Podcasts about mestni

Ostali poudarki: - V Trebnjem bodo izkoristili še eno zadnjih možnosti pridobitve evropskih sredstev za zgraditev javnega kanalizacijskega sistema -V novi prometni strategiji Domžal je med ključnimi izzivi tudi reševanje vprašanja mirujočega prometa - Nekdanji direktorici Kotlovnice na Markovcu sodijo v Novi Gorici, vendar se sojenje ne premakne - Naša najstarejša godba predstavljena tudi na urbani razstavi - Idrijska godba: 360 let glasbe, tovarištva in tradicije - Na osnovnih šolah v Mestni občini Kranj letos že drugič spoznavali gastronomijo pobratenih in prijateljskih mest

Grožnja vojne je vsaj tiho prisotna, če se že ne najavlja glasno - tudi v miru, saj le redko preskoči življenje človeka, ki doživi pozno starost. Tako pogosto se je vsaj doslej nasilno vsiljevala v naših krajih in bližnji okolici. Vse naslednje načrtovane ali nepričakovane, nenajavljene obiske lahko dokončno odpove, kjer pa trenutno nepovabljeno gostuje, ustrahuje in mori, naj pritisne na gumb samoukinitve! Tako se v togoti srdito jezimo ljudje, ki se zavedamo svoje nemoči. Tudi v dneh osvoboditve, maja 1945, ko je nacistična Nemčija priznala poraz, so ljudje, ki so zaradi nje trpeli in umirali, narodi, celine in države, mislili, da so se je za večno znebili, pa je vseeno vse prevečkrat doslej premagala mir in prihuljeno napadla, kot bi čakala v nekakšni zasedi. V Ljubljani je imela vojna takrat, ko je morija drugič v stoletju pretresala svet, kar dve botrici uničevanja, najprej italijansko okupacijsko silo, po njeni kapitulaciji pa je pokrajina postala nemško interesno območje; njuni poskusi fašizacije in ponemčevanja so vključevali scenarije brisanja slovenstva. Vojna je od 11. aprila 1941, ko so mir v Ljubljani preglasile italijanske motorizirane enote, vztrajala kar 1495 dni. To, da jo bo pobralo prej, so mislili tudi drugod po Dravski banovini (enote nemške vojske so Ljubljansko pokrajino z več drugimi združile v operacijsko cono Jadransko primorje) in upali po vseh pokrajinah in deželah, kjer je pustošila v svetovnih razsežnostih. Druga svetovna vojna, ki je pri nas, zlasti v Ljubljani in na Dolenjskem, pustila pečat krvave bratomorne vojne, saj je bila zaznamovana tako s partizanskim bojem, ilegalnim delovanjem, kot s kolaboracijo, se je pred 80. leti - tako, kot drugod na evropskih tleh - končala tudi v mestu, obdanem z žico. Ostale so nezaceljene rane in nikoli končani politično - ideološki spopadi. Zato, da se ti časi množičnega strahu, trpljenja in pomanjkanja ter pobijanja v današnjem vse bolj poblaznelem oboroževanju, prekupčevanju z vojno in obdobju razraščanja popolnega brezčutja, ne bi potisnili v pozabo, so v Mestnem muzeju Ljubljana dogodek osvoboditve in medvojnih  izkušenj, obeležili z razstavo: 1495 DNI, Ljubljana med 2. svetovno vojno.  Gost: avtor razstave, dr. Blaž Vurnik, kustos za novejšo zgodovino v Mestnem muzeju Ljubljana foto: Vojne njive v parku Zvezda, 2. maj 1942, foto: Miran Pavlin, hrani: Mestni muzej Ljubljana

Mestni muzej Idrija je ena tistih dediščinskih ustanov, katerih ponudba je izrazito usmerjena v prikaz naravnih danosti razgibanega in hribovitega geološkega reliefa. Ozemlje obeh občin, tako idrijske kot cekljanske je zaradi pestre geološke zgradbe zelo ogroženo z zemeljskimi plazovi. Sprožajo se ob vsaki večji vodni ujmi in povzročajo škodo ter povečano ogroženost cestne infrastrukture, stavbnih objektov, objektov kulturne dediščine ter kmetijskih in gozdnih površin. To pa povzroča stroške tako državi kot lokalni upravi. Nova dodatna nevarnost pa nastaja zaradi vpliva klimatskih sprememb, ki se kažejo v povečani intenzivnosti padavinskih dogodkov. Tokratni gost, dipl.ing. geologije Jože Janež je sredi meseca v muzeju predaval o zemeljskih plazovih tega območja. Mi smo ga povabili pred mikrofon, in povzel je svoje dolgoletne izkušnje ukvarjanja tako z zemeljskimi plazovi, posebnostmi okolja in samega mesta Idrija, ki mu je pol tisočletja rudnika živega srebra pisalo tako uspešno kot posledično neuspešno plat kopanja rudniških rovov. Ti so skozi stoletja ustvarili krhko podzemlje, ki ga povečane padavine pripravijo do polzenja zemeljskih plazov. Sogovornik se profesionalno ukvarja z geološkimi raziskavami in projektiranjem že več kot 40 let. Zaposlen je bil na Geološkem zavodu Ljubljana, nekdanjem Ateljeju za projektiranje Idrija, devet let na Rudniku živega srebra Idrija, zadnjih 30 let pa deluje v podjetju Geologija d.o.o. Idrija. Predmeti njegovega dela so bili raziskave podzemnih voda na Krasu in drugod, kaptiranje podzemnih voda, ocene vplivov človekovih dejavnosti na podzemne vode, rudniška hidrogeologija, hidrogeologija odlagališč odpadkov ter inženirska geologija in geomehanika pri gradnji cest in stavb ter sanaciji plazov. FOTO: Zemeljski plaz pri Rudniški hiši v Idriji 4. avgusta 2023 VIR: Jože Janež, Idrija

