odvijala konferenca Evropske ljudske stranke na temo prihodnosti kmetijstva v EU. Dogodka se je udeležilo več kot 800 kmetijskih strokovnjakov, predstavnikov kmetijskih združenj, kmetov in politikov iz vse Evrope.Na srečanju je bilo jasno izpostavljeno dejstvo, da mora biti vsem evropskim kmetom omogočeno aktivno sodelovanje v procesih odločanja glede prihodnosti kmetijstva in kmetijske politike v EU.Na konferenci so sodelovali tudi predstavniki slovenskih kmetijskih organizacij in nekaterim od njih ste lahko prisluhnili v Kmetijski oddaji.

Predsednik vlade Robert Golob je s predsednico in predsedniki parlamentarnih strank govoril tako o kratkoročnih ukrepih za sanacijo posledic ujm, ki se bodo znašli v intervencijskem zakonu, kot o dolgoročnejših prijemih, ki bodo zapisani v posebnem zakonu o obnovi. Predstavnika opozicije sta po sestanku dejala, da gresta tako nabor ukrepov kot tudi omenjeni pristop k pripravi ločenih zakonov v pravo smer, ob tem pa sta tudi obljubila kooperativnost in podporo pri vseh korakih, povezanih s sanacijo škode, ki bi lahko po različnih ocenah znašala od tri do pet milijard evrov. Zato bo država morala posvetiti veliko truda iskanju finančnih virov za obnovo. Druge teme oddaje: - Zavod za zaposlovanje poziva k pravočasni oddaji vlog za nadomestilo zaradi višje sile in čakanja na delo - Trgovine bodo lahko odprte le še to nedeljo - Po hudem požaru na Havajih odstopil vodja agencije za posredovanje v izrednih razmerah

Gost emisije Iza vesti bio je predsednik Stranke slobode i pravde Dragan Đilas.

Narodna poslanica i potpredsednica Stranke slobode i pravde Marinika Tepić gošća je nove epizode podcasta Snaga uma. Marinika je govorila o eskalaciji govora mržnje u proteklih mesec dana, kad je sve moralo da stane, a samo se pojačalo. Govorila je o napadima Jelene Karleuše, o načinima na koje tabloidi prepoznaju "vođe protesta" u proteklih mesec dana, ali i o razlozima zbog kojih, kako je rekla, nema šanse da predstavnici vlasti uspeju da podele i posvađaju opoziciju, koja je složnija nego ikad. "Bilo bi i pogrešno da se sada izrodi lider tokom ovih protesta", ocenila je i rekla da su na protestima "Srbija protiv nasilja" političari tu da slede građane i da budu u njihovoj službi, što bi inače svi političari trebalo da rade. Osvrnula se i na priču o "Bunga bunga" žurkama Dragana Markovića Palme koju je svojevremeno iznela u javnost, ali i na okolnosti u kojima je sistem zakazao da se izbori protiv nasilja u našoj državi. Posebnu buru, ali i veliku podršku Marinika je nedavno doživela kada ju je pevačica Jelena Karleuša prozvala da nije deo "srpske ideologije", zbog njenog devojačkog prezimena Čobanu. Marinika je istakla da ovo nije prvi put da joj glasovi koji dolaze iz redova vlasti broje krvna zrnca, ali da je ovaj put to sve bilo estradizovano i da ju je to najviše pogodilo zato što takve stvari utiču na njenu decu: "Mi u kući učimo da podjednako volimo i belog i braon medu, a da priča o Ružnom pačetu ima pogrešan naziv, jer ono nije ružno, nego je samo drugačije", objasnila je Marinika i dodala da nije želela da se spušta na taj nivo da javno objašnjava koliko su kolena unazad njeni preci iz Srbije i da je Srpkinja.

Američki predsjednik Joe Biden potvrdio je da se namjerava natjecati za još jedan mandat u Bijeloj kući, a njegov prethodnik Donald Trump je to već ranije najavio. Obojica još moraju u procesu predizbora dobiti kandidature od Demokratske i Republikanske stranke. Prve ankete provedene nakon Bidenovog ulaska u trku za kanidaturu pokazuju da ga u ovom trenutku ne podržava 50% glasača Demokratske stranke. O predsjedničkoj izbornoj utrci govori Gorana Grgić, predvačica američke politike na Sidnejskom sveučilištu.

Gošća emisije "Iza vesti" je potpredsednica Stranke slobode i pravde Marinika Tepić.

Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej. Senatorka Tatjana Rojc je prepričana, da je za potrditev politične zastopanosti Slovencev ključna sloga. Manjšina se mora odločiti, kaj hoče, pravi. Potegnemo črto pod tokratne koroške kulturne dneve v Ljubljani. Ena od sklepnih prireditev je bila gledališka predstava Butalci, s katero se je v Mini teatru predstavil mladinski Teater Srce iz Dobrle vasi. Gostimo Mirjano Žagar, predano učiteljico slovenskega jezika v Gorskem kotarju, in porabsko rojakinjo Margito Korpič, dobitnico spominske plakete Avgusta Pavla.   Foto: Predstava Butalci teatra Srce iz Dobrle vasi 

Predstavljamo vam Mariu Kovačić, novoizabranu predsjednicu Liberalne stranke za Novi Južni Wales. Uspješna poduzetnica, koja je bila i u upravi udruge Uspješnih Hrvatica Australije i Novog Zelanda, govori za naš program o svom porijeklu, životnom i profesionalnom putu, te što želi postići kao prva predsjednica liberala iz redova mulitkulturalne zajednice.

Draga publiko, došao je vaš najveseliji trenutak u radnoj nedelji – sreda veče i nova epizoda podkasta „Dobar loš zao“! U prvom delu emisije Nenad Kulačin i Marko Vidojković analizirali su najnoviju fazu rata Srbije i Kosova* oko najvažnijeg pitanja na planeti, a to su automobilske tablice, posvetili su nekoliko minuta Vučićevim traumama iz šahovske mladosti, a kad, zahvaljujući inicijativi nove ministarke zdravlja, popularne Baba Dane, svi doktori pređu u privatnike, Nenad Kulačin će vam povoljno menjati začepljene krvne sudove kvalitetnim delovima sa šabačkih auto-otpada. Gost, pravi za vremena u kojima opravdano sumnjamo da li se nalazimo u jezivom paralelnom univerzumu, profesor fizike i zamalo narodni poslanik, Slobodan Prvanović. Duhoviti i oštri Prvanović je u svom briljantnom nastupu pričao o tome koja uniforma bi sada Vulinu najbolje stajala, zašto je Padinska Skela prava destinacija za našeg predsednika, a osvrnuo se i na stanje u opoziciji, bez uvijanja istakavši da Dragan Đilas doživljava nepravedne napade iz Narodne stranke. Izneo je nekoliko teorija da li će biti narodne pobune protiv režima i zašto ne, a možda i da, ipak je sve relativno. U Magarećem kutku naučićete da reč „prtiti“ možda i ne znači ono što ste mislili da znači. „Dobar loš zao“, istovremeno na našem portalu i YouTube!

