Podcasts about v franciji

Papež Leon 14. pri sveti maši ob jubileju družin- družine so zibelka prihodnosti človeštva in prednostni kraj za srečanje z Jezusom.Pred kakšnimi izzivi je novi vodja Papeške akademije za življenje Renzo Pegorara?Državni zbor čaka obravnava novele zakona o zdravljenju neplodnosti, kaj o njej meni zdravnik Janez Rifel?Predsednica države na turneji v Afriki, na Madagaskarju bodo odprli šolo, ki je sad slovenske solidarnosti.V Gazi pri razdeljevanju humanitarne pomoči več kot 20 smrtnih žrtev.Vreme- pred nami še nekaj sončnih in vročih dni, na severu ni izključena kakšna nevihta.Pričakovanja ministra Kumra o cenah električne energije v prihodnje.Slovenija bo poleti postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave Cern, to bo odprlo številna vrata slovenskim znanstvenikom in podjetjem.Šport- PSG prvič na evropskem nogometnem prestolu, Inter so premagali s 5:0. V Franciji proslavljanje minilo burno.

Češka vlada potrdila digitalni davek. V Franciji bodo kljub grožnjam ZDA obdavčili tehnološke velikane. Avstrija sprejela digitalni davek, obeta si 200 milijonov na leto. To so več let stari naslovi spletnih člankov. Kaj pa Slovenija leta 2025? Tehnološki giganti tudi v našo državo prinašajo ekonomske in družbene težave, zakaj torej nimamo digitalnega davka? Niti transparentnega vpogleda v to, koliko Google, Meta, TikTok in drugi v naši državi zaslužijo? Medijski strokovnjak in profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević pravi, da bi v vseh državah, tudi v naši, morali zvoniti vsi alarmi. Zapiski: Borut Mekina, Mladina: Obdavčimo digitalne velikane Odbit Discord Oglasite se lahko na odbita@rtvslo.si

Velikonočni prazniki so bili letos lepi in bogati, s tem pa tudi naša priprava, saj smo v svetem letu, nam je o velikonočnem praznovanju pri rojakih na vzhodu Francije povedal slovenski župnik v Freyming-Merlebachu in delegat za Francijo Jože Kamin. V prostorih slovenske misije so za celotno dekanijo izpeljali posebno postno pripravo. V kapeli so imeli predavanja in sveto mašo. Ena od predavateljic je bila tudi slovenska rojakinja Kristina Hero Žitnik, ki je govorila o kruhu, slovenskem izseljenstvu in evharistiji. Jože Kamin je ob praznikih obiskal tudi starejše, bolne in onemogle rojake.

Gostili smo Lucijo Rihtaršič, ki jo je pot vodila na študij v Francijo. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, tamkajšnji naravi, Francozih, kulinariki in še kakšni zanimivi tematiki.

Tomaž Vesel je umaknil svojo kandidaturo za položaj evropskega komisarja. Kot je pojasnil, imata s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen različne poglede na delovanje prihodnje sestave Evropske komisije. Vlada bo o novem predlogu kandidatke oziroma kandidata odločala v ponedeljek. Predsednica Komisije naj bi od Slovenije pričakovala ime kandidatke. V Jutranji kroniki tudi: - V Franciji danes protesti levice proti novi vladi in predsedniku Macronu. - Nastaja slovenska umetna inteligenca. Kdo bo odločal o njej? - Na prvi tekmi lige narodov naši nogometaši remizirali z Avstrijci

V turističnih krajih po Sloveniji so povečini zadovoljni z obiskom v poletni sezoni, ki so jo zaznamovale visoke temperature. Marsikje se je zaradi podaljšanega poletja podaljšala tudi turistična sezona, tako med drugim na Obali in na Gorenjskem. Drugi poudarki oddaje: - V Franciji protesti proti imenovanju desnosredinskega premierja. - Država namerava z zakonom podpreti model lastniške zadruge. - Vileniški kristal avstrijsko-slovenskemu pesniku Dominiku Sriencu.

Vlada je po poletnih počitnicah zagrizla v romsko problematiko – razmere so se namreč čez poletje na jugovzhodu države hudo zaostrile. Kaj bodo storili pristojni, od organov pregona do socialne službe in šole? S svežnjem sprememb na davčnem področju ni zadovoljen nihče; konfliktoma na Bližnjem vzhodu ter med Ukrajino in Rusijo ni videti konca. Nemčija se spoprijema z napadi z noži v zadnjih dneh, kar krepi nacizem in druge skrajne ideologije v družbi, za katere smo še pred časom mislili, da jih je Evropa po drugi svetovni vojni presegla. V Franciji so se začele paraolimpijske igre. Te in še druge dogodke v tem tednu bomo komentirali v oddaji Tedenski aktualni mozaik.

Čezmejni spopadi med Izraelom in libanonskim gibanjem Hezbolah so se vsaj za zdaj nekoliko umirili, so se pa okrepile izraelske vojaške operacije na zasedenem Zahodnem bregu. Zaradi številnih napadov na Gazo so Združeni narodi prekinili razdeljevanje človekoljubne pomoči v enklavi. Izrael je odredil nove evakuacije. Vojska vztraja v središču Gaze kot tudi na obmejnem območju z Egiptom. V oddaji tudi o tem: - V Franciji se nadaljuje zapleteno iskanje premiera, Macron izključil imenovanje leve vlade - Bolnišnice bodo na sestanku z ministrstvom iskale rešitve glede pomanjkanja radiologov - Pridelovalci zelenjave ambiciozni: v treh letih bi lahko bili v Sloveniji polovično samooskrbni

Vlada je na današnji seji potrdila kandidaturo nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela za evropskega komisarja. Slovenija kljub pozivu predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v Bruselj pošilja le eno ime. Druge teme: - V Franciji le nekaj ur pred odprtjem olimpijskih iger zaradi požigov zastal železniški promet. - Kandidaturo Kamale Harris podprl tudi nekdanji ameriški predsednik Barack Obama. - V Kočevskem jezeru zaradi nevarnosti vnosa za ribe smrtonosnega virusa prepovedali ribolov.

"Pero je postal šibek meč v današnjih dnevih" pravi Mateja Bizjak Petit, francoska vitezinja kulture in umetnosti, vsestranska ustvarjalka, pesnica, lutkarica, prevajalka in povezovalka dveh svetov - Slovenije in Francije. Konec junija je prejela priznanje in zahvalo Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za svoje dolgoletno delo na področju promocije slovenske kulture in poezije ter neprecenljiv prispevek k delovanju slovenske skupnosti v Franciji. Tenkočutno in razmišljujoče se zna dotakniti otrok in odraslih. V pogovoru pa se je seveda sprehodila tudi po Parizu pred olimpijskimi igrami in razmišljala o vlogi kulture in umetnosti v zahtevnih časih za naš planet. Matejo Bizjak Petit je na pogovor povabila Mojca Delač.