Grafični likovni svet uveljavljene slovenske umetnice Zore Stančič je izredno širok tako v vsebinskem kot tehničnem uresničevanju. V njem raziskuje meje grafičnega medija in njegove vloge v sodobnem vizualnem jeziku, kar je predstavljeno na pregledni razstavi Dobro, da pogledi ne puščajo odtisov, ki jo lahko obiščemo v Mestni galeriji Ljubljana. Kustos razstave dr. Sarival Sosič je zapisal, da postavitev poudarja temeljne linije, ki utrjujejo in potrjujejo vse osrednje značilnosti avtoričine likovne poetike. Zora Stančič pa sicer deluje tudi kot izredna profesorica za področje umetniške grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Foto: Urška Boljkovac

V prvem spomladanskem mesecu vrtci tradicionalno vpisujejo predšolske otroke v svoje zavode za prihodnje šolsko leto; kar nekaj občinskih svetov je v preteklih tednih že potrdilo višje cene vrtcev; glavni razlog podražitev so višje plače zaposlenih; drugod občinske uprave še preračunavajo stroške predšolske vzgoje. V javni obravnavi je novela zakona o vrtcih, ki med drugim predvideva spremembe podeljevanja koncesij zasebnim vrtcem ter obvezno vključevanje romskih in drugih otrok iz ranljivih skupin prebivalstva v vrtec leto dni pred vstopom v šolo. O aktualnih temah s področja predšolske vzgoje z gosti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Rado Kostrevc, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; dr. Silvija Komočar, ravnateljica javnega vrtca Mavrica Brežice in predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Marija Fabčič, vodjo Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje v Mestni občini Ljubljana, Združenje mestnih občin Slovenije; Taja Steblovnik, direktorica zasebnega vrtca Bambi in predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije.

Eden najodmevnejših avtorjev našega časa Miljenko Jergović je obiskal Novo Gorico in govoril o tem, kaj je danes nova stvarnost. Pronicljive misli pa so se v besede prelivale tudi na filozofski konferenci z naslovom Nečloveško, prečloveško: O živalih, pošastih in drugih Drugih, ki se je odvijala v Ljubljani. V Mestni galeriji predstavljajo opus naše vizualne umetnice Zore Stančič, v Kresiji pa hrvaškega lutkarja in animatorja Zlatka Boureka. In še nekaj o 26. Mednarodnem feminističnem in kvirovskem festivalu Rdeče zore, ki opominja na podcenjevanje oseb iz marginalnih skupin v neoliberalni patriarhalni družbi ter za seksizme, izgovorjene v javnosti, vsako leto podeljuje tudi antinagrado bodeča neža.

Dobro, da pogledi ne puščajo odtisov. Tak je naslov obsežne razstavne predstavitve grafične umetnice Zore Stančič v Mestni galeriji Ljubljana. Dialog med tradicijo in inovacijo spodbuja projekt Tartini BIS, eden izmed ciljev projekta pa je vzbuditi radovednost mladega občinstva ter narediti glasbo Giuseppa Tartinia bolj dostopno in sodobno. Tudi v elektronskih priredbah, ki jih bodo izvedli v Portorožu. V nadaljevanju predstavljamo baletni večer Cluster, ki ga pripravlja baletni ansambel SNG Maribor in ga sestavljajo štiri koreografske uspešnice, ki jih je Edward Clug pripravil za Nizozemsko plesno gledališče med letoma 2015 in 2022. Razstava Grdači: Lutke Zlatka Boureka predstavlja lutkovni opus hrvaškega umetnika Zlatka Boureka iz treh držav, v katerih je ustvarjal: Slovenije, Hrvaške, Nemčije. Slovenski javnosti je umetnik najbolj poznan po soavtorstvu risanega animiranega filma Profesor Baltazar, njegove ekstravagantne lutkovne stvaritve pa so pri nas in v tujini prav tako pustile neizbrisen pečat. Na ogled je v glaeriji Kresija v Ljubljani.