Na Ptuju bo danes potekal volilni kongres Socialnih demokratov, na katerem bodo izvolili novo vodstvo stranke. Na vrhu ne bo presenečenj, saj je zdajšnja predsednica Tanja Fajon edina kandidatka za položaj. Bolj zanimiva bo tekma za podpredsedniška mesta in za funkcijo glavnega tajnika. V SD-ju želijo sicer na današnjem kongresu strniti vrste pred bližajočimi se predsedniškimi in lokalnimi volitvami. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Na ravni Evropske unije soglasje za evropski pristop k obvladovanju energetske draginje in spremembam trga - V ukrajinskem mestu Liman po osvoboditvi odkrili novo množično grobišče - V Kopru danes pričakujejo več tisoč tujih turistov

Sezona se polako bliži kraju (još samo dve epizode posle ove), a frka sve veća. Nenad Kulačin i Marko Vidojković su u najnovijoj epizodi podkasta "Dobar loš zao" pretrpeli duševne bolove gledajući horor snimak Milana Radoičića, koji se vratio na Kosovo*, "a vi znate šta to znači". Bilo je reči i o tome da li u dvadeset prvom veku gradonačelnik Šapić, osim saobraćajnim znakom, možda može i na neki drugi način da upozori vozače gde se u Beogradu stvaraju potoci posle pljuska. Videćete jedinstven policijski zapisnik o oduzetoj tableti bromazepama i još nekoliko zanimljivih fotografija. Omiljena gošća našeg dvojca bez kormilara je Marinika Tepić, potpredsednica Stranke slobode i pravde, to svi znate. Idealan je trenutak da iz prve ruke čujemo njene stavove o normalizaciji političke scene u zemlji, planovima za skupštinske nastupe i beogradske izbore, ko su naprednjački favoriti za mesto premijera, te kako je izgledao "raskid" sa Narodnom strankom. U magarećem kutku videćete Vidojkovića u čarapama i sandalama. DLZ, samo na našem portalu! Podkast koji drži možda i svetski rekord u broju psovki!

Konferenca Socialnih demokratov potrjuje koalicijsko pogodbo. Eno izmed prioritetnih področij nove vlade bo tudi skrb za starejše. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela vlada v odhodu, kot kaže, ne bo zaživel. Zavod za zaposlovanje je namreč prisiljen ustaviti dejavnosti, saj za izvajanje zakona niso izpolnjeni niti osnovni pogoji. Druge teme oddaje: - Povračilni ukrep Rusije zaradi pomoči Slovenije Ukrajini: Moskvo bodo morali zapustiti 4-je slovenski diplomati - Srbske oblasti odkrile lokacije elektronskih naslovov, s katerih so prišle grožnje o nastavljenih bombah - V ljubljanskem kliničnem centru umrla 6-ta žrtvev tragične eksplozije v kočevskem Melaminu

Prva epizoda podkasta "Dobar loš zao" koju urednik Vesa gleda sa nebesa je pred vama. Nenadu Kulačinu i Marku Vidojkoviću teško je palo ovo snimanje, ali jedan veliki mudrac odavno je otpevao "Show must go on" i tako su autori prvi deo emisije posvetili Vučićevim mračnim prognozama, da ćemo biti gladni, da nas ovog leta čeka teška zima, pa se to pretvorilo u kukumavčenje o tome da bi Holivud sad snimao dvadeset Marvel debilizama u Srbiji, samo da smo lupili sankcije Rusiji. Ali nismo. Zašto nismo? E, to je tajna. Gost u ovoj epizodi je predsednik Stranke slobode i pravde, Dragan Đilas, koji je dobio priliku da iznese svoje viđenje o vanrednim beogradskim izborima, svojoj poziciji unutar opozicije, kakav je osećaj kad na naslovnim stranicama tabloida nema, ne samo njega, već i ostalih uobičajenih opozicionih meta, a izneo je i svoju viziju budućnosti Srbije, koja i pored visokih kvota na kladionicama, ipak može biti normalna. U Magarećem kutku autori forsiraju Čaleta, pošto je uskoro možda više neće toliko biti u medijima. DLZ, samo na našem portalu, brutalan, surov i smešan, po meri gledalaca, autora i našeg večnog urednika.

U nedelju 15. maja u najmnogoljudnijoj nemačkoj saveznoj zemlji Severnoj Rajni Vestfaliji održavaju se parlamentarni izbori. Koliko ima birača i koliko njih je poreklom iz jugoistočne Evrope? Koliko stranaka na izborima učestvuje i koje teme su im posebno važne? Zašto su ovi izbori važni i kakvu ulogu na njima igra savezna politika? To su pitanja kojima se bavimo u ovom podkastu. Von Boris Rabrenovic.

Točno devet dni je že od volitev, narejene so bile mnoge analize, napisani številni komentarji, z mnogimi sem se lahko samo strinjala. Stranke reflektirajo kampanjo, tiste, ki so izpadle ali bile vržene iz vladnega sedla, si bodo morale odgovoriti na zahtevna vprašanja. Še posebej to velja za desnosredinske stranke. Težka naloga bo tudi za novo vlado skoraj samih novincev, ki so plesali ob zmagi.

