Podcasts about evroviziji

Pa smo dobili, kar smo iskali. Tako dolgo smo na pol paranoični vsakemu malo bolj nenavadnemu dogodku kot vzrok obesili teorijo zarote, da so sedaj, ko se nenavadni dogodki vrstijo eden za drugim, teorije zarote povsem izgubile kredibilnost. Z drugimi besedami, iz nekdanjega medijskega slogana, ki je bil neuradna himna teorij zarote "Kaj pa, če je vse res", smo prišli pod nov moto: "Vse je res!" Kje so teorije zarote, kot jih človek potrebuje? Ni jih in ni jih bilo, ko je bivši Dončićev klub kompenziral izgubo tako, da je zmagal v loteriji nabora, čeprav je imel komaj odstotek možnosti, in ni jih, ko je večina Evrope glasovala za izraelsko pesem na Evroviziji. O Evroviziji torej.Strinjamo se okoli prvega aksioma Evrovizije, ki govori o tem, da med evrovizijskim cirkusom glasba ni pomembna. Ali če smo bolj specifični; geostrateški položaj sveta, sosedski odnosi, spolne preference, koreografije, denar, moda, turizem in seveda evropska televizijska politika so pomembnejši kot glasba. Če kdo celo poje, je fino, če ne, pa je tudi OK. S tega stališča letošnja Evrovizija ni bila nobena izjema; vse drugo pred glasbo, na prvem mestu pa seveda glasovanje, ki je Izraelu prineslo največ glasov evropskega občinstva.                     Izraelci imajo ljubezensko razmerje z evropskim glasbenim občinstvom. Že leta 2018 so dosegli rekordno število glasov s takrat še posebej abotno poskočnico, lani so bili po številu glasov občinstva drugi za Hrvaško, letos pa prvi. Komentarjev na letošnji rezultat je ogromno, ampak ker se jih večina odvija v razvedrilnih rubrikah spletnih in elektronskih medijev, so komentarji kot komentatorji – simpatični in igrivi. Če pa kdo komentira bolj zares, takoj zapade v rove teorij zarote. Tako bomo poskusili z zarotniško, a vendar simpatično teorijo.                      Že lani so se Izraelci odločili zbrisati Palestince z obličja Zemlje. Z brisanjem z obličja Zemlje imajo namreč tisočletne izkušnje in kar so drugi trenirali na njih, zdaj oni izvajajo na drugih. Ko enkrat osvojiš princip, je implementacija enostavna. Kakorkoli: javno mnenje je v vojni pomembnejše od pušk in bomb; to je znana resnica, dokazana v teh tisočletjih nasilja in krvi. In ni ga večjega uspeha, kot če se agresor, ali pač genocidneš v tem primeru, pokaže kot civiliziran in družbeno sprejemljiv. Boljše priložnosti, kot je množično evropsko glasovanje, skoraj referendum, ni! Rezultat glasovanja pokaže, da tako prebivalstvo kot naša evropska krovna televizijska organizacija z veseljem zamahnemo z roko, pomežiknemo in samo tisti najbolj zategnjeni naredijo »Ti, ti, ti«, vsi ostali pa smo navdušeni, ker imajo Izraelci spevno pesmico. Ter glasujemo za njih, ker je naš glas pomembnejši od trupel v Gazi. Za Izrael je največje število glasov evropskega občinstva strateška zmaga, ki jim je ne morejo izglasovati ne njihova vojska, ne Mosad in ne vsemogoče ameriške marketinške agencije. Ampak zdaj protizarotniški agenti svetovnih medijev vzkliknejo: "I, kako bi pa naj Izraelci to storili? Telefonsko glasovanje je namreč najbolj verodostojen in varen način neposredne demokracije, kar jih pozna vesolje!" Ter nas, ki razmišljamo heretično, vržejo v temne kleti teoretičnih zarotnikov. Ampak tudi naivni pisun, ki so mu vohunske metode znane le od agenta 007, dobi idejo ali dve, kako lahko zmanipuliraš telefonsko glasovanje ... Najprej že na osnovi genialne ideje evropskih televizijcev, ki so jih evropski telekomunikacijski baroni prepričali, da bi bilo modro dovoliti z ene telefonske številke glasovati dvajsetkrat. Tako evropski telekomi posameznega evrovizijskega navdušenca potencialno pomolzejo dvajsetkrat. Ob tem pa so se televizijci zavarovali s klavzulo, po kateri ni treba razkriti absolutnega števila glasov. Le število točk, ki jih izračuna bog ve kateri umetnointeligenčni algoritem … In izraelskim agentom ni treba drugega, kot zbrati recimo 10 000 evropskih enajstošolnikov, jim stisniti vsakemu po dvajset evrov, in "voilà": 200 000 glasov. Ampak ker, resnici na ljubo, nismo ravno opazili pravovernih judov, kako se smukajo okoli Kraljev ulice, so morali uporabiti nekaj drugega. In tudi na to ima v espionaži izveden pisec odgovor. Izraelci so razvili Pegasusa, ki ga na Slovenskem prevajamo kot Pegaz. Gre za nabor programskih orodij, ki jih množično kupujejo in istočasno nakup zanikajo vse svetovne vlade. Orodje, ki mu je prisluškovati vašemu mobilnemu telefonu preprosto, kot otroku vreči kamen, je menda tako izpopolnjeno, da so se državne skrivnosti v sramu poskrile v arhive, saj jih Pegasus razgali, še preden uspejo postati skrivnosti. Hočemo povedati, da je izraelskemu vohunskemu programu – ki je globalni hit in ima v opisu osnovnih nalog prisluškovanje telefonom in manipuliranje z rezultati – liričnemu sopranu izpod sionskega griča priskrbeti nekaj milijonov glasov mačji kašelj. Ne namigujemo torej, da so Izraelci ponaredili glasovanje ob letošnji Pesmi Evrovizije, temveč trdimo, da so Izraelci ponaredili letošnje glasovanje ob Pesmi Evrovizije. Obstaja tudi dokaz, ko se je Pegasus v torek še malo lovil. Če si na Norveškem v predizboru glasoval za Hrvaško pod št. 14, si dobil povratni sms, ki se ti je zahvalil, da si glasoval za Izrael. Seveda pa sta transparentni in vsega zaupanja vredni ter niti slučajno od izraelske firme sponzorirani organizaciji, kot sta EBU in njihov telekomunikacijski partner, povedali, da je šlo samo za manjšo napakico, ki na rezultat glasovanja ni vplivala. Če parafraziramo uspešen slovenski evrovizijski ekvivalent: "Ja, pa ja de." Moramo pa, k temu nas zavezuje novinarski kodeks, preučiti še druge možnosti. Predvsem tisto, po kateri pa bi se v Evropi resnično našlo toliko navdušencev nad izraelsko pesmico, ki bi zavrgli moralne dileme ob Gazi ter glasovali z logiko, da je zabavna glasba pač pomembnejša od genocida. Če je tako, se Evropa nenadoma ne zdi več prijazno področje za bivanje in se bo treba počasi ozirati za čim drugim.                      Obstaja pa še tretja možnost. Da je bila Evropejcem izraelska skladba, oziroma katerakoli evrovizijska, če smo že pri tem, kot glasbena kompozicija resnično všeč … Da je evropski glasbeni okus pač takšen … V tem primeru pa moramo resignirano in prizadeto ugotoviti, da smo se kolektivno ponečedili na temeljni kamen evropskega popa, ki so ga pred dobrimi šestdesetimi leti postavili John, George, Paul in Ringo.  