Piše Iztok Ilich, bere Renat Horvat. Zgodovinar Boris Golec je že večkrat presenetil z odkritji prej neznanih podatkov o življenju in dosežkih pomembnih osebnosti iz naše narodne zgodovine ter z njimi ovrgel desetletja in stoletja veljavne ugotovitve, zapisane v referenčni literaturi in učbenikih. Posebno odmevna so bila njegova odkritja, ki so predvsem med zgodovinarji in literarnimi zgodovinarji pa tudi v širši kulturni javnosti spremenila vrsto predstav o rodu, delovanju in bivališčih nekaterih velikanov slovenske preteklosti. Tako je Golec s ponovno natančno raziskavo spregledanega ali napačno razumljenega dokumentarnega gradiva dokazal, da Primož Trubar ni bil rojen v Temkovem mlinu ob Rašici pri Velikih Laščah, kot je veljalo od literarnega zgodovinarja Franceta Kidriča naprej, temveč v že propadlem mlinu višje ob potoku. Da ne bi prišlo do nepotrebnih zapletov, je skrbno urejeno območje s stalno razstavo kljub temu ohranilo ime Trubarjeva domačija. Prav tako je odkril številne nove podrobnosti o rodbini Valvazor in da znameniti polihistor svojih zadnjih let v Krškem ni prebil v stavbi današnjega mestnega muzeja, pred katerim so mu, prepričani, da je bilo tako, postavili bronast spomenik, temveč v delu nekaj deset korakov oddaljene meščanske Mencingerjeve hiše. Obnova celotnega kompleksa je potrdila njegovo odkritje. V monografiji Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in mesto v Krško v 16. stoletju, ki jo avtor skromno imenuje »razširjen torzo za celovito raziskavo o obeh velikih reformatorjih ter krški mestni zgodovini, kar je izziv, s katerim se bodo v prihodnje lahko spopadli preučevalci preteklosti različnih strok,« se je Boris Golec vrnil v Krško. Namenil se je na enem mestu prikazati predvsem svoja najnovejša spoznanja o znamenitih Krčanih, učitelju in učencu Adamu Bohoriču in Juriju Dalmatinu, ki ju je povezovalo življenje in delovanje v tem starodavnem mestu na kranjskem bregu Save, v Ljubljani in drugod. Pred bralce je postavil, kot je zapisal, njuni življenjski zgodbi, umeščeni v kontekst Krškega v burnem 16. stoletju. S knjigo je tudi počastil spomin na 440. obletnico izida prvega popolnega prevoda Biblije in prve slovnice slovenskega jezika, po Trubarjevih prvencih drugega vrhunca slovenske protestantske dobe. Boris Golec se tudi tokrat ni izneveril občudovalcem svoje raziskovalne vztrajnosti. O Adamu Bohoriču je med drugim odkril, da smo 500. obletnico njegovega rojstva praznovali nekaj let prezgodaj, saj je prišel na svet šele okoli leta 1524. Tako bi bilo to obletnico primerneje omenjati hkrati z natisom njegove slovnice leta 1584. Ulica v Ljubljani, kjer na mesto, kjer je stala njegova hiša, spominja Bohoričevo portretno obeležje na pročelju kresije, pa bi si, še dodaja Golec, bolj zaslužila poimenovanje po njem, kot po pesniku in uredniku Josipu Stritarju, ki je v Ljubljani obiskoval le nižje šole. Prav tako ne držijo vztrajno ponavljajoče se navedbe, da je Bohorič umrl v izgnanstvu nekje na Nemškem. Boris Golec s podatki iz mestne davčne knjige dokazuje, da je do smrti leta 1601 ali 1602 živel v Ljubljani, kjer so ga, najbrž pri sv. Petru, tudi pokopali. Za Jurija Dalmatina pa Golec zatrjuje, da v zgodovino ni vstopil s podedovanim priimkom, ampak si ga je nadel sam in se v humanistični maniri svojega časa podpisoval kot Dalmatinus ali Dalmata. Pri tem naj bi bilo bolj verjetno, da je izviral iz družine hrvaških beguncev pred Turki, ki so se okrog leta 1530 kot kolonisti naselili na Krškem polju, kot da bi bil potomec enega od obrtnikov ali trgovcev, ki so se priselili iz Dalmacije v Krško; v njegovem času je bila namreč Dalmacija bistveno širši geografski pojem, kot je danes. Avtor meni, da se je prevajalec Biblije najverjetneje rodil v mestu Krško očetu Hrvatu in materi domačinki, tako da je bila njegova materinščina krški govor. In dodaja, da sta v nasprotju z domnevami, da so mu pomrli vsi otroci, odrasli vsaj dve hčeri, ki sta se obe omožili. Znanih je pet vnukov, vsa družina pa se je med protireformacijo vrnila v katoliško vero. Tretji del knjige je v celoti posvečen Krškemu, ki ga je cesar Friderik III., potem ko ga je prevzel v last od Katarine Celjske, leta 1477 povzdignil iz trga v deželnoknežje mesto. Pomembna je bila njegova lega ob Savi, vendar v Bohoričevem in Dalmatinovem času še ni dajalo vtisa mesta, saj z vodne strani ni imelo obzidja. Golec tudi tukaj razkriva številne manj znane ali sploh neznane podatke o razvoju Krškega, na katere je naletel v Mestni ustanovni listini in poznejših virih. Opozarja na slovensko poimenovanje Krški grad že v letu po ustanovitvi in ugotavlja, da je velik del arhivskega gradiva izgubljen, preostalo pa raztreseno na različnih lokacijah. Vendar je ohranjen, a bolj ali manj pozabljen najpomembnejši vir domačega izvora, krška mestna knjiga, zaradi raznolike vsebine imenovana tudi krška kronika. Po njej, je presenečen Golec, leta 1977 ni segel nobeden od avtorjev zbornika v počastitev 500-letnice mesta. Prepričan, da bi si vir zaslužil natančno analizo in objavo, sam za začetek na koncu objavlja tabelarično prikazan seznam sodnikov, pisarjev in novo sprejetih meščanov ter primerjalno dva seznama plačnikov dajatev po urbarjih.