Danes je zadnji dan volilne kampanje pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami, ki jih mnogi vidijo kot prelomne. Stranke lahko le še danes prepričujejo volilce, opolnoči pa nastopi volilni molk. Druge teme: - razlika med SDS in Gibanjem Svoboda majhna, gneča na parlamentarnem pragu - vojna v Ukrajini bo zavrla okrevanje globalnega gospodarstva po pandemiji - Ob svetovnem dnevu Zemlje pozivi k trajnostno naravnanemu razvoju

Samo še en dan nas loči od devetih parlamentarnih volitev v samostojni državi. Stranke in liste imajo samo še do polnoči čas, da prepričajo volivce, naj prav njim oddajo svoj glas. Opolnoči se bo začel volilni molk, ki bo trajal do zaprtja volišč. Druge teme oddaje: - Rusi nadaljujejo zavzemanje Doneškega bazena, pravoslavno velikonočno prekinitev ognja so zavrnili - Vodstvo podjetja TKK po včerajšnjem izlitju v Sočo: sprejeli bomo ukrepe, s katerimi bomo preprečili takšne napake - V 30-ih Centrih šolskih in obšolskih dejavnosti so ob dnevu Zemlje posadili medoviti dren

Stranke in liste imajo še do polnoči čas, da prepričajo volivce, naj prav njim oddajo svoj glas. V minulih treh dneh, od torka do četrtka, se je predčasnega glasovanja udeležilo nekaj več kot 130 tisoč ljudi oziroma 7,7 odstotka volilnih upravičencev, kar je rekordna udeležba. Na volitvah leta 2018 je glas predčasno oddalo 53 tisoč ljudi oziroma trije odstotki. Opolnoči se bo začel volilni molk, ki bo trajal do zaprtja volišč. Drugi poudarki oddaje: - Več novinarskih organizacij zahteva odstop odgovorne urednice in generalnega direktorja RTV Slovenija. - Ukrajinski borci vztrajajo v Mariupolju, Rusija želi nadzor nad vsemi črnomorskimi pristanišči. - Dan zemlje v Sloveniji izpostavlja problematiko izumiranja vrst.

Volilni dan je vse bližje, 10. parlamentarne volitve v samostojni državi so pred vrati. Stranke imajo danes še zadnjo možnost prepričati volivce, naj v nedeljo obkrožijo prav njihovo listo in njihove kandidate. Opolnoči se začne volini molk. Kaj to pomeni?

Uskršnje izdanje podkasta od kog nema ko nije odlepio "Dobar loš zao" je pred vama! Prvi deo emisije Nenad Kulačin i Marko Vidojković posvetili su vanrednim beogradskim izborima koje je Đilas tražio, a Vučić mu ih dao. Nezaobilazno je bilo i naslađivanje predsednikovim mukama da zadrži zadnjicu na dve stolice, u čemu je trebalo da mu pomogne i defilovanje Z ekipe po beogradskim ulicama. Posebna poslastica je analiza hapšenja Darka Šarića i maštanje o predstojećim hapšenjima. Ono zbog čega će ova epizoda DLZ postati istorijska je gost - član Glavnog odbora SNS, Bratislav Jugović, "jedini normalan među 700.000 članova ove organizacije", kažu autori DLZ, a on tvrdi da ih ima još. Razgovor je sve vreme bio glasan, polemičan i pun uletanja u reč, a crvene linije pristojne komunikacije pređene su svega nekoliko puta. Jugović je govorio o sankcijama Rusiji, evropskom putu Srbije, uvažavanju koje članstvo SNS gaji prema dr Nebojši Stefanoviću, a izjavio je da će odlazak Aleksandra Vučića sa čela SNS tu stranku značajno oslabiti, jer više neće biti njegovog imena na glasačkim listićima. Štaviše, Jugović tvrdi da na predstojećim lokalnim izborima u rodnom Čačku neće glasati za SNS. U Magarećem kutku ćete slušati predavanje iz političke biologije o zunzarama, hijenama i usamljenom vuku. DLZ, samo na našem portalu!

Smo v ciljni ravnini predvolilne tekme, izrisala sta se (pričakovana) favorita, pa tudi pomen šibkejših zaveznikov. Srdita bitka poteka tako na vrhu kot okrog praga za vstop v parlament. Prvi volivci so že oddali svoj glas na predčasnih volitvah, tiste, še neodločene pa bodo kandidati prihodnje dni še bolj goreče nagovarjali na terenu, na spletu in tudi na naših sklepnih soočenjih. Sredino drugo radijsko soočenje predstavnikov parlamentarnih strank je namenjeno predvsem družbenim vprašanjem, problemom starajoče se družbe in varnosti v luči delovanja represivnih organov države. Gostiteljici sta Alenka Terlep in Urška Jereb.Pred volitvami v državni zbor s predstavniki parlamentarnih list o starajoči družbi in varnostiSmo v ciljni ravnini predvolilne tekme, izrisala sta se (pričakovana) favorita, pa tudi pomen šibkejših zaveznikov. Srdita bitka poteka tako na vrhu kot okrog praga za vstop v parlament. Prvi volivci so že oddali svoj glas na predčasnih volitvah, tiste, še neodločene pa bodo kandidati prihodnje dni še bolj goreče nagovarjali na terenu, na spletu in tudi na naših sklepnih soočenjih. Sredino drugo radijsko soočenje predstavnikov parlamentarnih strank je namenjeno predvsem družbenim vprašanjem, problemom starajoče se družbe in varnosti v luči delovanja represivnih organov države. Gostiteljici sta Alenka Terlep in Urška Jereb.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o volitvah in predvolilni kampanji. Ali Žerdin je pojasnil, da smo že sredi volitev, saj predčasne volitve že potekajo, udeležba na njih pa močno presega udeležbo pred štirimi leti. Leta 2018 je bila volilna udeležba 52-odstotna. Žerdin in Janez Markeš stavita, da se bo volilna udeležba na letošnjih volitvah gibala okoli 65 do 68 odstotkov. Žerdin je dejal, da je letošnja predvolilna kampanja najbolj neobičajna v zadnjih 32 letih, saj je bil eden izmed favoritov, Robert Golob, na javni televiziji »pospravljen v predal manj relevantnih strank«. Šele odločitev sodišča mu je omogočila soočenja v bolj gledanih terminih. Poleg tega smo še vedno sredi pandemije covida, ki je pred volitvami prav tako prizadela Goloba, je spomnil Žerdin. Ob tem pa se mu zdi nenavadno tudi, da sedanji predsednik vlade ni hodil na soočenja. »Do sedaj je sodeloval le na dveh, kar je v dvaintridesetletni zgodovini slovenskega parlamentarizma izjemno nenavadno,« je pojasnil Žerdin. Markeš meni, da je zaradi strelov nacionalne televizije v lastno koleno Pop TV postala relevantna televizija. Kljub temu meni, da je bilo zadnje soočanje tam katastrofalno, »to je bil napad na Levico in poskus umora Luke Mesca že na samem začetku. Kar si je komercialna televizija privoščila, je neverjetno; podjetništvo proti državi in Levici. Norosti, ki jih ne slišiš vsak dan, pod vsakim nivojem,« je povzel Markeš. Stranke leve sredine so napadale Janeza Janšo, desni del političnega spektra pa Levico in Mesca, ne pa Goloba, je bil presenečen Žerdin. Markeš meni, da na Goloba že gledajo kot na zmagovalca in skušajo k njemu spraviti Novo Slovenijo. Očitno je, da je Mesec dejansko nevaren globoki državi, je dejal Markeš. Žerdin je spomnil, da je po zadnjih anketah Levica druga najmočnejša stranka na levem polu. Markeš se je strinjal, da je bil verjetno napad na Mesca kontraproduktiven. Glavno vprašanje je, kako bosta Golob in njegovo gibanje po volitvah naslovila ključna vprašanja, je dejal Markeš, ki meni, da na Golobu leži ogromna odgovornost. Več na delo.si!