Drugi krog parlamentarnih volitev v Franciji je poskrbel za preobrat. Po projekcijah je zmagovalec prvega kroga, skrajno desni Nacionalni zbor na tretjem mestu, največ mandatov pa se obeta levici. Vodja skrajno leve Nepokorne Francije Jean-Luc Melenchon je poudaril, da je treba zdaj strogo spoštovati voljo ljudstva. Po njegovih besedah je bil poraz predsednika Emanuela Macrona in njegove koalicije jasno potrjen. Ostali poudarki oddaje: - Delo na upravnih enot od danes znova nemoteno. - Poslanke in poslanci danes z vprašanji premieru Golobu o aferi Litijska in nakupu računalnikov. - Pesem Neznano Žana Vidca zmagovalka letošnjih Melodij morja in sonca.

V oddaji je politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver osvetlil dogajanje v Franciji in Veliki Britaniji - v obeh državah so namreč volivci izbrali nov parlament. Zanimal nas je tudi njegov pogled na obisk madžarskega predsednika Viktorja Orbana tako v Ukrajini kot v Rusiji, prav tako pa ocena, ali lahko v kratkem pride do prekinitve ognja.

V Franciji bo potekal drugi krog predčasnih parlamentarnih volitev, ki jih je predsednik Emmanuel Macron sklical po porazu svoje stranke na evropskih volitvah. V prvem je največ glasov zbral skrajno desni Nacionalni zbor, ki se mu zmaga obeta tudi v drugem krogu, sledita mu levosredinska Nova ljudska fronta in liberalna koalicija Skupaj predsednika Macrona. Po napovedih sicer noben politični pol v parlamentu ne bi osvojil absolutne večine. V oddaji boste slišali tudi: - V izraelskem napadu na šolo v Nuseiratu številni mrtvi - Slovenska Istra ni prenasičena s turisti, zaradi omejenih namestitev tega ni pričakovati - V polfinale evra še nogometaši Anglije in Nizozemske. Slovenskih košarkarjev ne bo v Parizu

V Franciji poteka drugi krog parlamentarnih volitev, na katerem so do poldneva zabeležili najvišjo udeležbo po letu 1981. Volitve zaznamuje vzpon skrajno desnega Nacionalnega zbora, ki je v prvem krogu dobil največ glasov. V oddaji tudi: - V Izraelu novi protesti za ustavitev vojne in izpustitev talcev - Začela se je žetev žita; obeta se veliko boljša letina kot lani, ne pa tudi odkupne cene - Komarji k nam prinašajo vse bolj nevarne virusne okužbe

Politika pri spremembah volilne zakonodaje za zdaj ostaja na nasprotnih bregovih.Odzivi na paket davčne zakonodaje s strani gospodarstva mešani, brez pripomb ni šlo.Odprli dolgo pričakovano cesto Britof-Hotemaže, ki pa je kmetje ne smejo uporabljati, oglasili so se tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici.Na slovenskem morju je spet prisotna sluz, kako to pojasnjuje Morska biološka postaja.Okuženi s ošpicami čakal na ljubljanski urgenci. Če ste pravilno cepljeni, je strah pred prenosom odveč.Vreme – zjasnilo se bo, konec tedna sončen in vroč.Papež Frančišek se bo v nedeljo mudil v neposredni bližini, v Trstu, kjer bo z mašo na Trgu enotnosti sklenil 50. Socialni teden katoličanov v Italiji.V Franciji skušajo z različnimi manevri preprečiti zmago stranke Marine Le Pen v drugem krogu.Šport: Danes odločilna tekma za slovensko košarkarsko reprezentanco.

V Franciji, kot rečeno, poteka prvi krog predčasnih parlamentarnih volitev, ki jih je predsednik Emmanuel Macron sklical po porazu svoje stranke na evropskih volitvah. Po predvolilnih napovedih bi prvič v zgodovini države lahko zmagala skrajna desnica, desničarski Nacionalni zbor naj bi namreč dobil več kot tretjino glasov in tako več kot podvojil število svojih poslancev. Več glasov kot vladajoči Macronovi liberalci bi po napovedih zbralo tudi levosredinsko zavezništvo Nova ljudska fronta, v katerem so levica, socialisti in zeleni. Obeta se tudi višja volilna udeležba, ki je bila pred dvema letoma nekaj manj kot petdesetodstotna. V oddaji tudi: - Madžarski premier Orban predstavil novo skrajno desno evropsko zavezništvo. - Državno podjetje Gen energija po državi predstavlja projekt drugega bloka krške nuklearke. - Strokovnjaki pred olimpijskimi igrami opozarjajo na velika tveganja zaradi pričakovane vročine in vlage.

Začenja se nogometni praznik. V Nemčiji je evforija že na višku, velika pričakovanja imajo tudi slovenski navijači. Analiziramo evropske volitve, kakšno je sporočilo slovenskih volivcev, kakšno v drugih evropskih državah? V Franciji se po zmagi skrajne desnice že pripravljajo na predčasne volitve. Spremljamo tudi zasedanje voditeljev G7 ter priprave na mirovno konferenco o Ukrajini.

Francoski minister za pravosodje je lani kmetom obljubil zakon, ki bo preprečil konflikte, posebej pa so odmevale njegove besede da »če komu ni všeč podeželje, naj ostane v mestu in če gre na podeželje, se pač prilagodi življenju na podeželju, ki je obstajalo že pred njegovim prihodom.« V ponedeljek se je s sprejetjem v francoskem parlamentu ta zakonodajna pot končala in od zdaj naprej naj bi francoski kmetje lažje dihali …

Nič ne kaže, da bi se razmere v Gazi umirjale. Vstopili smo v četrti mesec spopada med izraelsko vojsko in Hamasom, v katerem umirajo predvsem nedolžni civilisti na palestinski strani. Pozivi k umiritvi so usmerjeni predvsem v preprečevanje širjenja vojne v druge dele Bližnjega vzhoda, medtem ko izraelska vlada tako rekoč v neskončnost širi koncept pravice do samoobrambe. V Franciji je predsednik Macron pol leta pred volitvami v evropski parlament pretresel svojo vladno ekipo in na mesto prvega ministra postavil Gabriela Attala. Nemčija pa se je znašla v primežu protestov in nezadovoljstva. Po Labirintih sveta vas bo tokrat popeljal Matjaž Trošt.