Klemnu žal in uspelo priti v finale, zato pa je v studio Radia Ga Ga – Nova generacija uspelo priti Marjanu Serpentinšku, ki bo podal strokovno analizo letošnjega nastopa na Evroviziji. Uroš Slak bo gostil vse zmagovalce referenduma, Matjaž Han pa bo razložil povezave med SD in naborom v ligi NBA. Na jasi so se spet zbrale živali, ki na začetku sezone delijo nasvete za srečevanje z ljudmi, Franc Kangler razloži, kako je voziti za Uber, Vladimir Putin se oglaša iz Novigrada, Martin Strel in Angelca Likovič bosta pomagala Dončiču pri vrnitvi v formo, Zvezdana pa bo gostila Heleno Blagne in Roberta Goloba in poskušala ugotoviti, zakaj je znotraj koalicije toliko ločitev. Vse to in verjetno kaj tudi ne v petek dopoldan na Prvem.

Države, javni servisi, kompozitori, izvođači ili specijalni efekti? Ko su zapravo glavni konkurenti sredinom maja u švicarskom Bazelu? Šta jedna pjesma u svakom slučaju mora ponuditi kako bi dobro prošla? Postoji li recept za prvo mjesto? Nego, kako stvari stoje s balkanskom ili skandinavskom "konekcijom"? Zbilja malo ko raspolaže s toliko pozadinskog znanja o Evroviziji kao naš Saša Bojić? Skeptična Maja Marić također zna svašta i nudi neočekivane spoznaje iz nešto drugačije perspektive. Von Sasa Bojic.

V novi epizodi ELLE podkasta voditeljica Petra Windschnurer gosti Raiven, ki je v letu 2024 slovensko in tujo javnost navdušila s svojim do potankosti dodelanim nastopom na Evroviziji. Sara Briški Cirman, znana pod umetniškim imenom Raiven je slovenska mezzosopranistka, pop pevka, harfistka in slovenska predstavnica na Evroviziji 2024, je lani praznovala 10. obletnico glasbenega ustvarjanja. Ob koncu leta je za mikrofon sedla še v Elle podkast studiu in s svojim iskrenimi odgovori na številne teme povsem navdušila voditeljico Petro Windschnurer. Raiven voditeljici že na začetku zaupa, da ne mine dan, da ob vsem kar počne, ne bi razmišljala še o modi. Njena podoba je plod njenih kreativnih zamisli, od barve las, do stajlingov, ki so del njenega privatnega življenja kot tudi njenih odrskih nastopov. Z voditeljico sta spregovorili o njenih glasbenih in modnih začetkih, o tem kdo je bolj ranljiv Sara ali Raiven, o zvesti publiki, ki jo tako kot Raiven druži samosvoj modni izraz, o lepoti, o ustvarjalnem procesu, o tem na katerem odru najraje stoji, kako zasvojiv zna biti oder za ustvarjalce in ali meni, da se zna zgoditi, da bo slovenski oder za njo s časom postal premajhen. Več o podkastu z Raiven si lahko preberete tukaj. Gostja: Sara Briški Cirman - Raiven https://raiven-music.com https://www.instagram.com/raivenofficial/ Voditeljica: Petra Windschnurer https://www.instagram.com/windschnurer/ Več podobnih vsebin najdete na: https://elle.metropolitan.si/