Za nami so skoraj trije tedni politične kampanje pred parlamentarnimi volitvami, minili so brez posebnosti, z veliko populizma in diskreditacij. Napetost pred odločilno nedeljo se stopnjuje. Poleg dozdajšnjih parlamentarnih strank se za poslanska mesta poteguje tudi niz novih list. V tretjem radijskem soočenju predstavljamo in soočamo stališča in načrte tistih list oziroma strank, ki v svojih vrstah nimajo poslancev zdajšnjega sklica državnega zbora. Tudi tokrat o posledicah vojne v Ukrajini, o Sloveniji v Natu in Evropski uniji ter o samooskrbi – energetski in prehranski, pa tudi o davčni politiki, upokojevanju starejših in potrebah mladih. Gostiteljici sta Nataša Mulec in Urška Jereb. Pred volitvami v državni zbor s predstavniki neparlamentarnih listZa nami so skoraj trije tedni politične kampanje pred parlamentarnimi volitvami, minili so brez posebnosti, z veliko populizma in diskreditacij. Napetost pred odločilno nedeljo se stopnjuje. Poleg dozdajšnjih parlamentarnih strank se za poslanska mesta poteguje tudi niz novih list. V tretjem radijskem soočenju predstavljamo in soočamo stališča in načrte tistih list oziroma strank, ki v svojih vrstah nimajo poslancev zdajšnjega sklica državnega zbora. Tudi tokrat o posledicah vojne v Ukrajini, o Sloveniji v Natu in Evropski uniji ter o samooskrbi – energetski in prehranski, pa tudi o davčni politiki, upokojevanju starejših in potrebah mladih. Gostiteljici sta Nataša Mulec in Urška Jereb.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o razgradnji javnega zdravstva in odsotnosti analiz stanja v programih strank. »Do volitev je še 31 dni. Kar imamo na mizi, so volilni programi, vsak hip bodo znane tudi celotne kandidatne liste. Najina pozornost je na novem gibanju na političnem zemljevidu, na Gibanju Svoboda,« današnji pogovor uvede Ali Žerdin. »Kar je potrebno s posebno pozornostjo obravnavati v programih strank, so zdravstvo, sociala in šolstvo, ostalo so nekako standardizirane formule. Gibanje Svoboda glede tega ni naredilo kakšnih napak. Pokazalo je, da je potrebno znova vzpostaviti parametre pravne države, državniškega obnašanja, medijske avtonomije, skratka, avtonomije strok,« odvrne Markeš. »Reči pa moram, da je ta program, ko sem obravnaval področje zdravstva, za katerega ocenjujem, da je ključno za Slovenijo in obstoj prihodnje vlade, veliko razočaranje. V njem ni nobene sistemske rešitve. V njem so le zaznave nekaterih problemov, čakalnih vrst in podobno, celo kak stavek o potrebi ukinitve dodatnega zdravstvenega zavarovanja.« »Tudi pri drugih strankah na področju zdravstva ne najdemo globljih analiz in predlaganih sistemskih rešitev zdravstva v Sloveniji,« doda Markeš. »To je pomembno, ker zdravstvo v kombinaciji s socialnim sistemom v slovenski družbi genereira večjo neenakost. Vemo, da je ta sedaj v porastu, in ocenjujem da bo v prihodnje vsaka politika, ki se bo imela za alternativno, stala ali padla pri vzpostavljanju tega parametra. Zdravstvo je tu v sami sredici, tako kot šolstvo in sociala. Program Golobove stranke je nezadosten, zelo površen, pavšalen in veliko razočaranje.« »Kar opažam v zadnjem letu ali dveh, je, da poskušajo namesto dualizma med javnim in zasebnim zdravstvom uvesti tri elemente, in sicer državno zdravstvo, javno zdravstvo in zasebno zdravstvo,« opaža Žerdin. »Zasebno zdravstvo je vse, kar uporabnik plača iz svojega žepa, pri členitvi med javnim in državnim zdravstvom pa se skuša uveljaviti razlika, da predstavljajo javno zdravstvo zasebniki s koncesijo, državno pa veliki državni zavodi, zdravstveni domovi, državne bolnišnice idr., ki so do neke mere pod vladnim patronatom. Problem vmešavanja strankarske politike v delovanje javnozdravstvenih institucij obstaja in je zelo velik, omenjena členitev na javno in državno zdravstvo pa se mi zdi omalovažujoča do javnih bolnišnic in javnih zdravstvenih domov. Kot da je to nekakšna etatistična, da ne rečem sovjetska entiteta, ki je preživela tranzicijo in ne sodi v ta čas.« Več na delo.si!