Slika preteklosti, ki jo zarisuje zgodovina kulturne dediščine, z njo sakralne arhitektura, stavbarstvo z gradovi in dvorci na Goriškem, slikarstvo in kiparstvo, je morda gledalcu, ki se zazre na goriško krajino, morda manj blizu in razpoznavna s svojimi posebnostmi, kot je nedavna podoba preteklosti Nove Gorice. Publikacija Umetnost na stičišču kultur: Mestna občina Nova Gorica, ki je bila izdana v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta Mapiranje urbanih prostorov v slovenskih mestih v zgodovinskem okviru, od tega marsikaj odkriva; seveda niso bili iz vsebine izrinjeni modernistični konteksti Nove Gorice. Dr. Helena Seražin z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU - gostja oddaje predava tudi na Univerzi v Ljubljani - meni, da knjiga poglobljenemu bralcu lahko služi kot zelo obširen umetnostni vodnik, vendar še zdaleč ne v klasičnem pomenu besede, ampak bolj kot umetnostnozgodovinski oris, v katerem so izpostavljeni najpomembnejši umetnostni in arhitekturni spomeniki v Mestni občini Nova Gorica. V oddaji se podajamo predvsem v srednjeveške in novoveške čase tega goriškega območja. Foto: Wikipedia

Ob Prešernovem prazniku smo tudi sobotno turistično oddajo obarvali malce kulturno. Najprej smo se ustavili v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož in preverili, kakšne vsebine letos ponujajo tam, nato smo obiskali nadžupnijo Svetega Jurija, ki pomembno prispeva k turističnemu utripu našega najstarejšega mesta ob Dravi. Naslednjih nekaj sobotnih dopoldnevov pa bomo potovali po Iraku.

Danes v Svetu kulture napovedujemo premiero zvočne igre Pogovori v hiši Karlstein, ki smo jo pripravili na programu Ars skupaj s Škuc gledališčem. Zvočni igri boste lahko prisluhnili nocoj ob 20ih. Obiskali smo tudi razstavo Ganija Llaloshija z naslovom Nostalgija, ki je na ogled v Mestni galeriji Piran. V oddaji tudi ščepec sodobnega plesa.

Na Ta veseli dan kulture, s katerim obeležujemo rojstvo pesnika Franceta Prešerna, so znani Prešernovi nagrajenci in nagrajenke Prešernovega sklada za leto 2025. Nagrado sta prejela kiparka Dragica Čadež in režiser ter performer Dragan Živadinov. Na ta praznični dan bodo vrata muzejev in galerij za ljubitelje umetnosti po vsej Sloveniji na široko odprta, v Mestni galeriji Ljubljana si lahko ogledate razstavo Mati vseh bojev kiparja in intermedijskega umetnika Tomaža Furlana. V kranjski Galeriji Prešernovih nagrajencev bodo odprli razstavo Tomata Koširja, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa bodo danes ob 150- letnici rojstva Franca Bernekerja odprli razstavo Okamenele sanje. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru bo odprtje razstave z naslovom Victor Vasarely v odmevu. V Španskih borcih pa si bo mogoče ogledati interaktivno intermedijsko uprizoritev z naslovom Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi režiserke in dramaturginje Varje Hrvatin.

V Posavju sobivajo z jedrsko elektrarno in zavedanjem o jedrski energiji že pet desetletij, ko so 1. decembra leta 1974 postavili temeljni kamen za Nuklearno elektrarno Krško. Ob jedrski elektrarni zadnje desetletje Posavci živijo tudi z zavedanjem, da bo tu še en jedrski objekt, odlagališče NSRAO, nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki se trenutno gradi. Jek 2 bi bil naslednji tak objekt, zato v Posavju to sobivanje z jedrskimi objekti doživljajo nekoliko drugače kot na primer v Ljubljani. Foto: BoBo

V tednu mednarodnega dneva starejših smo v studio povabili predstavnike Sveta za starejše pri Mestni občini Maribor. Spregovorili smo o raznovrstni problematiki, ki jih tare v našem mestu, med drugim o mobilnosti in spremembah avtobusnih linij, o širitvi dnevnega centra za starejše in problematiki zgradb brez dvigal.

Tea Curk Sorta, Tejka Pezdirc, Natalija R. Črnčec, Marko A. Kovačič, Zoran Srdić Janežič, Borut Korošec in Kristina Rutar so imena kipark in kiparjev, ki jih je za skupinsko razstavo Različnosti izbral kustos Sarival Sosič. Njihova kiparska dela, ki so sad različnih likovnih pristopov, kar sugerira tudi naslov razstave, pa povezuje glasbena instalacija Boštjana Perovška. O izboru umetnic in umetnikov, njihovih delih, pa o sedanjosti in prihodnosti kiparstva ter umetnosti Sarival Sosič pripoveduje Aleksandri Saški Gruden. Na fotografiji delo Kristine Rutar: Zlomljene krajine I. Vir: Mestna galerija Ljubljana.