V Franciji bodo v uradnem sporazumevanju prepovedali inkluzivno pisanje z navajanjem obeh spolov. Predlog zakona je podprl francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je poudaril, da je v francoščini moška slovnična oblika nevtralna. V francoski civilni družbi je sicer več pozivov, da bi bila francoščina manj 'seksistična', nasprotovanje inkluzivnemu pisanju pa izvira iz potrebe po razumevanju in lažjem branju francoščine. Kako se je uveljavljalo inkluzivno pisanje v Franciji in ponekod po svetu? Kaj pomeni napovedana prepoved in iz kakšnih argumentov izhaja? Gostja bo doktorica Metka Zupančič, zaslužna profesorica za francoščino, ki je kot predavateljica delovala na univerzah v Združenih državah Amerike, Kanadi in Sloveniji. Zdaj predava na primorski univerzi, saj znova živi v Sloveniji (Foto: EPA).

Lepo, povezovalno, slovensko vzdušje je bilo ob božiču tudi pri rojakih na vzhodu Francije, v Freyming-Merlebachu, nam je povedal slovenski župnik in delegat Jože Kamin, saj sta se v župnijski cerkvi srečali obe skupnosti. Prejšnja leta je k večerni sveti maši prišlo okoli 400 ljudi, letos pa več kot 600. Sodeloval je tudi slovenski zbor msgr. Stanka Grimsa, pa tudi slovenski zbor Jadran. K tej sveti maši so prišle tudi mlade družine z otroki. Poudarjeno je bilo, da je Gospod postal otrok, da imamo v sebi nekaj božjega. Slovensko božično praznovanje ohranjata tudi skupnosti v Parizu in na severu Francije v Mericourtu.

Piše: Katja Šifkovič Bere: Maja Moll Pisateljica Brina Svit je znana po pisanju, ki presega meje jezika. Avtorica, ki živi v Parizu, piše predvsem v francoščini in se sama prevaja v slovenščino, tokrat pa je slovenskemu bralstvu namenila privilegij, da avtofikcijski roman Uporni bicikli preberejo prvi. V Franciji bo namreč knjiga izšla šele v začetku prihodnjega leta. Brina Svit v novi pripovedi prevprašuje konvencionalnosti jezikovnih in kulturnih meja, predvsem pa ljubezni in spominjanja. Glavna junakinja Nastja v času pandemije covida-19 iz Pariza prispe k sestri v Ljubljano. Za prihod v času karantene in zaprtja se odloči, ker jo je zapustil dolgoletni partner. V mestu praznih ulic in kolesarskih protestov se sooči s svojo preteklostjo in postopoma začne odkrivati drugačno plat Ljubljane, ki se razlikuje od njenih spominov na mesto iz mladosti. Ko se vključi v proteste, odkrije moč kolektivne akcije in začne na novo začrtovati svojo življenjsko pot. Protagonistko romana bralci razumemo, saj Nastja kot glavni lik uteleša zapletenost in protislovja, s kakršnimi se v življenju spopadajo številni posamezniki. Njeni ranljivost in negotovost odsevata univerzalno človekovo stanje, Brini Svit pa je prek svoje junakinje uspelo ujeti bistvo tega, kaj pomeni premagovati izzive neprizanesljive sodobnosti, ukleščene v politično in družbeno razdvajanje. Nastja na nek način deluje tudi kot metafora za večje družbene premike, saj skozi njene oči dobimo pogled v kompleksnost kolektivnega delovanja in možnosti za spremembe. »Tukaj smo zato, da rečemo ne. Ne tej vladi in vsemu kar predstavlja. Ne temu svetu, ki gre po vodi,« reče. Pisanje Brine Svit je znano po introspektivni naravnanosti in tudi roman Uporni bicikli obeta razmišljujoče raziskovanje protagonistkinega notranjega življenja. Z liričnim in odkritosrčnim jezikom na vsaki strani romana odkriva plasti posameznikovega raziskovanja bolečine in želje po boljši prihodnosti, po prihodnosti, v kateri bo prostor za upanje. S prepletanjem Nastjinih izkušenj v Ljubljani s širšim političnim in družbenim kontekstom pandemije in protestov, Brina Svit ustvarja večplastno pripoved, ki je ljubezensko pismo Ljubljani in s katero se je znova izkazala za neusmiljeno in pozorno bralko človekove psihe ter za mojstrico sodobne književnosti.

Kristjan Čeh je na svetovnem prvenstvu znova osvojil medaljo v metu diska. Po lanskem zlatu v Eugenu je bil tokrat v Budimpešti srebrn. Sledil je še met aktualnega olimpijskega prvaka Šveda Daniela Stahla, ki je disk vrgel 71,46 metra. Tretji je bil Mykolas Alekna iz Litve. Tina Šutej pa je uspešno opravila kvalifikacije v skoku s palico. Finale bo v sredo ob 19.30. Druge teme oddaje: - Minister za delo Mesec: Resno prizadeti v poplavah bodo prejeli sedemkratnik minimalnih življenjskih stroškov - Vlada predlaga zamik plačne reforme v javnem sektorju za eno leto - V Franciji zaradi hude vročine razglasili rdeč alarm

Rdeči Križ in Karitas do 28-ega zbirata prošnje za pomoč tistim, ki so jih prizadele poplave, država pa je organizacijama za to namenila skupno 10 milijonov evrov. Generalna sekretarka Rdečega križa Cvetka Tómin pravi, da je to prva pomoč, s katero si lahko ljudje zagotovijo osnovne pogoje za življenje. V okviru te pomoči bodo denar razdelili tudi med tiste, ki so jim škodo povzročila julijska neurja. V oddaji tudi: - Ukrajina začela urjenje pilotov za letala F-16 - V Franciji in Italiji nov vročinski val, v delih Francije nad 40 stopinj Celzija - Španke svetovne nogometne prvakinje