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je dejal, da se vojne v Ukrajini "ne da zmagati". Kot je dodal, vse skupaj postaja iz ure v uro vse bolj uničujoče. Tudi če bo Mariupolj padel, ne morejo osvojiti hiše za hišo, ulice za ulico, mesta za mestom v Ukrajini. Edini rezultat bo še več trpljenja, več uničenja in več grozot, kot si jih lahko predstavljamo, je posvaril. V Mariupolju in Hersonu brez osnovnih dobrin ostaja ujetih več stotisoč civilistov. Vojna v Ukrajini pa vse bolj vpliva tudi na prehransko varnost v Evropi. Druge teme: - Evropska komisija bo jutri predstavila predloge za povečanje prehranske in energetske varnosti - Strokovna skupina za cepljenje vsem z oslabljeno imunostjo priporoča cepljenje s četrtim odmerkom - Stranke koalicije KUL vložile pobudo za posvetovalni referendum o noveli zakona o igrah na srečo Na sporedu ob 18.30Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je dejal, da se vojne v Ukrajini "ne da zmagati". Kot je dodal, vse skupaj postaja iz ure v uro vse bolj uničujoče. Tudi če bo Mariupolj padel, ne morejo osvojiti hiše za hišo, ulice za ulico, mesta za mestom v Ukrajini. Edini rezultat bo še več trpljenja, več uničenja in več grozot, kot si jih lahko predstavljamo, je posvaril. V Mariupolju in Hersonu brez osnovnih dobrin ostaja ujetih več stotisoč civilistov. Vojna v Ukrajini pa vse bolj vpliva tudi na prehransko varnost v Evropi. Druge teme: - Evropska komisija bo jutri predstavila predloge za povečanje prehranske in energetske varnosti - Strokovna skupina za cepljenje vsem z oslabljeno imunostjo priporoča cepljenje s četrtim odmerkom - Stranke koalicije KUL vložile pobudo za posvetovalni referendum o noveli zakona o igrah na srečo

Skupština Crne Gore izglasala je u petak nepovjerenje Vladi premijera Zdravka Krivokapića. Za inicijativu vladajuće koalicije "Crno na bijelo" i opozicije glasalo je 43 poslanika, a 11 je bilo protiv. Poslanici vladajućeg Demokratskog fronta, Socijalističke narodne partije i Pokreta za promjene napustili su salu uoči glasanja; Predsednik Kine Ši Đin Ping otvorio ZOI u Pekingu, koji je tako postao jedini grad u istoriji domaćin i letnjih i zimskih olimpijskih igara; Kakvi su dometi opozicione koalicije "Ujedinjena Srbija" okupljene oko Stranke slobode i pravde i njihovih troje ključnih kandidata - Marinike Tepić, Zdravka Ponoša i Vladete Jankovića na predstojećim izborima u Srbiji i imaju li šanse da ugroze vlast Srpske napredne stranke.

Komentator v komentarju riše vzporednice med podpisom Dolomitske izjave in tem, kar so pred nekaj meseci zapisale opozicijske stranke SD, SAB , LMŠ in Levica. Avtor razmišlja tudi o razlogih sedmih akademikov, ki javno pozivajo poslanske skupine k bojkotu oz. k državnemu udaru. Sprašuje se, če bodo mladi in manj mladi nasedli vzoru stare komunistične manire, prevlečene s patino socialno-zeleno-komunistične doktrine. Opozarja, da vojne ni težko zanetiti, le njen konec se vedno konča za okroglo mizo: s pogovori med sprtima stranema, zato so si že pred stoletji izmislili demokracijo, kjer naj bi pogovori potekali v parlamentu, ne na ulici.

Izsledki prve javnomnenjske raziskave Politični utrip, ki jo bo do volitev za RTV Slovenija izvajala Mediana, napovedujejo premike na političnem prizorišču. V razmerja med zdajšnjimi strankami utegnejo odločno poseči novi akterji, ki napovedujejo udeležbo na volitvah. V oddaji tudi: - Razmere na covidnih oddelkih ostajajo zahtevne. Ta teden bo tam pomagalo tudi 15 italijanskih zdravstvenih delavcev. - V Slovenijo prihaja glavna evropska javna tožilka Laura Kövesi. Želi sodelovanje pri razkrivanju oškodovanja evropskega proračuna. - Najmlajše je obiskal prvi od treh decembrskih dobrih mož. Ob miklavževanju pozivi k pomoči ljudem v stiski.

Stranke alternative KUL in nepovezani poslanci so danes na predlog Levice vložili interpelacijo zoper notranjega ministra Aleša Hojsa. Očitajo mu ustvarjanje izrednih razmer v državi, politizacijo policije in odgovornost za policijsko nasilje na ljubljanskih protestih 5-ega oktobra. To je druga interpelacija zoper ministra Hojsa v tem mandatu. Za njen uspeh opozicijska peterica potrebuje 46 poslanskih glasov, ima jih 43. Drugi poudarki oddaje: - Levica zahteva posvetovalni referendum o vojaških nakupih - V žalskem zdravstvenem domu preiskava zaradi izdajanja lažnih potrdil o cepljenju - Ruski zunanji minister Lavrov talibanom priznal prizadevanja za stabilizacijo Afganistana

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokratni videokomentar, ki je bil posnet včeraj zvečer, začela s protesti. Žerdin je orisal svoje doživljanje protestov z besedami, da že vrsto let okoli sebe ni čutil toliko solzivca. »Rekel bi, da zadnjič leta 1989 v Prištini. Situacija v centru Ljubljane je (bila) precej napeta po tem, ko se je okrog treh popoldne manjša množica začela zbirati na Trgu republike in se je gneča povečala in se razpršila po mestu. Policija pa je proteste ustavljala z intervencijami vodnega topa in z veliko količino solzivca.« Več na delo.si!

Gosta smo vprašali kako vidi javno upravo, nagrajevanje zaposlenih, kako digitalizacijo in njeno prednost za državljene. Gre za ministra iz kvote Stranke modernega centra, zato smo kakšno vprašanje zastavili tudi na to temo. Vabljeni k poslušanju.