V ljudskem izročilu so pustili izredno močan pečat tako imenovani turški ali osmanski vpadi, ki so bili od začetka 15. do konca 16. stoletja eno najtemnejših obdobij slovenske zgodovine. Spominov na te krute čase je veliko. Mi bomo odkrivali enega izmed njih: uspešno obrambo zgodnje novoveškega Maribora. V septembrskih dneh leta 1532 je junaška četa Mariborčanov pod vodstvom mestnega sodnika Krištofa Willenrainerja uspešno kljubovala napadom armade turškega ali osmanskega sultana Sulejmana. Ta je svoje sile usmeril v drugi poskus zavzetja Dunaja, vendar so bile njegove čete pri mestu Kuseg poražene. Iz zapisa, ki je nastal pred 90 leti, beremo, da so se prve turške ali osmanske čete pred Mariborom pojavile že 16. septembra 1532. Opustošile so vso okolico, zlasti Ptujsko polje, v nekaj dneh pa se je okoli mesta zbrala Sulejmanova armada. Turki so od obkoljenih meščanov zahtevali prehod skozi mesto in visok vojni davek. Mestni sodnik Willenrainer je ta poziv odklonil, čeprav so ga številni preplašeni meščani prosili, naj ugodi sultanovi želji. Turki so trikrat naskočili utrdbe, branilci pa so vse napade srečno odbili. O teh napadih, branilcih in vprašanjih, ki jih to dogajanje odpira, pa v oddaji Sledi časa, njen avtor je Milan Trobič.

V tokratnem Svetu kulture predstavljamo razstavo Wilhelma Heiligerja v novogoriški Mestni galeriji ter dogodek iz cikla Ars teatralis, ki bo pod naslovom V začetku je bila beseda posvečen Alojzu Rebuli ob 100. obletnici njegovega rojstva. Potekal bo v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, režijo podpisuje Alen Jelen, scenarij pa Matej Venier. V oddaji pa predstavljamo tudi prejemnika vileniškega kristala Dominika Srienca.

Ob projektih Mladena Stropnika odpovejo ustaljeni mehanizmi razumevanja umetniškega dela, je zapisala Barbara Sterle Vurnik, kustosinja njegove razstave v Mestni galeriji Ljubljana. In res je njihovo privlačnost težko zagrabiti. Čeprav vizualno izčiščena dela morda delujejo abstraktno, sta za njimi pogosto konkretna življenjska izkušnja ali spomin, na katera kdaj napeljuje tudi naslov. Spet drugič je ta naslov predvsem begajoč, nekakšna humorna uganka – to velja tudi za naslov njegove razstave adijo pecivo, kjer so na ogled starejša dela in hkrati najnovejše ustvarjanje, zasnovano prav za to priložnost. Za uveljavljenega umetnika srednje generacije, ki deluje v različnih medijih, so sicer značilni humor, vizualna napetost del ter skoraj otroško čudenje in doživljanje sveta. Pri tem pa se pogosto dotika tem spolnosti, tranzicije, smrti, sprostitve in (ne)dela. Foto: Mladen Stropnik: ko spim video, 38 sek. (loop mode), serija 5/5, 2020, video sličici; vir: FB stran Mestne galeriji Ljubljana

Na poti v Bremen se oslu pridružijo živali … Pripoveduje: Bara Levstik. Napisala: Brata Grimm. Prevedla: Polonca Kovač. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Branje z zaslonov je postalo del našega vsakdana. Že vrsto let si je mogoče v knjižnicah izposoditi tudi e-knjige. Nedavno je mnogim dobro znani Biblos zamenjala platforma Cobiss Ela. Kaj ta sprememba prinaša uporabnikom, koliko knjig je na voljo in kako so dostopne? Na ta in podobna vprašanja je odgovarjal pomočnik direktorice za strokovno delo v Mestni knjižnici Ljubljana mag. Aleš Klemen.

V sklopu 72. Ljubljana Festivala je na sporedu opera Trubadur skladatelja Giuseppeja Verdija v izvedbi Teatro del Maggio Musicale Fiorentino (Gledališča Majskega glasbenega festivala v Firencah). Dirigentska taktirka je v rokah Zubina Mehte, režijo podpisuje Stefania Grazioli, ki je obnovila produkcijo Cesareja Lievija. Mestni trg tri večere v znamenju filmov Poletne Animateke. Na turistični domačiji Sinji vrh se je začel 32. Mednarodni likovni simpozij Slovenija, odprta za umetnost.

V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini.

Loški muzej in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti sta v Škofji Loki pripravila dogodek in tri razstave v okviru raziskovalno-razstavnega projekta Skupaj. Gorenjski muzej drevi (13. 6.) ob 19. uri v Mestni hiši v Kranju odpira razstavo Njuno veselje je naše bogastvo, na kateri predstavlja, kako mojstrici šivanja in vezenja Andreja Stržinar in Sonja Porenta poustvarjata oblačilno dediščino.