Svet je postal, hočemo, nočemo, sovražen in nasilen, poln groženj, ustrahovanja, prezira, sramotenja, ... Nasilje in sovraštvo v najširšem možnem pomenu besed postajata del našega vsakdana. In takega ga je naredila izključujoča, nasilna politika vladajočih. Priletni atentator je na Slovaškem ustrelil predsednika vlade, na Evroviziji so obtožbe o sovraštvu in grožnjah kar deževale z vseh strani, pri nas zdravniki želijo, da jih država zaščiti pred nasilneži, v Palestini se stopnjuje genocid, ...

Ovog ponedeljka gostovali smo u Požarevcu (hvala drugarima iz Puba "Underground") i snimili još jednu epizodu Njuz Podkasta. Posle uskrsa kod Jovane Jeremić, dočekao nas je još jedan TV šok - prekinut je prenos Evrovizije zbog sletanja kineskog predsednika Si Đipinga u Beograd. O tome šta nam je ova poseta donela pričali smo na početku podkasta, zatim se osvrnuli na junske lokalne izbore i za kraj ostavili priču o "krađi" na Evroviziji. Hvala svima koji su se družili sa nama u Požarevcu. (I ti, ti, znaš koji si). --- Kripto voleti: Viktor BTC bc1q4estcdlypugcz5hnwd8z0gl64lmh6l2lsy23yt Nenad BTC 1AcKQwLtpnd9CmYD1N26tGtiBZaD8Jtb7M (ostali kada otvore) Od sada nas možete podržite i na YouTubeu: https://www.youtube.com/channel/UCbYHvSoOkkHfhPTNkz4RmQg/join Budite vi sponzor podkasta na Patreonu: https://www.patreon.com/njuz Kupite NJUZ majice: https://www.dechkotzar.com/sr/tag/njuz/ --- Audio podcasti: Deezer https://www.deezer.com/en/show/1736292 Soundcloud https://soundcloud.com/njuz-net Apple https://podcasts.apple.com/us/podcast/njuznet/id1531300158 Spotify https://open.spotify.com/show/5M6FZXlro5U1bmjgj8xWiN Google https://podcasts.google.com/feed/aHR0cHM6Ly9mZWVkcy5zb3VuZGNsb3VkLmNvbS91c2Vycy9zb3VuZGNsb3VkOnVzZXJzOjg3ODUzNDAwNS9zb3VuZHMucnNz Njuzovci na Instagramu: https://www.instagram.com/je.li.savetaa/ https://www.instagram.com/nenad.milosavljevic/ https://www.instagram.com/graforidza/ https://www.instagram.com/viktorxmarkovic/ https://www.instagram.com/marko_drazic/ https://www.instagram.com/vvukovv/ #podcast #humor #komedija #najnovije #vesti #eurovision2024 #eurosong

Mislili smo da rečenica: "I ušli smo u peti sat podkasta..." nikada neće biti izgovorena, ali izgleda da nam je to pošlo za rukom. Uživajte u preko 4 sata sjajne i zanimljive priče o serijama, filmovima, knjigama i Evroviziji, u koju smo se udubili sa našim dragim Dejanom Nikolićem, osnivačem Njuz.net i kolegom podkasterom @historycast_rs i @founderfriendly Posebna poslastica je najobimniji pregled sukoba koji bukti na rep sceni, između Drake-a i Kendric-a Lamara, za koji niko (sem Viktora) ne zna kako je i zašto počeo. --- Kripto voleti: Viktor BTC bc1q4estcdlypugcz5hnwd8z0gl64lmh6l2lsy23yt Nenad BTC 1AcKQwLtpnd9CmYD1N26tGtiBZaD8Jtb7M (ostali kada otvore) Od sada nas možete podržite i na YouTubeu: https://www.youtube.com/channel/UCbYHvSoOkkHfhPTNkz4RmQg/join Budite vi sponzor podkasta na Patreonu: https://www.patreon.com/njuz Kupite NJUZ majice: https://www.dechkotzar.com/sr/tag/njuz/ --- Audio podcasti: Deezer https://www.deezer.com/en/show/1736292 Soundcloud https://soundcloud.com/njuz-net Apple https://podcasts.apple.com/us/podcast/njuznet/id1531300158 Spotify https://open.spotify.com/show/5M6FZXlro5U1bmjgj8xWiN Google https://podcasts.google.com/feed/aHR0cHM6Ly9mZWVkcy5zb3VuZGNsb3VkLmNvbS91c2Vycy9zb3VuZGNsb3VkOnVzZXJzOjg3ODUzNDAwNS9zb3VuZHMucnNz Njuzovci na Instagramu: https://www.instagram.com/je.li.savetaa/ https://www.instagram.com/nenad.milosavljevic/ https://www.instagram.com/graforidza/ https://www.instagram.com/viktorxmarkovic/ https://www.instagram.com/marko_drazic/ https://www.instagram.com/vvukovv/