Ubojica troje djece kojima je bio roditelj u zatvoru u zagrebačkom Remetincu. Hrvatsko gospodarstvo oporavlja se brže od očekivanja. Kada će se konačno ubrzati obnova nakon potresa u Zagrebu i Sisačko-moslavačkoj županiji? Državni vrh o ukidanju viza sa Sjedinjene države do 1. prosinca. Predsjednik Milanović o svom susretu sa predsjednikom Stranke demokratske akcije iz Bosne i Hercegovine Bakirom Izetbegovićem.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta razpravljala o novem predvolilnem zavezništvu in večnem ribarjenju v kalnem. Sredi tedna je odjeknila vest, da stranke, ki so nekoč sestavljale vladajočo koalicijo, zbrane okrog Marjana Šarca, to so LMŠ, SD, Levica in SAB, v »preformatirani« obliki najavljajo predvolilno zavezništvo. V njem, kot pravi Ali Žerdin, ni SMC in tudi ne vemo, kaj bo z Desusom. »Vrag je v podrobnostih, ki jih midva ne poznava, a gre za najavo novega političnega bloka, ki se je nekaj časa imenoval Koalicija ustavnega loka. Oznaka je nato malce zbledela, zdaj pa se spet pojavlja. Kaj naj bi to pomenilo?« je Žerdin spodbudil Janeza Markeša. Združeno desnico pooseblja Janez Janša, ki »simbolizira staro partijo, preobraženo v nova nacionalistična oblačila«, odgovarja Markeš. In »če hočejo nevtralizirati njegovo prvo mesto«, je po Markešu treba »skrpati blok, ki bo konkuriral v podobi nekega novega Demosa«. Antijanšizem kot nesrečna kategorija Sredica druščine okrog »kratice KUL« je enkrat že razpadla zaradi programskih razlik, je spomnil Markeš. Antijanšizem v politikumu slovenske države je po njegovem nesrečna kategorija: »Če smo skeptični že pri najavi takšne tvorbe, bomo tudi takrat, ko bodo podpisana programska načela. Ker v slovenski politiki, žalostno, podpisana beseda velja bore malo.«

Stranke alternative KUL so danes vložile dve nedavno napovedani interpelaciji, in sicer zoper ministrico za izobraževanje Simono Kustec ter ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča. Kustečevi očitajo, da ni poskrbela za boljše razmere v šolah. Očitki Dikaučiču, ki se otepa suma davčne utaje, pa se nanašajo na vnovičen razpis za evropska delegirana tožilca. V Radijskem dnevniku tudi: - Svetovalna skupina za covid predlaga nadzorovano samotestiranje v delovnih organizacijah - Talibani predstavili novo vlado in Afganistan razglasili za Islamski emirat - Slovenski odbojkarji po zmagi nad Belorusijo že v osmini finala evropskega prvenstva

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat govorila o posledicah referenduma o vodi. Pričakovano sta se Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat osredotočila na nedeljski referendum o noveli zakona o vodah. Volivci so v veliki večini zakon zavrnili in vladi Janeza Janše pokazali nezaupanje. »Nekaj manj kot osemsto tisoč ljudi je prišlo na glasovanje, in to v vročih dnevih in dnevih dopusta. Osemsto tisoč ljudi na referendumu je redkost, več jih bilo samo na referendumu, ki se je prikrival s predsedniškimi volitvami,« je dejal Ali Žerdin. »Presenetili smo se,« je odgovoril Markeš. »Številka je ogromna in smiselna. Toda na glede vse ovire, ki so jih vladajoči postavili, je bila motivacija volivcev velika. Nismo samo dosegli kvoruma, ampak smo ga skoraj podvojili.« Žerdin je nadaljeval, da je težje napovedati uspeh referendumov kot volitev, predvsem zaradi nizke udeležbe na referendumih v preteklosti. »Za zakon je glasovalo malce več kot tisoč ljudi. To je kazalec, da se mobilizacijski potencial, s katerim se je sedanja vladajoča stranka vedno hvalila, počasi začel krušiti. Sto tisoč ljudi je za njih nizka številka,« je dejal Žerdin. »To je slaba številka za slovensko desnico in takšen rezultat jih lahko upravičeno skrbi.«

Samo nekoliko dana nakon smjenjivanja čelnika stranke, u Nacionalnoj stranci sukobili su se s vladom. Do podjele u stranci dolazi nakon što još uvijek nije poznato hoće li se Nacionalna stranka usuglasiti za odobravanje plana kojim bi se emisije ugljika svele na nulu do 2050. godine.

Bivša zaposlenica Liberalne stranke Brittany Higgins odlučila je uložiti formalnu prijavu policiji navodeći da ju je u zgradi parlamenta u Canberri silovao kolega. Higgins je u tom trenutku radila za ministricu obrane Lindu Reynolds koja je jučer objavila da odlazi na bolovanje, i nalazi se, kako je rečeno, iz predostrožnosti, u bolnici u Canberri.

Kakšna je naloga in vloga političnih strank?

Razburkano dogajanje v slovenski politiki naj bi danes vendarle privedlo do vložitve konstruktivne nezaupnice proti vladi Janeza Janše. A dogajanje je vse prej kot predvidljivo - za zdaj ni jasno niti, koliko podpisov bo pod nezaupnico, največja uganka pa je tajno glasovanje, ki bo prihodnji teden. Največji spopad starih političnih obrazov lahko, kot je to mogoče samo v politiki, prinese vse mogoče preobrate, a na tehtnici ni nič manj kot prihodnost Slovenije. Ostale teme: - So hitri testi maček v žaklju? Podatkov o zanesljivosti ni - Knovs o objavi policijskih plač; policijski sindikat naj bi ovadil Hojsa - Prva bitka v vojni za Radio Študent v korist radia - Vrsta potresov v Indoneziji; več mrtvih, več sto ranjenih

Dragoljub Ljuba Vidačić neko je koga pamtimo kao plejmejkera iz 90-ih godina prošlog veka, sada je košarkaški trener, ali je i politički aktivan, i bio je gost nove epizode našeg podcasta "Penâl". Krajem 2000. proslavio je 50 rođendan, preko glave preturio je svašta u životu i karijeri, ali i dalje ne odustaje od borbe za bolje sutra. Ne samo u košarkaškom, već generalno društvenom smislu. Ljuba Vidačić pažnju je nedavno privukao reakcijom na "rat" koji se već neko vreme vodi između legendarnog Nemanje Vidića i Slaviše Kokeze, predsednika FSS. Imao je nekada sjajni plej i sportsku, i pre svega ljudsku reakciju, a sve to ispred Resornog odbora za sport Stranke slobode i pravde. U najnovijoj epizodi našeg podcasta "Penâl" pričali smo i o tome, da li jednom Nemanji Vidiću uopšte treba srpski fudbal, odnosno koliko je on neophodan i potreban istom. Naravno, bilo je i košarkaških tema, posebno priča o ABA i domaćoj ligi, kao i o dešavanjima u Crvenoj zvezdi i Partizanu, čiji je dres nosio tokom uspešne igračke karijere, a sa Ljubom Vidačićem razgovarao je zamenik urednika sportske redakcije Nova.rs Nebojša Todorović.