V oddaji Kulturna panorama boste najprej izvedeli več o Ani Pepelnik in njeni pesniški zbirki To se ne pove, za katero je prejela nagrado kritiško sito. Znan je tudi nagrajenec 39. mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki bo letos potekal od 2. do 7. septembra. Odpravili se bomo v Maribor, kjer se začenja tekmovalni program 59. Borštnikovega srečanja. Povabili vas bomo še na razstavo Neznano kraljestvo s podnaslovom Ilirija ali kar hočete v Mestni muzej ter na dva zanimiva festivala. Vabljeni k poslušanju. Avtorji prispevkov: Gregor Podlogar, Vlado Motnikar, Brigita Mohorič, Marko Golja, Špela Šebenik in Aleksander Čobec; glasbena oprema: Tina Ogrin; tonski mojster: Vjekoslav Mikez; redaktorica: Ana Rozman.

Kulturna panorama nam bo tokrat predstavila najnovejše Plečnikove in Valvazorjeve nagrajence ter dobitnico desetnice. Druga godba praznuje 40 let, dogajata se festivala Rdeči revirji in Svetlobna gverila, v ljubljanski Mestni galeriji razstavlja Mladen Stropnik.

adijo pecivo je naslov razstave, precej značilen za Mladena Stropnika, ki v svojem opusu večkrat izraža humor, vizualno napetost del ter skoraj otroško čudenje in doživljanje sveta. Razstava je na ogled v Mestni galeriji v Ljubljani. Na ljubljanski Akademiji za glasbo gostuje mednarodni orkester Ceman [céman], ki ga sestavljajo študenti različnih srednjeevropskih akademij. Zasedba bo na nocojšnjem koncertu v poslušanje ponudila klasicistični program z deli Mozarta in Beethovna. V letošnjem tekmovalni izboru mednarodnega radijskega festivala Prix Marulić, ki te dni poteka na Hvaru, se za najvišja odličja poteguje tudi radijski dokumentarec Potovanje na robu noči, skupni projekt vseh treh naših programov. Vabimo vas k poslušanju!

V uvodni oddaji cikla Gozdovi naših mest smo izvedli, kaj sploh so mestni gozdovi, koliko jih imamo pri nas in v čem se razlikujejo od ostalih gozdov. Ali ste vedeli, da je zračna razdalja od vsakega slovenskega mesta do gozda največ 1 km? Z nami sta bila dr. Mojca Nastran in dr. Janez Pirnat z oddelka za gozdarstvo na Biotehniški fakulteti.

Mestni ljudje so hodili v gozd, ne v gmajno, in verjetno je še tako. Sicer pa noben gozd ni gmajna, saj ima lastnika, pa tudi če je to država. Gmajna ima izvor v nemškem gemein, skupnem. Skupna nam ostaja v tem, da se lahko gibljemo v njej, če ni označeno drugače. Prajvit, privat, namreč. A tudi tam ni ravno ograje; vsaj zdi se mi, da ne. Je pa pogosto drugače, kot je bilo. Bilo je urejeno in zgledno, zdaj pa ni. Gozd se zarašča v goščo. Lastniki ga ne čistijo več, saj kdo pa še potrebuje butare! Preveč krušnih peči je spremenjenih v kamine. Lepo, kolikor je to priča dobrih časov. Slabo, kolikor je to dokaz nepremišljene brezskrbnosti. Značilna za goščo je zaraščenost. Prejšnje gozdne poti postajajo bolj stezice kot vozna smer. Uhojene, a le od sprehajalcev. In mnogi med njimi ne ločijo gabra od hrasta, za brest pa mogoče še slišali niso, kaj šele za maklen. Kaj menite, kaj je to za eno drevo, me je pred kratkim ogovorila sprehajalka. Divja češnja, drobnica, njen kiselkasti sad je za ptice poslastica. Veliko naših gmajn ima oznako mešanih gozdov. Jeseni se zgodi, da naletiš na šolarja s šopom raznovrstnih listov. Pri pouku, da se bodo učili z njih prepoznavati drevesa. Poklon učiteljici, če jih pozna iz narave, ne iz učbenika. Gmajne, gozdovi so prostor za živali in mnogim varen dom. Sovražnik jim vseeno grozi od povsod. Polhec in tvoj kožušček! A si se končno le ujel v ono past? Sicer bi še visela obešena na veji. Polšja mast velja za domače zdravilo. Polhovke mogoče tudi še niso iz mode. Lisice in jazbec in razna zavetja divjadi. Precej blizu prihaja medved; včasih na sprehodu pomislim nanj. In me je že malo strah. Da je ne na hitro ucvreti, je bilo slišati lovčev poduk na teve. Pa volk? Ne vem, kako bi ravnala Rdeča kapica. Na bližnji jasi srna. Spomni me na šolsko berilo z naslovom Bambi. Mama srna v njem poučuje svoj radovedni naraščaj. Sploh ne induktivno, kar so nam glede poučevanja vtepali glavo, češ ki da je edino pravilno. Ampak kar deduktivno, kar je v teoriji veljalo za najboljše, v praksi ga je bilo pa bore malo. Mladi srnjaček je namreč hotel od mame zvedeti potrebne reči o poti, po kateri hodita. A mu ni povedala drugega, kot da je to »pot srn«. Nobene razlage; kar zapomni si, smrkavček. Eh, gmajne. Kaj vse bi nam lahko povedale, a molčijo. Vredno je razumeti pomen tega, iz katere smeri privršijo vetrovi. V starem šolskem berilu je pisalo: Komur gozd prijazen je, neznana mu bojazen je. Mogoče pa to še velja.