Danes pa na kratko o enem temeljnih vprašanj vsakdana, o katerem bomo lahko razpravljali med dolgimi obmorskimi večeri, ko nam bodo sončne opekline najedale kožo in komarji najedali človeško bistvo. Da ga zastavimo, moramo nekoliko korakov v času nazaj.Pred leti nas je namreč največji politik levih in desnih socialdemokratov, bivši predsednik v vseh institucijah naše krhke demokracije, mislec in vplivnež Borut Pahor, poskušal priključiti na nemško-francoski vlak. Kot večina stvari v življenju, izvzemši preprodajo rabljenih vozil, mu kompozicija ni uspela. Takrat smo se vprašali "čemu", te dni pa smo vsaj delno dobili dogovor. Nekaj tednov nazaj je v Franciji francoski policist med nadzorom prometa ustavil voznika in ga med postopkom ustrelil. Nekaj dni nazaj v Sloveniji sta med nadzorom prometa slovenski policist in policistka ustavila voznika, ki ju je med postopkom ustrelil. Mogoče kdo poreče, da je hudič v podrobnostih … Da je v Franciji mladenič preminil, naša policistka pa je bila samo ranjena; a pri napadu s strelnim orožjem so to povsem nepotrebne podrobnosti. Ker ko gre krogla iz cevi, preidemo na koordinatni sistem z milimetri. V primeru francoskega mladeniča nekaj milimetrov bolj levo in bi preživel, v primeru slovenske policistke nekaj milimetrov nižje in proti desni in bi umrla. Tako da bistvo obeh dogodkov je identično, le razmerja so obrnjena. Hočemo povedati, da v Franciji policisti streljajo voznike, v Sloveniji pa vozniki policiste. In zaradi te – lahko jo imenujete tudi kulturne razlike – Pahorju ni uspelo izvoljenega ljudstva odpeljati na francosko-nemški vlak. A ta teza se zdi celo za ohlapno radijsko oddajo nekoliko preveč enostavna, predvsem pa ne upošteva dogodkov, ki so se zgodili po obeh napadih. V Franciji vemo, kaj se je zgodilo; dvignil se je ogromen protestniški val, ki je na nasilje odgovoril z nasiljem in ko so celo sorodniki nasilno umorjenega pozivali k umiritvi razmer, češ da nasilje ni rešitev. V Sloveniji po napadu na policistko ni bilo nobenih protestov … Kako pa naj bi tudi bili? Mar naj bi šli ljudje na ulice in nasilno protestirali, ker smo državljani nasilni do policistov? Če bi bili načelni, bi morali storiti prav to, a se zdi, da je tak moralni kredit slovenska policija porabila med tem, ko je bila nasilna med sicer izvorno nenasilnimi protesti – najprej ob mariborskih dogodkih 2012, nazadnje pa med protesti v koronskem času … Kakorkoli, da nas preveč ne odnese iz glavnega toka zgodbe. Slovenci nismo protestirali tako kot so Francozi. Kljub temu, da je šlo v francoskem primeru za nasilje institucije nad posameznikom, v slovenskem pa za nasilje posameznika nad institucijo, je nasilje v svojem golem bistvu vedno in predvsem nasilje. Moralno bi bili nenasilni protesti proti nasilju nad policistko enako upravičeni kot so bili francoski protesti, dokler so bili nenasilni. Seveda se protesti, ki trajajo dolgo, oziroma predolgo, praviloma spremenijo v svoje nasprotje. Nasilni protesti proti nasilju so enako absurdni, kot je pričakovati, da na Dolenjskem ustavljeni voznik ne bo nažgan. Medtem ko po mnogih evropskih državah potekajo protesti ali protestne akcije proti nasilju, se v Sloveniji ne dogaja nič podobnega. Zakaj in čemu je tako? Razlaga, ki jo ponujamo in za katero upamo, da je napačna, je hkrati razlaga, ki nas loči od omikanih evropskih narodov, in je tista cokla, ki je naš vagon zadržala na postaji ne glede na to, kako je postajni načelnik Pahor mahal z lopatico in piskal v piščalko. Slovenci ne moremo protestirati proti nasilju, ker smo z njim tako prežeti, da je nemogoče, kako bi protestirali proti nečemu tako zraščenem z nami, da je postalo neodtujljiv del naše narodne zavesti! Kritik poreče, da gre za prazne marnje, saj se pri nas ne streljamo, ne pobijamo tako intenzivno in uspešno, kot kje drugod po zahodnem svetu. Mogoče res; a čeprav tudi na tem področju napredujemo in se od klasičnega  nasilja sekire, alkohola in ljubosumja premikamo k mafijskim umorom in ostalim sofisticiranim nasilnim rabotam, je slovensko nasilje posebno nasilje. Je bolj anonimno nasilje, ki bi ga nepoučeni stežka ločil od zares slabih manir. Obrekovanja, zmerjanja, medvrstniško, sosedsko, medijsko in nasilje neučinkovitih institucij ter tem podobna nasilja, ki nikoli ne bodo privedla do epohalnih bitk in sijočih zmag, a so prav tako boleča, nasilna, nepravična in za družbo hromeča nasilja, kot je streljanje vse naokrog. Nasilje malih narodov se pač razlikuje od nasilja velikih, ki imajo lestvico nasilja vzpostavljeno, če ne drugače, skozi imperialno zgodovino. Ko je oni voznik nameril orožje v policistko, so ga krasili trije konstitutivni elementi slovenskega nasilja, ki jih kot družba ne le toleriramo, temveč kot narod tudi ujčkamo: alkohol, pomanjkljivi kultura in vzgoja ter absolutno nespoštovanje institucij.  

Prva žrtev vojne je resnica in to se je ta teden večkrat potrdilo na različnih koncih sveta. Na Zahodnem bregu je izraelska vojska izvedla racijo, v kateri je pobila 12 Palestincev, tudi mlajše od 18 let, v sporočilu za javnost pa zapisala, da so bili med žrtvami le borci. Podobne prijeme uporablja Rusija, ki kljub številnim dokazom o nasprotnem vztrajno trdi, da v Ukrajini obstreljuje le vojaške tarče. V Franciji je uboj najstnika ob policijski kontroli na ulice spravil množice protestnikov, ki se počutijo prikrajšane in pozabljene od države. A njihovo divjanje kaže še na druge težave.

Po več dneh nasilnih protestov v Franciji, ki jih je sprožil torkov policijski uboj 17-letnika v predmestju Pariza, je minula noč minila razmeroma mirno. Policija je sicer po državi prijela več deset ljudi. Pozivom k umiritvi razmer, češ da nasilje ne bo prineslo pravice, se je pridružila tudi družina ubitega najstnika. V oddaji tudi o tem: - Evropska komisija ob začetku španskega predsedovanja Svetu Unije danes v Madridu - Digitalni evro: enako kot smo namesto kovancev dobili papirnati denar - Osma zaporedna zmaga metalca diska Kristijana Čeha v diamantni ligi

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v času španskega predsedovanja Uniji pričakuje napredek na ključnih področjih: konkurenčnosti gospodarstva Unije, upravljanju migracij in pri podpori Ukrajini. Kot je poudarila danes v Madridu, vsi vemo, da Ukrajina potrebuje finančno pomoč, ključno je tudi, da grozodejstva v tej vojni ne bodo ostala nekaznovana. Eden od korakov v tej smeri je Mednarodni center za pregon kaznivega dejanja agresije v Ukrajini, ki je začel delovati danes. Drugi poudarki: - V Franciji ob pozivih h končanju nasilnih protestov tudi opozorila o rasizmu policistov. - Madžarski MOL bo po prevzemu ohranil vse pogodbe OMV-ja, tudi s 130 zaposlenimi. - Dirka po Franciji: tretja etapa Philipsenu; Pogačar v skupnem seštevku ostaja drugi.