Autorka Selena Kosorić ugostila je ove nedelje zamenika predsednika Stranke slobode i pravde Borka Stefanovića u rubrici “Intervju na mreži” na FB stranici lista Danas. Ako Vam se dopala ova epizoda, pratite nas i želite da nas podržite, možete to učiniti članstvom u Klubu čitalaca Danasa na ovom linku: https://klub.danas.rs/ Kao članovima našeg Kluba svako veče ćemo vam na mejl adresu slati PDF izdanje Danasa, pre nego što se taj broj pojavi na kioscima. A ako Vam je papir ipak draži, možete se pretplatiti i na naše štampano izdanje: https://www.danas.rs/pretplata/ Hvala što pratite naš rad. Vaš Danas

Pred nami je še 14 dni leta 2020, ki ga je pretresla pandemija covida-19. Zadnje dni tega leta pa pri nas - kot je tudi že začetek - dodatno pretresa politična kriza. Po včerajšnjem izstopu stranke Desus iz koalicije se je ta preštela, imela naj bi podporo 47-tih poslancev. Današnji dan pa naj bi bil odločilen za morebitno konstruktivno nezaupnico; o svojih namerah naj bi se izrekli poslanci Desusa in tudi SMC. Ostala vsebine: V pričakovanju odločitev o ukrepih med prazniki; javni promet bo deloval. Odločilni dan za ukinitev volilnih okrajev in prednostni glas na volitvah poslancev. Ljubljana, Nova Gorica, Ptuj in Piran - katero mesto bo evropska prestolnica kulture? Nogometaš leta Poljak Lewandowski, nogometašica Angležinja Bronze.

Kako funkcioniše istraživanje Fajzera za vakcinu protiv korona virusa? Stranke u BiH ne biraju sredstva kako da privuku glasače za lokalne izbore. Aleksandra Aleksandrović iz Novog Sada šije maske sa providnim dijelom koji gluhima omogućavaju čitanje sa usana.

Stranka Desus je postala stranka afer, predsednica Aleksandra Pivec naj naj nemudoma odstopi z vodilnega mesta stranke, je bil pred nekaj minutami jasen vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša. V oddaji še: - Premier Janša podprl ministra Hojsa pri odreditvi revizij postopkov NPU - Beloruska opozicija zmage Lukašenka ne priznava, rezultate volitev namerava izpodbijati - Število žrtev v Bejrutu naraslo na 200, Libanonci zahtevajo odstop vlade - Letos zaradi neprilagojene hitrosti na naših cestah že tisoč 500 nesreč

"Žalimo za svakom žrtvom" -snažna je poruka obilježavanja Oluje. Počinje novo poglavlje odnosa dvaju naroda u Hrvatskoj. Stranke u očima birača mjesec dana nakon izbora. Koronavirus inficira sve više mladih.

David Žalec je ustanovitelj in lastnik podjetja Sadje v pisarni, ki s svojo ponudbo skrbi za zdravje in vitalnost več desetisoč zaposlenih v podjetji. David je svojo pot začel kot fitnes trener in uspešen powerlifter, kmalu pa je zaznal tudi druge poslovne priložnosti. Že od nekdaj ga vodi poslanstvo, da ljudem izboljša življenje. Definitno človek z ogromno zanosa, pozitivne energije in akter opolnomočenja v podjetništvo in športu. Uživajte v podcastu, kjer se sta se gost David Žalec in voditeljica Maja Voje pogovarjala: Kaj je Davida motiviralo, da je iz klasičnih storitev (treningi) šel v razvoj ponudbe sadja za podjetja? Spoiler: prste vmes ima stranka iz fitnesa Kako je David po pogovoru s stankrami razvil testno ponudbo in pridobil prve stranke Kako se jim je v času epidemije posel postavil na glavo (90% upad) in kako so praktično v enem dnevu razvili tudi ponudbo za fizične osebe. Zakaj je tekmovanje na osnovi nizke cene dolgoročno nevarno za razvoj panoge Kako se ekipa usmerjena v zadovoljevanje potreb in želja strank. Spoiler: Merijo banane Kako je David z ekipo prepričal uspešna slovenska podjetja Hervis, DM, T2, Diner Club, DHL, GSL, da mu zaupajo? Zakaj je v marketingu dobro početi več stvari naenkrat, vsaj na začetku Kaj v poslu delegirati, dati v zunanje izvajanje in kaj je edistven doprinos ustanovitelja Kako se bi moral vsak podjetnik naučiti osnov digitalnega marketinga in postavljanja spletnih strani, da bo moder ocenjevalec ponudb in hiter v izvedbi? Kako se soočati z neuspehom in zavrnitvami, dokler ti ne postanejo del življenja Kaj so higieniki in kaj motivatorji zdravega delovnega okolja Kako lahko vsak izmed nas s prehrano in fizično aktivnostjo izboljša svojo vitalnost, zdravje in dobro počutje

Kakva su očekivanja kandidata u poslednjoj nedelji izborne kampanje? Šta pokret 1 od 5 miliona planira da radi u narednom periodu? Kako izgledaju planovi Ujedinjene demokratske Srbije? Kakva je budućnost protesta i generalno vaninstitucionalne borbe? Zašto nije došlo do ujedinjenja proevropske, građanske opozicije? Gosti: Tatjana Macura, kopredsednica Stranke moderne Srbije i kandidatkinja na izbornoj listi Ujedinjena demokratska Srbija, i Martin Bežinarević, predstavnik pokreta i kandidat na izbornoj listi 1 od 5 miliona Voditeljka: Lana Avakumović, zamenica glavnog i odgovornog urednika Talasa ZAPRATITE YOUTUBE KANAL TALASA https://bit.ly/3bVGjT9 Emisija "Na Talasu" dostupna je i na audio kanalima Talasa u vidu podkasta na SOUNDCLOUD: https://soundcloud.com/user-268265886 MIXCLOUD: https://www.mixcloud.com/TalasRS/ APPLE PODCASTS: https://apple.co/2NXfrsJ GOOGLE PODCASTS: https://bit.ly/2TcgNme Pratite i naše naloge na društvenim mrežama: Facebook https://www.facebook.com/talas.rs/ Twitter https://twitter.com/Talas_rs Instagram https://www.instagram.com/talasrs/ www.talas.rs