Eden od ciljev investicijskih projektov mariborske občine je povezati Dravo in Mestni park. A kljub obnovi parkovne promenade je tudi tam še veliko delov neurejenih. Prisluhnite rubriki Maribor, imamo problem!

Mariborska občina dokončuje največji investicijski cikel, pri katerem je veliko projektov evropsko sofinanciranih iz trajnostne urbane strategije. Mestni svetniki pa so decembra sprejeli novo trajnostno urbano strategijo. Kako je z realizacijo dosedanje in kaj prinaša nova strategija, v Studiu ob 17.00 z Bratkom Zavrnikom. Gosta: - Dr. Samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Maribor - Boris Keuc, Regionalna razvojna agencija Podravje - Maribor

V Mariboru se končuje največji investicijski cikel, pri katerem je veliko projektov evropsko sofinanciranih iz trajnostne urbane strategije. Mestni svetniki pa so decembra sprejeli novo trajnostno urbano strategijo. Kako je z izvedbo dosedanje in kaj prinaša nova strategija, o tem v rubriki Maribor, imamo problem!

Mladen Stropnik je v slovenski in mednarodni umetniški prostor vstopil po letu 2001, ko je diplomiral iz slikarstva na ljubljanski ALUO in bil del podiplomske ERAZMUS izmenjave na münchenski akademiji - smer video. Uveljavil se je kot konceptualni umetnik, ki deluje na presečišču slike, risbe, grafike in novejše intermedijske umetnosti. Od srede preteklega leta je Stropnik svoje delo predstavil na treh razstavah, preko katerih je ponudil pogled v tri stebre svojega ustvarjanja. Četrto razstavo in s tem četrti steber svojega dela bo prikazal maja v Mestni galeriji v Ljubljani, ta trenutek pa vse do 8. februarja je izbor njegovih del na ogled v Umetnostni galeriji Maribor. Z umetnikom se pogovarja Aleksandra Saška Gruden.

Z jutrišnjim dnem se na Dunajski cesti v Ljubljani začenjajo obsežnejša dela, ki bodo še dodatno vplivala na že tako obremenjene prometne tokove v prestolnici. Do konca tedna bo Dunajska cesta povsem zaprta, kar pomeni, da se bo promet preusmeril na druge vpadnice. Predviden je obvoz po Tivolski, Celovški in Drenikovi cesti, zastoji pa so napovedani tudi tam, kjer jih doslej ni bilo. Na mestni občini vse udeležence v prometu pozivajo k strpnosti. Policija bo v času obnove - poleg rednih patrulj v času prometnih konic - v različna križišča napotila dodatne policiste, ki bodo pomagali zagotavljati boljšo pretočnost. Druge teme: - Izraelska vojska okrepila napade na Gazo. - Požar do tal uničil podjetje za izdelavo lesene embalaže v Ljubnem ob Savinji. - Uspešni nastopi slovenskih skakalk v Beljaku; skakalce ob pol dveh čaka tekma v Innsbrucku.

– Severjeve nagrade, – Vesna, še vedno mlada – razstava v NUK-u, – So_obstoj, razstava v Mestni galeriji, – Brez nagobčnika: Radio Študent – že od 1969, – Literarni natečaj Porabske litere

Leto 2023 je za mestni kino Kinodvor izjemno pomembno. Nekdanji ponos jugoslovanskih kinodvoran praznuje tri obletnice: stoletnico delovanja kina na Kolodvorski, dvajset let art kina ter petnajst let Javnega zavoda Kinodvor in s tem delovanja Mestnega kina Kinodvor. Da je ta kinodvorana preživela vse do danes, si je nadela vrsto različnih podob: najprej je bila Kino Ljubljanski dvor, ki se je sredi tridesetih let preimenoval v Kino Sloga. Kasneje je Sloga postala erotični kino in sinonim za mehko erotiko. In to je ostala do leta 1992, ko je na isti lokaciji zaživel Kino Dvor in nazadnje današnji Mestni kino Kinodvor. Skozi njegovo rojstvo, odraščanje in zrela leta se je s sogovorniki sprehodil Jure K. Čokl.

Mestni derbi je bil. Olimpija je zmagala in mi smo še vedno tresemo od mraza.

Tokrat Gospoda na željo marsikaterega gledalca/gledalke preizkušata parfume. Če boste parfum kupovali zase ali pa za darilo, vam priporočamo ogled te epizode. Izvedeli boste marsikaj o parfumih in uporabi teh. Ravno tako pa vam priporočamo ogled tudi zato, da se sprostite in nasmejite.

Pred nami je čas, ko radi obdarujemo in roko na srce, tudi radi prejemamo. In to je tudi čas, ko Gospoda izbirata darila.

Stoštirideseta epizoda podkasta O.B.O.D. je enajsta epizoda, posneta v živo pred živim občinstvom, in sicer so jo snemali 24. novembra v Mestni knjižnici Kranj. Agenti Mito, Igor in Aljoša so v goste povabili filmsko kritičarko in ustvarjalko podkasta FilmFlow, dopisno agentko Ano Šturm in z njo po ogledu filma govorili o prisrčno trapasti zombijadi Rez! […]

To je 100. epizoda podcasta Gospoda. In 9. rojstni dan trgovine Ikona.