Ljubljana je danes v znamenju tradicionalne prireditve Pot ob žici. Pohodniki so se podali na 35-kilometrsko traso okoli prestolnice, kjer so italijanski okupatorji med drugo svetovno vojno skupaj z več kot sto bunkerji postavili ograjo iz bodeče žice. V spomin na osvoboditev Ljubljane so organizatorji pripravili tudi tek trojk s ciljem na Kongresnem trgu. Druge teme: - Državna volilna komisija potrdila 11 list za evropske volitve, zavrnila Pirate - Ruske sile okrepile ofenzivo, ukrajinske z več napadi na rusko ozemlje - Nova afera na Evroviziji; zaradi prijave neprimernega vedenja izključili Nizozemca

Začele so se kampanje za evropske volitve, ki bodo po mnenju mnogih prelomne. Kakšna so pričakovanja in prve javnomnenjske napovedi? Med volilnimi temami bo zagotovo tudi priznanje Palestine. Vlada je včeraj naredila prvi korak. Kakšen bo postopek in kakšne posledice? Nasilje na območju se medtem nadaljuje, protesti zaradi dogajanja v Izraelu so nekoliko zasenčili dogajanje na Evroviziji, kjer se je v finale uvrstila tudi Slovenija. V pregledu tedenskega dogajanja tudi o prodaji Panvite Hrvatom in o tem, ali so izražene skrbi kmetov upravičene? Kritični pregled tedna pripravlja Nataša Mulec.

Malo čudno je, da v tednu, ko praznujemo delo, nihče ne dela. Vsi pa prepevamo; v naslednjem tednu, ko praznujemo Evrovizijo, pa vsi delamo in nihče ne poje.Evrovizijski teden bi si že zdavnaj zaslužil status praznika in počitnic, ampak si ga ne, ker televizije ljudje še vedno ne jemljemo dovolj resno. Evrovizija je čas, ko se vsi delamo, da festivala ne gledamo in ko ga na koncu koncev gledamo vsi. Zato bi bilo primerno ime morebitnega evrovizijskega praznika: "Nacionalni dan sprenevedanja in pretvarjanja!" Ampak žal je ime zasedeno, ker že praznujemo 26. december. Do zdaj ste slišali že vse mogoče analize Evrovizije. Glasbene, finančne, politične, umetniške in kar je podobnih modrovanj. V naši oddaji pa boste slišali prvo analizo Evrovizije, ki se osredotoča na simbole, metafore, podpomene, skrite pomene in vrinjene stavke. Osnovno vprašanje je, kdaj se je preneseni pomen Evrovizije – se pravi, kdaj je skočila iz okvirjev glasbenega festivala – tudi dejansko začel. Na srečo je vsak migljaj na Evroviziji natančno datiran, tako da današnji raziskovalci točno vedo, kdaj je bilo leto, oziroma trenutek, oziroma intonacija nič. Bilo je to v Zagrebu leta 1990, ko je Italijan pel delno v angleščini, s slovenskimi spremljevalnimi vokali o Evropi, ki se je imela združiti čez dve leti od tistega trenutka. Kot govori urbana legenda, je pokojni mojster Tadej Hrušovar, vodja ansambla Pepel in kri, kar na festivalu samem uredil aranžma pesmi Insieme, da je iz katastrofe postala zmagovalna skladba – kar nam na simbolni ravni pove ogromno. "Slovenci smo leta 1990 vstali iz Pepela in krvi, da smo anonimno pomagali angleško govorečim Italijanom sestaviti Evropo iz leta 1992 – a so potem Italijani potrebovali več kot desetletje, da so vrnili uslugo." Evrovizija nam na najlepši možen način pove, kaj pomeni Evropa kot geografski pojem. Sicer se evrovizijski teritorij ne sklada vedno z učbeniki geografija za šeste razrede osnovnih šol, ampak ko kot Evropo razumemo nekatere na pol azijske, ali celo na pol afriške države, dobimo gledalci občutek imperialistične naslade, kot so ga doživljali naši predniki v časih največje evropske ekspanzije. S tem sentimentom je mogoče pojasniti tudi udeležbo Avstralije, ki ni nič drugega, kot Evropa na daljših počitnicah; več težav pa imamo z Izraelom. Pa ne samo letos. Nikoli ni pojasnjeno, ali je evrovizijsko prepevanje dalo idejo nogometu in košarki, ki prav tako razumeta Izrael kot del Evrope, ali pa so žogobrci dali idejo pevcem. Pa še o nečem govorita letošnji Izrael in letošnja ne-Rusija … Na dnevno politični ravni je selekcioniranje udeležbe držav, ki so v vojni, lahko razumljeno samo kot podpora določeni strani v konfliktu, na simbolni ravni pa pomeni, da je meč vedno močnejši od peresa. Stabilni bančni sistem pa močnejši od obeh. Evrovizija nam simbolno pojasnjuje tudi enega največjih konfliktov v zahodni civilizaciji. Ki je seveda tisti o teoriji spolov. Konflikt, ki v svojih skrajnih posledicah omogoča napajanje skrajnih idej na naši priljubljeni celini, se je na Evroviziji že zdavnaj izpel. Na Evroviziji je skupnost LGBT, ki je dolgo evrovizijskih let bivala samo zato, ker je režiser po pomoti izbral napačen kader, danes sestavni, ali pa celo temeljni kamen vsega dogajanja. Kar je v realnosti jedro civilizacijskega konflikta, je na festivalu dejstvo in futurologom prepuščamo oceno, ali Evrovizija nakazuje smeri razvoja, ali pa nakazuje somrak civilizacije. Evrovizija na simbolni ravni pomeni tudi zmago in najvišjo razvojno obliko kiča. Ta se je transformiral v radoživo umetniško formo, proti kateri se zdi umetnost Andyja Warhola kot sestavljanka iz lego kock. To, kar se začne s turbo folk jamranjem v vaši lokalni športni dvorani, ki je nabita do zadnjega kotička, doživi svoj vrhunec v evrovizijskem tednu. In seveda; simbolno je evrovizijsko glasovanje tako kot evropske volitve pred evropskimi volitvami. Na evropskih volitvah, če je udeležba recimo polovična, glasuje 200 milijonov ljudi, na Evroviziji pa je glasovanje ljudi v finalu upoštevano polovično, v polfinalu pa v celoti. S tem, da je glasovanje za Evropski parlament zastonj, glasovanje na Evroviziji pa je treba plačati. Torej je povsem jasno, da je demokratični napor prebivalstva pri Evroviziji mnogo večji. Pa še nekaj. Absolutno pravično glasovanje na Evroviziji bi bilo, ko bi v Evropi obstajale samo enonacionalne države, ki so bile sanje evropskih razsvetljencev in pozneje evropskih diktatorjev. Realnost pa je, da imamo večnacionalne države z množicami čakajočih pred mejami, kar pa so sanje telekomunikacijskih operaterjev. To, kar se je začelo kot Voltairova ideja, se je končalo kot zmaga predsednika uprave lokalnega Telekoma. In kako končati drugače, kot z ilegalno in prevratniško zapetim verzom spremljevalnih vokalov iz leta 1990. Analitično pogledano, so bili tistega dne Tadej Hrušovar, Zvezdana Sterle, Ditka Haberl, Oliver Antauer in Miran Rudan večji osamosvojitelji od Janeza Janše in Igorja Bavčarja. "Svobodni gremo naprej,to niso sanje, ker ne bomo več sami.Enotni gremo naprej,roke podajmo si, ves svet bo z nami."