Po zdaj znanih podatkih je bila minula, peta zaporedna noč protestov v Franciji bolj mirna kot prejšnje. Kljub temu so se v več mestih izgredniki znova spopadli s policijo, vnovič poročajo tudi o vandalizmu in ropanju trgovin; od sinoči so policisti prijeli najmanj 486 ljudi. V Jutranji kroniki tudi: - Kakšen bo širši vpliv reorganizacije skupine Wagner? - Na Obali nove pridobitve za večjo varnost kopalcev - Janja Garnbret do 40-e zmage v svetovnem pokalu

Francijo so peto noč zapored pretresali nasilni protesti po smrti 17-letnika, ki ga je ustrelil policist. Čeprav je bilo zaradi vandalizma in nasilja aretiranih več kot 700 ljudi, so oblasti ocenile, da je bila noč nekoliko mirnejša od prejšnjih. Za varnost je skrbelo 45 tisoč policistov. Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je zaradi protestov odpovedal za danes predvideno pot v Nemčijo, bo doma o aktualnih razmerah razpravljal z ministri. Preostale novice: Nov strelski napad v Združenih državah zahteval najmanj 2 smrtni žrtvi in 28 ranjenih. Pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta tudi delodajalci kritični do krhanja socialnega dialoga. Slovenija bo Evropske igre zaključila z vsaj 13-imi odličji.

Tadej Pogačar je uspešno opravil z uvodno etapo letošnje dirke po Franciji in pokazal svojo pripravljenost po trojnem zlomu zapestja aprila. Z uvrstitvijo na tretje mesto - za Britancema, dvojčkoma Adamom in Simonom Yatesom - je zadovoljen. V Zrcalu dneva tudi: - V Franciji se peto noč zapored zbirajo protestniki, nov shod tudi v srbskih mestih - Španski premier Sanchez napovedal novo pomoč Španije Ukrajini - Pod najevsko lipo potekalo 32-o vseslovensko srečanje

Poslanci in poslanke so torej danes z 49-imi glasovi za in 21-imi proti sprejeli spremembo interventnega zakona v zdravstvu, po kateri bodo po realizaciji nad rednim programom plačevali le še tiste zdravstvene storitve, kjer ostajajo nedopustno dolge čakalne vrste. Opravili so tudi drugo branje zakona o preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezen prispevek v višini 35 evrov. Sprejeli so vsa dopolnila vlade k predlogu novele zakona, tudi dopolnilo o proračunski varovalki, do katerega je izredno kritična opozicija. Druge teme oddaje: - V državnem zboru potrdili vsa dopolnila vlade k predlogu novele zakona o zdravstvenem zavarovanju - V Franciji po smrti 17-letnika tretja noč nemirov, ponekod uvedli policijsko uro - Vrh Evropske unije v Bruslju za nadaljnjo podporo Ukrajini, razhajanja glede upravljanja migracij

Približno 200 tisoč šolarjev in 80 tisoč dijakov bo danes še zadnjič v tem šolskem letu sedlo v šolske klopi, prejeli bodo tudi zaključna spričevala. Nato bodo za približno dva meseca pozabili na šolo in brezskrbno uživali na počitnicah. Težko pričakovano slovo od šolskih klopi za 10 tednov prinaša več prostega časa. Številne organizacije so pripravile počitniške delavnice, poletne šole, izlete in letovanja. Druge teme: - Večina izhodišč za novo pokojninsko zakonodajo je pripravljena, prvi julijski teden pred socialnimi partnerji. - Na dnu Atlantskega oceana odkrili razbitine pogrešane turistične podmornice. - Slovenski odbojkarji do nove zmage v ligi narodov. V Franciji so bili s 3:1 boljši od Kube.

Praznik dela je minil v znamenju pozivov k izboljšanju delovnih pogojev, opozarjanja na temeljne delavske pravice in boja zanje. Ključno vlogo pri tem igrajo sindikati, pravi generalni sekretar Obalne sindialne organizacije - KS 90 Damjan Volf in dodaja, da sindikalni boj nikoli ne bo izumrl. Sindikati po vsej Evropi so danes tako pozivali na delavske shode in različne proteste. Drugi poudarki dneva: - V Franciji na ulicah več sto tisoč nasprotnikov pokojninske reforme. - Premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja od danes omejene. - Združeni narodi pozivajo k obnovitvi človekoljubne pomoči v Sudanu.

Vojna v Ukrajini se nadaljuje s hudimi boji v Bahmutu in ruskimi zračnimi napadi. V Franciji vre zaradi napovedane pokojninske reforme. Ob dogodkih, ki so v ospredju medijev pa ves čas poteka huda okoljska kriza. Umikajoča se zima je bila v Evropi druga najtoplejša, v zahodnem delu stare celine pa je že dolgo ena od najhujših suš. Vsaj OZN je dosegla načelni dogovor o zaščiti 30% svetovnih oceanov.

Februar je na znanstvenem področju prinesel kar nekaj novih prebojev in zanimivih znanstvenih tem. V pregledu najkrajšega meseca se v Frekvenci X sprašujemo o prvih znanstvenih dognanjih, do katerih smo prišli po pol leta opazovanja vesolja z vesoljskim teleskopom James Webb, o povečani aktivnosti Sonca, nepričakovano javno izpostavljenih vremenskih balonih in rekordno majhnem obsegu antarktičnega ledu. Ob pregledu ostalih novic pa se sprašujemo tudi, kako je možno, da so polarni sij lahko februarja opazovali tudi v Franciji? Avtorja: Maja Ratej in Jan Grilc Gosti: dr. Tomaž Zwitter (FMF), Gregor Vertačnik (ARSO), Luka Ravnik (ARSO), dr. Maja Čemažar (Onkološki inštitut)

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost Marko Černe, svetovalec specialist za namakanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj. Opozoril je na zadnji odprt razpis za skupinske namakalne sisteme in predstavil, kako k vprašanjem namakanja pristopajo v Alzaciji, v Franciji.

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje je bil naš gost Marko Černe, svetovalec specialist za namakanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj. Opozoril je na zadnji odprt razpis za skupinske namakalne sisteme in predstavil, kako k vprašanjem namakanja pristopajo v Alzaciji, v Franciji.

Belgijo je ob začetku nogometnega svetovnega prvenstva zajela navijaška vročica, Antwerpen kot glavna vstopna točka za kokain za Evropo ima probleme s sežigom zaplenjenih rekordnih količin. V Franciji je na trg tradicionalno prišla letošnja vinska letina – beaujolais. Kakšen bo francoski letnik 2022? Ob tem so v deželi galskega petelina izbrali maskoto za poletne olimpijske igre 2024 v Parizu.