Na poti v Bremen se oslu pridružijo živali. Pripoveduje: Bara Levstik. Napisala: Brata Grimm. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Pobudnik za spremembe moraš biti ti sam. Tokratni gost rubrike Avtonom je Matic Primc. Aktivist Iniciative Mestni zbor, ki predstavlja samoorganizirane četrtne in krajevne skupnosti Maribora; tudi predsednik Organizacije za participatorno družbo in tisti svetovalec, ki je zaslužen, da slovenske občine vedno pogosteje uvajajo participatorni proračun. Aktiven je v številnih kolektivih, saj je spoznal, da se stvari same od sebe ne bodo spremenile na boljše.

Mestni derbi pred večnim. Tri točke!

Tam, kjer smo ju zadnjič pustili, tam sta ostala. Gospoda tudi danes spoznavata in preizkušata koktejle.

A je nedelja dopoldne pravi trenutek za nazdravljanje s koktejlom?

Še ena epizoda, kjer moramo napisati, da Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju! In opozarjamo že takoj na začetku, ker naslov pove marsikaj.

Gospoda se v tokratni epizodi, posneti na prekrasni terasi s pogledom na Tržaški zaliv, sprašujeta, kaj je "dolce vita". ✨ In vas vabita, da v komentar napišete, kaj je za vas "dolce vita". Gospoda seveda sanjata o otoku Mikosu in v epizodah večkrat omenjenem kuharju Nusretu, ampak se kljub temu strinjata, da bi lepši razgled, kot ga imata tokrat, težko našla. In taki scenografiji seveda pritiče tudi kakšna kapljica ali dve penine.

V 131. epizodo podcasta Lovim ravnotežje se vrača Barbara Murn Vrviščar. Barbara od marca, ko je po 13 letih dela na Mestni občini Ljubljana delala v oddseku za mednarodne odnose in protokol, v vlogi direktorice zavoda vodi ljubljansko kultno mladinsko inštitucijo - Pionirski dom. V današnji epizodi govoriva o spremembah, upravljanju strahov pred velikimi in pomembnimi življenjskimi in kariernimi odločitvami, pa o tem, kako je v zakulisju potekala menjava službe, kdo vse je bil vpleten v njeno potrjevanje in kako se je Barbara v prvih dneh dela v novi organizaciji lotila postavljanja mej in grajenja odnosov z ekipo krasnih posameznic in posameznikov, ki so srce in duša ljubljanskega centra za kulturo mladih. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Barbaro omenili v tej epizodi. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda131 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: https://ninagaspari.com/collections/all Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari TIK TOK: https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Slovensko gospodarstvo je na prelomnici, ključni za razvojni preboj, predvsem na področju umetne inteligence. Podjetja, ki bodo to obvladovala, bodo skokovito napredovala, ocenjuje Umar, a to se bo zgodilo tudi na račun tistih, ki ne bodo ujela vlaka produktivnosti. Koroška je regija z izrazitim industrijskim in izvoznim značajem, hkrati pa z izdelki, kakršen je robot za delo v bolnišnici, prodira tudi na področje visokih tehnologij. Kako jim to uspeva v regiji, ki slovi po slabih infrastrukturnih povezavah in odseljevanju mladih, in kako tudi sicer izkoristiti razvojne potenciale voditeljica Metka Pirc s sogovorniki v terenski oddaji iz Raven na Koroškem. Gostje: - Stanko Vrčkovnik, direktor podjetja Viptronik, - Sandi Markon, lastnik IT- skupine Stroka.si, - Darko Sagmeister, vodja oddelka za finance na Mestni občini Slovenj Gradec. V posnetih pogovorih svoja razmišljanja predstavljata tudi Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Jure Knez v imenu Koroške regionalne razvojne agencije. Koroška ponuja dobre in slabe zgledeSlovensko gospodarstvo je na prelomnici, ključni za razvojni preboj, predvsem na področju umetne inteligence. Podjetja, ki bodo to obvladovala, bodo skokovito napredovala, ocenjuje Umar, a to se bo zgodilo tudi na račun tistih, ki ne bodo ujela vlaka produktivnosti. Koroška je regija z izrazitim industrijskim in izvoznim značajem, hkrati pa z izdelki, kakršen je robot za delo v bolnišnici, prodira tudi na področje visokih tehnologij. Kako jim to uspeva v regiji, ki slovi po slabih infrastrukturnih povezavah in odseljevanju mladih, in kako tudi sicer izkoristiti razvojne potenciale, voditeljica Metka Pirc s sogovorniki v terenski oddaji iz Raven na Koroškem. Gostje: – Stanko Vrčkovnik, direktor podjetja Viptronik, – Sandi Markon, lastnik IT-skupine Stroka.si, – Darko Sagmeister, vodja oddelka za finance na Mestni občini Slovenj Gradec. V posnetih pogovorih svoja razmišljanja predstavljata tudi Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj ter Jure Knez v imenu Koroške regionalne razvojne agencije.

Vse kar ste si kadarkoli želeli izvedeti o kristalnih kozarcih, vazah in še čem, boste izvedeli v tokratni epizodi. ✨ Gospoda sta tokrat obiskala salon največje tovarne na svetu v pridelavi kristalnega stekla in si ogledala gosposke produkte iz kristala.