U ovoj emisiji ćete, između ostalog, čuti i Dragana Đilasa, lidera opozicione Stranke slobode i pravde, koji u intervjuu za Radio Slobodna Evropa kaže da se ni u jednom trenutku nije preispitivao oko toga da li treba da izađe na izbore ili da ih bojkotuje. Pitamo i da li je „čelično prijateljstvo“ Srbije i Kine jedan od aduta na koji aktuelna vlast računa u pridobijanju biračkog tela uoči parlamentarnih i lokalnih izbora 21. juna

Savezna vlada dala je izabranoj skupini poslovnih lidera i politickih čelnika manje od mjesec dana da osmisle nove načine smanjenja ispuštanja stakleničkih plinova. Prema internetskoj stranici glasila Guardian Australia, imenovanje stručne skupine smatra se potvrdom da fond koji je utemeljila koalicija, za smanjenje emisije plinova, u visini od dvije i pol milijarde dolara ne uspijeva smanjiti onečišćenje, koje se stvara na nacionalnoj razini. Najava osnivanja stručnog tijela stiže istovremeno s najavom čelnika oporbe da će provesti temeljnu promjenu prema upotrebi čiste energije ako postane savezni premijer. - Savezna vlada dala je izabranoj skupini poslovnih lidera i politickih čelnika manje od mjesec dana da osmisle nove načine smanjenja ispuštanja stakleničkih plinova. Prema internetskoj stranici glasila Guardian Australia, imenovanje stručne skupine smatra se potvrdom da fond koji je utemeljila koalicija, za smanjenje emisije plinova, u visini od dvije i pol milijarde dolara ne uspijeva smanjiti onečišćenje, koje se stvara na nacionalnoj razini. Najava osnivanja stručnog tijela stiže istovremeno s najavom čelnika oporbe da će provesti temeljnu promjenu prema upotrebi čiste energije ako postane savezni premijer.

Avtor komentarja je geopolitnični analitik, profesor in gospodarski svetovalec dr. Laris Gaiser.

U prvom specijalu Atomskog marketinga, gosti su bili Mate Mijić i Zlatan Janković te smo u više od sat i pol vremena analizirali marketinške kampanje stranaka za EU izbore. Mate Mijić savjetnik je Ruže Tomašić koja je osvojila svoj drugi mandat u EU parlamentu, dok je Zlatan Janković čovjek s regionalnim iskustvom u korporativnim i političkim komunikacijama - u BiH, Srbiji i Hrvatskoj radio je na nekoliko parlamentarnih i lokalnih izbora. Zaključci su kako je kampanja bila dosadna, kako su političke stranke podcijenile izbore te da Kolakušić samo najavljuje ono što će se događati i prevladavati – digital. Živi zid s druge strane nije iskoristio svoju najveći potencijal na digitalu, za razliku od Mislava Kolakušića koji je imao i odrješite poruke. S druge pak strane, HDZ je po mišljenju gostiju imao sterilnu i dosadnu kampanju. Najveći problem političkog marketinga predstavljaju ljudi koji rade marketing, a nekompetentni su. Pojavio se i veliki problem vezan uz Facebook o kojemu su govorili gosti, a govorili su i kako je Most zanemario digitaliju. Neki od citata: „Najlakše je udariti ideološku temu i 18+, cijela Hrvatska… ali je pitanje učinka tog oglasa!“ „Stranke se ne mogu baviti politikom zbog ega, ali i zbog toga što se ljudi angažiraju po pitanju nepotizma“ „HDZ mora prestati komunicirati dosadno!“ „Analitika je ključ!“ Ne zaboravi kupiti svoj primjerak knjige Atomski marketing (klikni).

Podjetniške Skrivnosti – Filip Pesek – Spletna senzacija & naslov številka 1 za dvig vaše (spletne) prodaje. Več o Filipu si preberite na filippesek.com The post Kako Lahko Postaneš Magnet Za Svoje Idealne Stranke… appeared first on Filip Pesek.

Podjetniške Skrivnosti – Filip Pesek – Spletna senzacija & naslov številka 1 za dvig vaše (spletne) prodaje. Več o Filipu si preberite na filippesek.com The post Kako Lahko Postaneš Magnet Za Svoje Idealne Stranke… appeared first on Filip Pesek.

Nastja Kramer je soustanoviteljica podjetja Malinca, ki je znano po svoji spletni trgovini z zdravo prehrano in naravno kozmetiko. Zgodba se je pričela leta 2013, ko sta si Nastja in njena soustanoviteljica Andreja od staršev sposodili 7.500€ za pričetek podjetja. Izdelke podjetja Malinca lahko danes najdemo v vseh DM trgovinah po Sloveniji, za svojo spletno trgovino pa je podjetje Malinca bilo že večkrat nagrajeno za trgovca leta v Sloveniji in na Hrvaškem. V podcastu sva se z Nastjo pogovarjala: kako pridobiti stranke še pred razvojem produkta in ustanovitvija podjetja, kakšne so dejanske marže produktov, ki jih vidimo na trgovinskih policah in in kakšno strategijo spletnega marketinga ima podjetje Malinca.   Časovnica pogovora: 1:35 Podjetniški začetki Nastje 5:50 Začetki zgodbe podjetja Malinca 10:45 Kako pridobiti kontakte potencialnih strank še preden imaš produkt? 14:25 Koliko časa je treba posvetiti podjetniški ideji na samem začetku? 21:35 Pomembnost fokusa pri podjetnikih 28:00 Ali je bolje imeti manj produktov, ki se jim lahko posvetiš, ali več produktov, ki nagovarjajo širšo množičo kupcev 30:45 Kdaj se je Nastja začela ukvarjati s financami in kako je to vplivalo na poslovne rezultate 33:55 Kakšne so dejanske marže pri produktih, ki jih vidimo v trgovini 40:40 Kako poteka razvoj lastnih izdelkov 48:55 Kako pripraviti marketinški načrt za vstopu na nov trg 51:00 Ali se splača že na začetku projekta testirati različne kanale ali fokusirati na nekaj specifičnih kanalov 53:35 Kako se prilagodi marketing glede na marketinški kanal? 55:40 Nastjin Instagram izziv 1:05:15 Strategija medijske in socialne izpostavljenosti ustanoviteljev 1:12:35 Zakaj vedno več spletnih trgovin odpira tudi fizične trgovine?

Podcast medijske hiše Delo d.o.o.