Alen Islamović, legenda Ju pop rok scene i danas je miljenik celog regiona. Uoči velikog koncerta u Beogradu na proleće, sreo se sa našom ekipom, pred jedan klupski nastup i iskreno pričao o vremenu u kojem je počinjao, ali i o onome što danas radi, svojoj porodici i "drugoj strani" - plantaži lešnika. Dule Lušin, muzičar iz Valjeva, a kako mnogi kažu, naslednik Mikija Jevremovića, nakon spota koji je snimio sa Željkom Vasićem, dočekao nas je na jednoj od muzičko pesničkih večeri, koje organizuje zajedno sa Markom Miloševićem. Nemanja Radošević, jedan od najboljih pop vokala kod nas, nakon dva singla i mnogo dobrih nastupa, jedan je od potencijalnih predstavnika Srbije na Evroviziji, jer će se na takmičenju za našeg predstavnika, boriti u martu, sa ostalim kandidatima. Našeg Novosađanina, sreli smo u Beogradu, na jednoj od sjajnih svirki.   Autorka i urednica: Milica Rakanović Ovu emisiju možete pogledati i na media.rtv.rs/sa-druge-strane.

Antikviz s petimi podatki o Evroviziji. Iščemo napačnega!

Le še nekaj dni nas loči od največjega glasbenega dogajanja v Evropi, ki vsako leto pred male zaslone privabi milijone gledalcev po celem svetu. Izbor pesmi za Pesem Evrovizije letos poteka v Liverpoolu. Mi se bomo nocoj odpravili v zgodovino in prisluhnili skladbam, ki so na omenjenem izboru, vse od leta 1991, zastopali barve Slovenije. Kdo nas je zastopal večkrat in kdo je do sedaj zasedel najboljšo in tudi najslabšo uvrstitev? Kako so se pravila izbora in glasovanja za skladbe spreminjala skozi leta? Zanimivo glasbeno popotovanje bo skupaj z glasbenim urednikom, Matejem Jevniškom, pripravil Sandi Horvat.

Stefan Zdravković, poznatiji kao Princ od Vranja, osvojio je publiku svojim sjajnim nastupom na ovogodišnjoj Beoviziji. Osim toga što odlično peva, Stefan je i profesor norveškog jezika, a bio je i prvak države i Balkana u karateu. Iako nas ove godine neće predstavljati na Evroviziji, on je svojom harizmom pokazao da je pobeda zapravo daleko više od osvajanja prvog mesta. U vikendu Beogradskog proleća, Stefan peva, samo za nas. Miroslav Majkić, novosadski muzičar, muzički producent, ali i pesnik, slikar, pecaroš, kulinar. U svom studiju, sem muzike koju stvara, neretko uzima četkicu u ruke i slika maestralne akvarele. Njegova priča je nesvakidašnja, podsticajna za sve one koji još uvek nisu probudili svoje talente. Nikica Kosijer, bubnjar i jedan od osnivača benda "Žuti kišobran",pozvao nas je u svoju piceriju i za ekipu emisije napravio sjajnu picu.Uživali smo u dobrim ukusima i još boljoj životnoj priči.