S položaja generalnega direktorja Termoelektrarne Šoštanj je odstopil Matjaž Vodušek. Kot je dejal, odstopa iz osebnih razlogov. Odstop naj ne bi bil povezan z zaustavitvijo dveh blokov Teša zaradi pomanjkanja premoga. Evropska komisija pa bo popoldne razgrnila nove ukrepe za blažitev energetske draginje. Druge teme: - V Franciji zaradi draginje splošna stavka - Na leto pri nas izgine 500 ljudi, največ starostnikov in otrok - V Cankarjevem domu drevi premiera restavriranega prvega slovenskega celovečerca

Ob mednarodnem dnevu mladih se znova vrstijo opozorila na izzive, ki spremljajo njihovo odraščanje in osamosvajanje. Čeprav številni iščejo priložnosti v tujini ali razmišljajo o tem, Nives Felić iz zavoda Néfiks poudarja, da jim svetlo prihodnost lahko ponudi tudi naša država. Težave mladih ne bodo edina žgoča problematika, na katero bomo opozorili: Draginja in nestabilne javne finance ogrožajo 1,2 milijarde ljudi po svetu. V Franciji še gori, pod Socerbom ne; na goriški Kras se vračajo turisti Mariborski nogometaši izpadli iz kvalifikacij za evropsko ligo

Kerim in Domen v novi epizodi pokomentirata dogajanje dirkaškega vikenda v Franciji, ki je prinesel veliko zmagoslavje Red Bulla in Maxa Verstappna ter velik poraz Ferrarija in Charlesa Leclerca.Support the show

Gasilci so popoldne znova uspeli ukrotiti požar na Krasu, ki gori od prejšnjega tedna. Burja naj bi v zadnjih urah nekoliko pojenjala, še vedno pa predstavlja največjo nevarnost za širjenje požara, je dejal vodja intervencije Simon Vendramin. Zaradi vročinskega vala pa gori tudi drugod po Evropi. Še nekatere preostale teme oddaje: - V Franciji in Španiji zaradi požarov evakuirali več 10 tisoč ljudi - Uroš Urbanija novi direktor Televizije Slovenija; sindikati in strokovna javnost ostro proti - Bencin in dizel zunaj avtocest od polnoči cenejša za več kot 10 centov na liter

Papež Frančišek: Sveta Trojica nas uči, da eden brez drugega ne moremo živeti.Energetska politika nove vlade bo temeljila na vlaganju v obnovljive vire energije.Ne smemo se navaditi na vojno v Ukrajini, pravi papež in znova vabi k molitvi za mir.V Franciji prvi krog parlamentarnih volitev; bo Macronovo zavezništvo ohranilo večino?Ministri članic Svetovne trgovinske organizacije v Ženevi o vplivih vojne v Ukrajini.ŠPORT: Kanuist Božič zmagovalec tekme svetovnega pokala na Vltavi, Savšek šesti.Vreme: Danes še jasno; jutri delno jasno, popoldne bodo v notranjosti krajevne nevihte.

Teden je bil v znamenju eksplozije čustev. Rekordna zmaga gibanja Svoboda, novinca na strankarskem prizorišču, je izzvala predvsem veliko presenečenja – predvsem nad veliko udeležbo, obsegom taktičnega glasovanja in skrčenjem števila strank v parlamentu. Sprašujemo se, ali so to res temelji za hitro in preprosto oblikovanje nove vlade, in opozarjamo na pomembne odločitve odhajajoče ekipe. Preverjamo pričakovanja gospodarstva. Ob prelomu doma komentiramo tudi predsedniško kontinuiteto v Franciji. Končujemo pa prvomajsko – je to še praznik dela ali predvsem turizma? Kritični pregled tedna z Robertom Škrjancem.Kritični pregled dogodkov tednaTeden je bil v znamenju eksplozije čustev. Rekordna zmaga Gibanja Svoboda, novinca na strankarskem prizorišču, je izzvala predvsem veliko presenečenja – predvsem nad veliko udeležbo, obsegom taktičnega glasovanja in skrčenjem števila strank v parlamentu. Sprašujemo se, ali so to res temelji za hitro in preprosto oblikovanje nove vlade, in opozarjamo na pomembne odločitve odhajajoče ekipe. Preverjamo pričakovanja gospodarstva. Ob prelomu doma komentiramo tudi predsedniško kontinuiteto v Franciji. Končujemo pa prvomajsko – je to še praznik dela ali predvsem turizma? Kritični pregled tedna z Robertom Škrjancem.

V Franciji bo v nedeljo za približno 49 milijonov volilnih upravičencev potekal drugi krog predsedniških volitev, v katerem se bosta tako kot pred petimi leti pomerila kandidatka skrajne desnice Marine Le Pen in predsednik Emmanuel Macron. Razlika med njima je veliko bolj tesna kot na zadnjih volitvah, Macron bi po javnomnenjskih raziskavah zbral 54%, Le Penova pa 46 % glasov. Koliko so v francoski predvolilni kampanji prisotne evropske teme in kaj bi morebitna zmaga Le Penove pomenila za Evropsko unijo, pa v prispevku bruseljske dopisnice Mojce Širok.

Ukrajina se pripravlja na obsežno rusko ofenzivo na vzhodu države. Avstrijski kancler Karl Nehammer se bo kot prvi evropski voditelj od začetka ofenzive v Moskvi danes srečal z ruskim predsednikom Putinom. Odprl naj bi tudi vprašanje vojnih zločinov. V Franciji sta se na včerajšnjih predsedniških volitvah v drugi krog uvrstila dozdajšnji predsednik Emmanuel Macron in skrajna desničarka Marine Le Pen. Macron je dobil nekaj več kot 27 odstotkov glasov, Le Penova pa nekaj več kot 23 odstotkov.

V Varšavi so na včerajšnji donatorski konferenci pod pokroviteljstvom Evropske komisije in Kanade zbrali 9,1 milijarde evrov pomoči Ukrajini, dodatno milijardo je napovedala Komisija. Nov paket finančne in vojaške pomoči je Kijevu obljubil tudi britanski premier Boris Johnson. Ob tem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poudaril, da bi morali na Moskvo pritisniti z močnimi sankcijami. Kot je dejal, je čas za popoln embargo ruske energije in večjo dobavo orožja Ukrajini in poudaril, da so pripravljeni na hud boj z ruskimi silami, ki se kopičijo na vzhodu. Druge teme: - V Franciji prvi krog predsedniških volitev; najbolje kaže Emannuelu Macronu in Marine Le Pen - Na današnjo cvetno nedeljo verniki začenjajo priprave na veliko noč - Maribor na večnem derbiju z 1:0 boljši od Olimpije

