Podcasts about mladine

Revija, ki je dobila ime po legendarnem filmu Lepotica dneva, špansko mehiškega režiserja Luisa Bunuela. Revija, pravi glavna urednica Vesna Teržan, pripoveduje o ustvarjalni in intelektualni moči žensk ter predstavlja njihove dosežke na različnih področjih. Vesna Teržan je umetnostna zgodovinarka, kustodinja, publicistka, scenaristka in občasno kolumnistka Mladine. Pred 15 leti je začela barvati najprej zdravniške bele halje in nato še druga oblačila. Pobarvane plašče so izbrale in oblekle zanimive ženske in dekleta in nekega dne je padla ideja, da bi se te barvne kombinacije skupaj z zanimivimi članki predstavile v nekem modnem magazinu. In tako se je rodila ideja o novi slovenski reviji. Brez portretov in intervjujev lastnic oblačil seveda ni šlo, one so os, okoli katerih se vrti njena vsebina. In treba si je bilo izmisliti še ime revije, pravi Vesna Teržan.

Jeseni je Glasbena mladina ljubljanska stopila v svojo jubilejno – 60. koncertno sezono. Jubilej je praznovala z mislijo na mlade izvajalce, in to z dogodkom Prešerna glasbena mladina, ki je na dan kulture (3. 12. 2024) na treh prizoriščih povezal glasbenike različnih starosti. Prireditev je bila neke vrste polscenski koncert, ki prikazuje pot razvoja mladega glasbenika. Začela se je v atriju ljubljanskega Magistrata, kjer je deklica Zala zaslišala glasbo in se odločila za vpis v glasbeno šolo, nadaljevala z leti študija, ki jih je simboliziral odlomek, izveden na Akademiji za glasbo (izpuščen), in končala z zaključkom študija – magistrskim koncertom v Klubu Cankarjevega doma. Eva Hribernik, režiserka Leon Firšt, glasba Jakob Barbo in France Prešeren, libreto Danaja Koren, deklica Zala Domen Koren, gospod Srečko Trobilni kvintet Contrast (Gregor Turk in Blaž Avbar – trobenti, Jože Rošer – rog, Žan Tkalec – pozavna in Uroš Vegelj – tuba) Pihalni kvintet (Jana Trošt - flavta, Pavli Kac - oboa, Andrej Zupan - klarinet, Jan Gričar - saksofon, Lorenzo Contaldo - fagot) Godalni kvartet Accadémia (Mojca Fortin in Beti Bratina - violini, Gea Pantner Volfand - viola, Zoran Bičanin - violočelo) MePZ Veter, zborovodkinja Tereza Podlogar.

Glasbena mladina ljubljanska slavi svojo 60 letnico. Koncertna obeležitev tega dogodka v režiji Eve Hribernik bo potekala na treh lokacijah: v Atriju Magistrata, na Akademiji za glasbo in v Klub Cankarjevega doma 3. decembra v večernih urah. Dogodek nam je predstavil in nas nanj povabil predsednik GML Janez Rozman.

Ob slovesu Anite Ogulin se veliki humanitarki poklanja vsa država, posebno čast se ji bo izkazalo tudi s pogrebom z vojaškimi častmi. Njena najdragocenejša zapuščina pa je odločenost številnih, da bodo nadaljevali njeno nesebično delo. Ostali poudarki oddaje: - Metsola ob vnovični izvolitvi za presednico evropskega parlamenta o potrebi po močnih voditeljih. - Izrael trdi, da je v Gazi ubil že 14 tisoč borcev Hamasa. - Na Primorskem od jutri velika požarna ogroženost.

Ravno tako kot so pomladne temperature kar nenadoma postale poletne in se vedno manj kaže prehodno vremensko obdobje, je podobno tudi v slovenski notranji politiki. Ozračje se še posebej pregreva pred evropskimi volitvami ob spremljavi aktualnih afer. Kakšne so razmere na slovenskem notranjepolitičnem prostoru?Sogovornika: Tanja Starič, voditeljica Odmevov in sovoditeljica podkasta Umetnost možnega Jure Trampuš, novinar Mladine

V tokratni oddaji smo se ustavili ob izzivih, kot jih v tem trenutku vidijo v Zvezi slovenske podeželske mladine, ki prav v teh dneh stopa v 31-to leto delovanja.