Glasbena skupina Joker Out je sinoči v posebni oddaji Misija Liverpool na naši televiziji predstavila svojo pesem Carpe Diem, ki bo slovenski adut na letošnji Evroviziji v Liverpoolu. Člani skupine na vprašanje, kakšna so pričakovanja, odgovarjajo, da si želijo zmage Evrovizijski žreb je odločil, da bodo Joker out tekmovali v drugem polfinalu, ki bo 11-tega maja. V oddaji tudi o tem: - V Evropski uniji začela veljati prepoved uvoza ruskih naftnih derivatov. - Javnost pri nas naklonjena obnovljivim virom energije, a pri posameznih projektih se zaplete. - Na Blokah bodo spet prišli na svoj račun ljubitelji teka na smučeh.

Zatvaramo sezonu uz povremeno uživo praćenje sjednice Skupštine o Kosovu. A pričamo o svemu sem o politici. Pričamo o krvnim grupama, o voukštini, pojemo, o Đokoviću, o zajedničkim prijateljima, o serijama, o Evroviziji. Sve ono što vas i inače privlači Dopisima iz Diznilenda. Čujemo se! Nekad! Pratite nas na: www.facebook.com/DopisiizDiznilenda/ www.podcast.rs/autori/dopisi-iz-diznilenda/ Ako želite da nam pomognete u održavanju servera na soundcloudu, uplate rado primamo na PayPal: mtanic@gmail.com ili postanite naš patron na www.patreon.com/dopisi Miljan: fb: /mtanic, Twitter/Instagram: @mtanic YouTube: /Mtanic Nemanja: fb: /paleksic @diznilend iTunes: itunes.apple.com/us/podcast/id1223989792 Stitcher: https://www.stitcher.com/show/dopisi-iz-diznilenda-podcast Pocket Casts: pca.st/pT2h podcast.rs/show/dopisi-iz-diznilenda/ Spotify: https://open.spotify.com/show/4U3wm6QOkJ30QEbk1kvqZS?si=RM6QdrOlTuO0WUJzYBl7hA

V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji.

V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji.

V 18. vzporedniku se odpravljamo na pohod po državah Zahodnega Balkana. Na to pot se znova odpravlja vse več prebežnikov, zaradi česar so zaskrbljenost izrazili tudi notranji ministri Evropske unije. Z našim dopisnikom Boštjanom Anžinom razmišljamo, kaj botruje večjemu številu prebežnikov, kako se v Srbiji spopadajo s podražitvami in energetsko krizo in zakaj se toliko tujih diplomatov v teh dneh mudi na Kosovu. Pogovorimo pa se tudi o odpovedih nastopov na Evroviziji.

Bend Mortal kombat 21. maja organizuje 12. Antievroviziju na Beogradskom sajmu, a u susret tom koncertu, ali i Konstraktinom nastupu na Evroviziji, gost podcasta "Život na srpskom" je Miloš Georgijević Gera, basista i radio voditelj (Radio Beograd 202). "Zašto se bend zove Mortal kombat? Zato što u svakoj pesmi neko bude prebijen", fora je koja prati priču o bendu koji "proziva sve, a svi ga slušaju", čije članove fanovi smatraju ortacima, a čije pesme i spotovi uvek oslikavaju ludilo koje živimo. Što se tiče aktuelnih priča, čuli smo šta Gera misli o Konstrakti i zašto je novi singl "Alkohol", saznali smo kakav nas šou čeka na koncertu i kako je "Antievrovizija pobedila Evroviziju", ali i čime se članovi benda zapravo bave kad ne sviraju. Otkrio nam je i priče iza pesama koje se horski pevaju na koncertima Mortal kombata. "Papučar", "Devedesete", "Slobodan" su samo neke od njih, jedan "hit" nikada nećete čuti - s dobrim razlogom, a Gera preporučuje da još jednom preslušate "Kraj".

Družimo se sa Anom Đurić, zvanom Konstrakta, ovogodišnjom predstavnicim Srbije na Evroviziji, koja se održava u Torinu. Konstrakta i njena pesma „In corpore sano“, privukli su veliko zanimanje javnosti, ne samo u Srbiji. Čućemo kakvo je raspoloženje i kakva su očekivanja uoči odlaska u Italiju. A kao i svakog petka saznajemo kakvih muzičkih novosti ima na jugoistoku Evrope, novitete u Srbiji prati Uroš Milovanović. Von Boris Rabrenovic.