Rezidenčni center Cite´ internationale des arts, ki je bil ustanovljen leta 1965, velja za enega največjih tovrstnih centrov, saj mesečno gosti do 300 umetnikov z vsega sveta. Januarja je vodja kulturnega programa rezidenčnega centra postala Nataša Petrešin Bachelez. Tik pred začetkom največjega pariškega umetniškega sejma FIAC 21. oktobra, ki mu svoj program prilagodijo številne inštitucije, je v pogovoru za Likovne odmeve med drugim razmišljala o umetnostnem trgu v Franciji, razmerjih med zasebnimi in javnimi institucijami, vlogi rezidenčnega centra v času pandemije ter bližajočemu se francoskemu predsedovanju svetu Evropske unije. V ta okvir se umešča tudi razstava Europa enterprise kuratork Jelene Petrović in Danijele Dugandžić, ki je trenutno na ogled v rezidenčnem centru Cite´ internationale des arts. Kuratorki poudarjata, da živimo v obdobju neoliberalizma, izrazitih razrednih razlik, vzpona skrajno desničarskih pozicij, migracij, vojn in nasilja. A menita, da se je pri spopadanju s težavami treba ozreti v preteklost oziroma v mite, ki smo jih normalizirali in romantizirali, kot to velja tudi za mit o Evropi, ki ga skupaj z mitom o Arahne tematizira razstava. Zevsovo nasilno ugrabitev Evrope smo romantizirali, je prepričana Jelena Petrović, ki v pogovoru doda še, da se moramo naučiti, kako dekonstruirati vse te mite in narative ter kako o njih govoriti odprto. Foto: Tanja Lažetić, Olimpija, 2012/2021, fotografija na platnu in sukanec; eno od del na razstavi Europa Enterprise, vir: Tanja Lažetić

Pogovor z delegatom za Slovence v Freiyming – Merlebachu (Francija), Jožetom Kaminom. Orisal je stanje Cerkve v tem delu Francije. Semenišča zapirajo, ker ni duhovnikov, praktično pa tudi ni vernikov. Pogrebe večinoma vodijo samo še laiki. Kako živa pa je slovenska skupnost? Prisluhnite.

Čeprav je zastor na igrah v Tokiu padel že včeraj, pri nas še vedno odmevajo olimpijski uspehi sloveskih športnic in športnikov. V domovino so včeraj prispeli naši košarkarji, resda brez želene kolajne, a minula dva tedna je Slovenija dihala tudi z njimi. Kot pravi Luka Dončič, bi rada reprezentanca navduševala tudi na evropskem prvenstvu prihodnje leto. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Tri tedne pred začetkom šolskega leta se krepijo pozivi tudi k cepljenju otrok - V Franciji od danes covidno potrdilo obvezno tudi ob vstopu v kavarne, restavracije in na medkrajevne vlake - Pred 76. leti so Američani odvrgli atomsko bombo še na Nagasaki - Ob 40. obletnici zavarovanja Triglavskega narodnega parka poudarek na trajnostni mobilnosti

Slovenska košarkarska reprezentanca je ostala brez medalje, ki bi sijajno zaokrožila najuspešnejše poletne olimpijske igre doslej za slovensko odpravo. Končni izkupiček so tako tri zlate medalje, ena srebra in ena bronasta, košarkarji pa so v svojem krstnem olimpijskem nastopu končali na četrtem mestu. Danes je bilo vse v znamenju tekme za tretje mesto z Avstralijo, vendar se je zadnji slovenski nastop v Tokiu končal z grenkobo. Druge teme oddaje: - V Franciji znova protesti proti zaostrenim epidemiološkim ukrepom - Rusiji grozi najhujša požarna katastrofa v tem stoletju - Maribor avgusta in septembra v znamenju dogodkov brez odpadkov

Po treh tednih in več kot 3 tisoč 400 prevoženih kilometrih bo slovenski kolesarski zvezdnik Tadej Pogačar na današnji paradi šampionov rumeno majico drugič zapored pripeljal v Pariz. Zmago v skupnem seštevku dirke je potrdil z 8-im mestom na včerajšnji posamični vožnji na čas. Preostali poudarki oddaje: - Poplave prizadele tudi dele Avstrije, Angela Merkel napovedala pomoč prizadetim območjem v Nemčiji - V Franciji množični protesti proti napovedanim zaostritvam ukrepov - Zlata palma francosko-belgijskemu trilerju Titan in režiserki Julie Ducournau

Kerim in Domen pokomentirata dogajanje dirkaškega vikenda na stezi Paul Ricard.

Ob prvomajskih zborovanjih so v številnih državah izbruhnili tudi spopadi med policisti in protestniki. Najhuje je bilo v Nemčiji, Franciji in Turčiji. Protesti so bili tudi v Sarajevu, kjer je približno 200 rudarjev protestiralo proti odpuščanju. Tu je še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Gostinci in turistični delavci pozivajo k vnovičnemu odprtju celotne panoge - V Indiji še vedno koronavirusni kaos: kisika in zdravil ni, mrtvih vse več - Pravoslavni verniki praznujejo veliko noč

Pri nas so včeraj na koronavirus testirali 625 ljudi, devet je pozitivnih. Tri nove okužbe so potrdili v Kopru, po eno pa v Škofji Loki, Grosuplju, Kanalu, Mariboru, na Škofljici in Ravnah na Koroškem. V bolnišnici je sedem ljudi, od teh ni noben na intenzivni negi. Vlada bo zaradi porasta okužb še danes sprejela interventne ukrepe za pripravo na drugi val COVID-19. Covid 19: več kot 10 milijonov okužb in pol milijona smrti - V Franciji volilna klofuta politiki predsednika Macrona? - Vlada želi NEK 2: med izzivi tudi pomanjkanje strokovnjakov - Na slovenski prestol v kronometru sedel Tadej Pogačar

Mesto Pariz je v tem tednu je svetovnemu simbolu boja proti verskemu skrajništvu krščanski materi iz Pakistana Asii bibi podelilo posebno nagrado. Na temelju spornega zakona o bogoskrunstvu so jo namreč obsodili na smrt; kar devet let je preživela v zaporu. Pakistansko vrhovno sodišče jo je leta 2018 oprostilo in sedaj živi na skriti lokaciji v Kanadi. V pogovoru z novinarko Isabelle-Anne Tollet, ki se je vsa leta zavzemala za njeno izpustitev, je spregovorila o svojem življenju. Knjiga je v teh dneh izšla tudi v slovenskem prevodu z naslovom Končno svobodna.

Francija sprejema zakon o umetni oploditvi. Na rojstnem listu bosta v primeru lezbičnega para navedeni biološka mati in njena partnerka. Zakon sproža bazen etičnih vprašanj. O tem smo se pogovarjali z magistrom moralne teologije Gabrielom Kavčičem. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve tudi o sklepu akcije zbiranja podpisov v podporo papežu Frančišku.