V Rimu bodo velikonočne slovesnosti po dveh letih epidemijskih omejitev spet potekale na bolj tradicionalen način, s prisotnostjo velikega števila vernikov. "Da so se turisti in romarji vrnili, je v Vatikanu potrdila tudi cvetna nedelja, ko se je pri papeževi maši na trgu zbralo okoli 65.000 ljudi. Po raziskavah turističnega portala Jetcost je Rim v teh dneh najbolj priljubljena posamična destinacija evropskega turista," pravi naš rimski dopisnik Janko Petrovec. Do konca aprila so v Italiji z ukrepi še kar resni, čeprav njihov primež popušča. Zaščitne maske je še naprej treba nositi v zaprtih javnih prostorih, razen na plesiščih in med športom. Pri vstopu v Italijo sta zaenkrat še obvezna eno od veljavnih PCT potrdil ter izpolnjen evropski obrazec za sledenje potnikom. V pogovoru tudi o italijanskih vezeh z Rusijo, iskanju novih virov naravnega plina ter prihajajoči Dirki po Italiji in Evroviziji, ki jo bo gostil Torino.

Z jutrišnjim dnem se naposled le sproščajo omejitveni epidemiološki ukrepi. Vlada je namreč na včerajšnji dopisni seji odločila, da odpravlja pogoj PCT. Ob tem je odpravila tudi vse ostale omejitve v vseh dejavnostih od industrije, trgovine do turizma in gostinstva ter drugih storitvenih dejavnosti. Še naprej pa bo potrebno spoštovati že znane preventivne ukrepe; nošenje zaščitnih mask, razkuževanje, medosebno razdaljo in zračenje prostorov. V oddaji tudi: - Pogovore na varnostni konferenci v Munchnu zasenčile zaostrene razmere ob ukrajinski meji ter napovedi Washingonta, da je Rusija pripravljena za napad na Ukrajino - Slovenijo bo na 66-ti Evroviziji, ki bo maja v italijanskem Torinu, zastopala skupina mladih Celjanov LPS s pesmijo Disko - Na zadnji dan olimpijskih iger slovenska mešana ekipa alpskih smučarjev v četrfinalu izgubila proti Avstriji

Tisti, ki redno spremljate Evrovizijo, se verjetno že pripravljate na današnji večer. Prvi predizbor se bo zgodil danes. Ana Soklič bo nastopila druga, zato pazite, da je ne zamudite! Preden se začne uradna Pesem Evrovizije 2021 pa v kvizu o Evroviziji drugačne vrste, in sicer o tisti Evroviziji, ki se dogaja celo leto, na spletu. Torkov kviz in Evrovizija pred Evrovizijo!

Infektologinjo Beovićevevo skrbi, da do poletja ne bo precepljenega 70 odstotkov prebivalstva.Upokojeni nadškof Stres o vlogi neodvisne civilne družbe v procesu demokratizacije Slovenije in vplivu komunizma na današnje razmere.Peti dan svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju Sloveniji prinesel že peto medaljo. Bron sta poleg skakalca Anžeta Laniška osvojili pe smučarski tekačici Anamarija Lampič in Eva Urevc.Delo na daljavo spodbudilo nove načine duhovne oskrbe tudi v Slovenski vojski.Na avstrijskem Koroškem občinske volitve tudi z županskimi kandidati iz vrst koroških Slovencev.Pevka Ana Soklič bo Slovenijo na Evroviziji zastopala s pesmijo Amen.Vreme: Popoldne in jutri bo pretežno jasno, pihal bo vzhodni veter.

Moja današnja gošća je Nina Prodanović, farmaceutkinja po profesiji, a danas uspešna konsultantkinja u Sidneju koja pomaže farmaceutskim kompanijama da plasiraju inovativne lekove na tržište. Nina se u slobodno vreme bavi pevanjem. Ovaj hobi krunisala je 2011. godine kada je predstavljala Srbiju na Evroviziji u Dizeldorfu. Sa Ninom razgovaramo o njenom odrastanju u Srbiji, studijama farmacije, njenom učešću na Evroviziji, ali i preseljenju za Australiju, njenim doktorskim studijama u Melburnu, ali i današnjoj karijeri konsultantkinje u Sidneju. Uživajte! Ninu možete kontaktirati putem LinkedIn-a. Priče iz dijaspore YouTube kanal Patreon donacije 

Eva Boto je slovenska pevka, ki jo je Slovenija najbolj spoznala pri njenih rosnih šestnajstih, ko je zmagala v oddaji Misija Evrovizija in potem Slovenijo zastopala na Evroviziji. Leta 2016 je zmagala tudi na Slovenski popevki. Poznamo jo kot pozitivno in vedno nasmejano dekle in tudi njene skladbe so pogosto pozitivno obarvane, kar vsekakor pove nekaj o njenem značaju in nam daje tudi možnost sklepanja o tem, kako se spopada s trenutki, ki niso tako lepi. Kako stresno je Evino življenje in s kakšnimi pritiski se sooča, izveš v podcastu. Če imaš vprašanja mi lahko pišeš na nastja@malinca.si, spremljaš pa me lahko tudi na Instagramu https://www.instagram.com/malincanastja/

U novoj epizodi KaranTEAn-a, Alexis priča sa Goranom o Hit Tvitu, Evroviziji i svim relevantnim temama za jednog homoseksualca. Produced by @jovijah Pratite nas na drustvenim mrežama: Alexis Vandercunt Instagram: @alexisplastic Twitter: @alexisplastic_ Goran-Seljancura Instagram: @vojinovic.jpg Tik Tok: @seljancuretina Twitter: @seljancura Jovijah Instagram: @jovijah Twitter: @jovijah Da Se Zna Instagram: @dasezna.lgbt Twitter: @dasezna Facebook: dasezna.lgbt