Hrvaška, in še posebej Istra, je bila prva svetovna destinacija naturističnega kampiranja. Še vedno je sicer na vrhu seznama slovenskih naturistov, a imajo ljubitelji svobodnega telesa vzdolž hrvaške obale danes na voljo le še devet od nekdanjih več kot 30 naturističnih kampov. Zato pa naturistični turizem cveti v Franciji. Ponudba raste v Španiji in celo v Italiji. Zakaj Hrvaška naturizmu namenja vse manj prostora, smo se pozanimali pri Jerku Sladoljevu iz družbe Top kamping Hrvaške. Leta 1961 je bil namreč med pobudniki nastanka Koversade, to je prvega komercialnega naturističnega kampa na svetu. Obiskali smo ga na sedežu družbe v Poreču.

V Franciji živeči Vinko Globokar, ki se je kot poustvarjalec, skladatelj in glasbeni pisec zapisal med vodilne glasbene osebnosti druge polovice 20. stoletja, slavi 85-letnico.

Tajfun Jebi je povzročil veliko škode na Japonskem. To državo je prizadel tudi potres. V Franciji pa je prišlo do političnega pretresa zaradi odstopa dveh ministrov. Švedska se pripravlja na nedeljske parlamentarne volitve, kjer naj bi bila zelo uspešna skrajno desna stranka Švedski demokrati. V Venezueli pa poskuša nedemokratični režim z nenavadnimi finančnimi ukrepi rešiti bankrotirano državo. Avtor oddaje je Tomaž Gerden.

Slovenske študentke in študenti so maja 2010 zadnjič res množično in ostro demonstrirali. Uprli so se reformi študentskega dela. Tudi leto 1968 je med zahtevami izpostavlja več delavskih in študentskih pravic. V Franciji še vedno zasedejo kakšno tovarno in univerzo, pri nas so množične stavke večinoma ostale strogo kontroliran sindikalno-politični vzvod. Iskreni vzklik “Pubi usidma se” se zdi le še spomin. Kakšna so (bila) delovna razmerja na osi 1968-2018. Zakaj se država še vedno boji skupnega nastopa in zakaj je vedno manj verjeten. V obdobju start-up generacij in start-up nacij so celo v sindikat združeni prekarci v bistvu poldržavljani. V Evropi radi uporabljamo evfemizem o “fleksibilni delovni sili, medtem ko so Američani bolj iskreni: danes te najamem, jutri pa odpustim. Lahko crkneš na ulici, briga me.” Sodelujejo: Delavke in delavci, študentke in študenti, pisatelj Borut Golob, prekarec Marko Funkl, pariška Slovenka Špela Jelenc, filozof Mirt Komel, vodja študentskih protestov 1968 Franci Pivec, filozof in publicist Marcel Štefančič, nekdanji urednik Tribune Boris Cizej, glasbenik in aktivist Miha Blažič N`toko. *Zgodbo o Izgubljenih v revolucijah 1968-2018 pripovedujeta Damjan Zorc in Gašper Andrinek. Sodelujejo novinarji: Luka Hvalc, Jan Grilc, Nina Zagoričnik, Veronika Gnezda in Matevž Polajnar. Oblikovna in zvočna podoba Katja Černela. Glas Igor Velše.

Oddaja podcasta BIMpogovori v kateri se Matevž in Robert pogovarjata z Andrejem Tibautom (Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo), ki trenutno gostuje na Univerzi Lorraine, Nancy v Franciji. Pogovor teče o poklicu digitalni modelera, kompetemcah in potrebnih znanjih udeležencev v BIM procesu, ter o podobnostih in razlikah v študiju in raziskavah na Univerzi v Mariboru in Univerzi Lorraine.

Luka Dončić je po pravljičnem reprezentančnem poletju v enakem slogu začel tudi sezono v Realu iz Madrida. Po dveh zaporednih nazivih MVP tedna, je sledil še naziv MVP meseca in visoko vodstvo na evroligaški MVP lestvici. Podobno je Dončić odigral tudi v domačem prvenstvu in po enem mesecu zdesetkani Real zavoljo brilijantnega najstnika še ni poznal poraza. Toda poškodbe skoraj vseh visokih igralcev so vendarle zahtevale svoj davek, Real pa je pravkar proti Barceloni utrpel prvi poraz v domačem prvenstvu in tretjega v zadnjih dveh tednih. Breme, ki ga je v tem času moral nositi mladi zvednik Reala ni bilo lahko, saj je bilo moštvo v napadu povsem odvisno od njegove kreacije in košev, v obrambi pa zaradi pomakanja centrov, tudi od njegovih skokov. V podkastu smo tokrat podrobno analizirali Dončićev začetek prelomne sezone in igro Reala. Kakšen izbor mu ameriški mediji napovedujejo na naslednjem naboru, ki naj bi bil po zagotovilih strokovnjakov zgodovinsko dober. Kako se Dončić primerja z njegovimi vrstniki na drugi strani Atlantika in famoznim Lonzom Ballom. V drugem delu pa smo se posvetili zlatim reprezentatom, ki blestijo v svojih klubih po Evropi ter se zazrli proti kvalifikacijam za svetovno prvenstvo. Kako bo spor med FIBO in Evroligo vplival na kvalifikacije in koga bo imel na voljo novi selektor Trifunović? Kaj se dogaja z Zoranom Dragićem? V Franciji blesti Prepelič, v Španiji Blažič, kje bo kariero nadaljeval Čančar? Zakaj si Gašper Vidmar zasluži odlikovanje? Vse to in še več v novem podkastu. Če vam je vsebina všeč, vas prosimo če lahko pod posnetkom na YouTubu pustite všeček, se naročite na naš kanal in ocenite naš facebook. Prijazno vabljeni k poslušanju.

Delova komentatorja Janez Markeš in Ali Žerdin vsako sredo komentirata, kaj se je dogajalo po Sloveniji (in včasih po svetu).

Od kod pridejo telički? Seveda od krave in bika. A biki v zadevo niso vedno neposredno vpleteni. V Franciji si rejci pri iskanju najboljšega za svoje krave, oziroma pri iskanju njegovega semena, pomagajo s spletno stranjo trouverlebontaureau.com (najdi dobrega bika). Pri nas take spletne strani sicer ni, vseeno pa ima bikovska elita vsako leto svoj katalog. Že pred drugo svetovno vojno so pri nas začeli pridobivati seme bikov za umetno osemenjevanje krav. Namen je bil izboljšati populacijo in preprečiti širjenje kužnih bolezni. Osemenjevalni center Preska je star že več kot 50 let. Tam imajo približno 50 tistih najboljših bikov, ki pa verjetno oskrbujejo veliko več krav. Zato morajo ostati v dobri kondiciji in ne smejo postati zamaščeni, da ne izgubijo volje. O tem, kako poskočni so slovenski biki, v oddaji Noetova banda.