U trećoj epizodi, Miljan lagano gubi živce... kako je biti zatvoren u kući 23 sata, a od toga raditi 8-17 i 18-23? Kako mi moj OCD ne da mira, kako sam se iznervirao zbog gužve i čekanja na kasi u bukvalno skoro praznom Ušću, kako ljudi ne drže odstojanje iako sam ih juče hvalio, kako Litvanci nisu govna samo u košarci, nego i na Evroviziji, kako su Kinezi pokupovali maske u Srbiji i poslali u Kinu, pa još šokantnije - kako su Kinezi prodali Grindr (otkud njima uopšte Grindr?), zašto je Grindr sranje, kako ćemo poludeti ako se policijski čas produži, loša iskustva dolaska mladog Bosanca prvi put u Bg i na kraju jedna mala statistika zašto je bitno da ostanete kod kuće, jebote. Malo smoren ton, ali jebi ga, tako je. Biće bolje. Pratite nas na: www.facebook.com/DopisiizDiznilenda/ www.podcast.rs/autori/dopisi-iz-diznilenda/ Ako želite da nam pomognete u održavanju servera na soundcloudu, uplate rado primamo na PayPal: mtanic@gmail.com ili postanite naš patron na www.patreon.com/dopisi. Miljan: fb: /mtanic, Twitter/Instagram: @mtanic YouTube: /Mtanic Nemanja: fb: /paleksic @diznilend iTunes: itunes.apple.com/us/podcast/id1223989792 Stitcher: www.stitcher.com/podcast/dopisi-i…znilenda-podcast Pocket Casts: pca.st/pT2h

On Saturday 8th February, Australia chose their representative for this year's Eurovision song contest. This was done via jury and audience voting, who chose Montaigne with the song "Don't break me". Slovenia will be represented by Ana Soklič with the song "Voda". - V soboto, 8. februarja, smo izbrali avstralsko predstavnico z glasovanjem občinstva in strokovne žirije. V oddaji, Eurovision – Australia decides, je bila dobitnica Montaigne s pesmijo “Don’t break me”. Slovenijo pa bo maja na tekmovanju zastopala Ana Soklič s pesmijo Voda.

U drugoj epizodi ESC podcasta Love Love Peace Peace slušamo i komentarišemo pesme koje su u trci za predstavnika Francuske na Evroviziji 2019. Prvo polufinale se u Francuskoj održava 12. januara, drugo 19. januara, a finale i konačni izbor predstavnika na programu je 26. januara

U prvoj epizodi evrovizijskog podcasta Love Love Peace Peace komentarišemo pesmu koja će predstavljati Albaniju na Evroviziji 2019 u Tel Avivu i predstavljamo svoje liste sa top 3 pesmama 2000-2018 za svaku od zemalja koje učestvuju ove godine. U ovoj epizodi obrađujemo prvih četrnaest po abecednom redu - od Albanije do Francuske.

Nikad nije naodmet dobiti novi pogled na stvari, zato imamo gosta, Milana Cvijića, koji sa nama dijeli svoje poglede na pitanja dešavanja na Balkanu, izbora, glasanja, fašizma, odnosa prema istoriji. Od lakših tema Miljan kratko o Evroviziji (uz uključenja gostiju - Marko Kon i Bojana Stamenov), Nemanja uveo Netflix a Milan baca svoje preporuke. Pratite nas na: http://miljantanic.com https://www.facebook.com/DopisiizDiznilenda/ Miljan: fb: /mtanic, Twitter/Instagram: @mtanic YouTube: /Mtanic Nemanja: fb: /paleksic Milan: fb: /najveci.bludnik.grada.cikaga Bojana: fb: /Bojana-Stamenov-264369190277487/ Marko: fb: /marko.kon soundcloud.com/diznilend iTunes: https://itunes.apple.com/us/podcast/id1223989792 Stitcher: http://www.stitcher.com/podcast/dopisi-iz-diznilenda-podcast Pocket Casts: http://pca.st/pT2h

Kako je nastala pesma Đurđevdan? Da li ima smisla misliti da je nastala na putu za Jasenovac? Zašto Mali neće više biti Beogradonačelnik? Zašto RTS o Evroviziji izveštava mitomanski, kao da niko od nas nema internet? Zašto slavimo prvi maj umesto da protestujemo? Da li živimo toliko dobro? Da li je moguće da su policija i taksisti bili onakvi papci prema napadnutoj trans osobi? Kakva je to kriza u Hrvatskoj? Šta mislimo o ruskom filmu Sila Privlačnosti? A šta o američkim Čuvarima Galaksije 2? Odgovore na ta i još mnoga nepostavljena pitanja dobićete odmah, ovde!

Razgovaramo o Miljanovom putovanju u Jasenovac, o događajima u Republici Srpskoj i patronizirajućem odnosu vlasti Srbije prema Republici Srpskoj, o Evroviziji i preporučujemo Vam jednu knjigu i jednu seriju. Specijalni komentar o Evroviziji, odnosno srpskom izboru za istu: Marko Kon.

Kakšni bi morali biti razvedrilni programi in zakaj Slovenija nikoli ni zmagala na Evroviziji. Z Mišo Molk, eno največjih zvezd slovenske televizije vseh časov,...