Podprite naše delo s prijavo v člansko skupino na platformi Patreon: https://www.patreon.com/zdp   Zelo hvaležni bomo za vse ocene in komentarje na: Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Apple Podcasts: https://bit.ly/apple-zdp   Sledite nam: Nenadov instagram: @kojic.nenad Mariov instagram: @mario_sambolec Spletna stran: https://www.feel-good.si   Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp

Osrednjo pozornost namenjamo koncertu Orkestra Slovenske vojske, dirigenta Johana de Meija in japonskega violončelista Yukija Ita, ki so 27. oktobra nastopili v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in koncertu Za spomin, s katerim se je na isti dan v Slovenski filharmoniji začela nova sezona filharmoničnega cikla VIP. Spored je spletala glasba Pavla Mihelčiča in Petra Ebna. Skozi pogovor z Urošem Mijoškom napovedujemo novo sezono Glasbene mladine Slovenije, ocenjujemo operni premieri Verdijevega Rigoletta in Puccinijeve Manon Lescaut v Zagrebu oziroma Trstu, oddajo pa zaokrožujemo s pregledom dogajanja na Beneškem glasbenem bienalu.

Na tokratni Nočni obisk je prišla gospa, katere življenje je prepleteno z novinarstvom, kulturo, umetnostjo, literaturo in še bi lahko naštevali. Svojo pot je začela kot študentka prava in se že v času študija srečala z novinarstvom kot sodelavka Dela in Mladine. Novinarstvo pa je z njo ostalo za vse življenje. Sprva je bila prepoznaven obraz Studia Ljubljana, danes znanega kot Studio City. Iz novinarstva je nato prešla v odnose z javnostmi v različnih ustanovah. A vsa leta sta njeno življenje in pot močno prepletali umetnost in literatura. Zdaj je v netipičnem pokóju, kajti še vedno deluje kot novinarka za več slovenskih medijev, sočasno pa je napisala ali uredila že sedem knjig. Med zadnjimi netipično biografijo psihiatra Gorazda V. Mrevljeta z naslovom Psihiater na kavču Bojane Leskovar. Na Nočni obisk in v studio Prvega je prišla Bojana Leskovar.

Piše: Miša Gams Bereta Igor Velše in Barbara Zupan Šest let po duhovitem proznem prvencu Hiša, v katerem gledališka in radijska režiserka, kolumnistka in producentka Ivana Djilas opisuje težave, s katerimi se spopada družina ob prodaji hiše, ki se je ne more privoščiti, je pred nami knjiga, ki se bere kot avtobiografski roman, v resnici pa je zbirka prirejenih besedil, objavljenih v letih 2014 do 2021 v reviji Mladina, in gledaliških listov, ki so nastala v okviru pogovorov o predstavah. V njih se avtorica prek avtobiografskih izpovedi iz vsakdanjega življenja loteva različnih aktualnih tem, kot so pridobitev državljanstva, udeležba na srbskih in slovenskih protivladnih protestih, družbeno delovanje na področju kulturne in širše politične scene ter ekonomska problematika sodobnega prekarnega delavca in staršev otroka s posebnimi potrebami in posvojitelja. Besedila so nanizana bolj ali manj kronološko – avtorica začne knjigo z opisom svojega odraščanja v Beogradu, ko je kot najstnica hodila mahat prijateljem in sošolcem, ki so dobili izseljenski vizum za Kanado, Avstralijo ali Evropsko unijo. Med njimi se nekoč znajde tudi njen oče, ki se z novo ženo odpravi v Slovenijo. Djilasova se brez dlake na jeziku loteva odraščanja v Beogradu ter pri tem opiše zgodovinske okoliščine, ki so njene prednike prisilile k pogostim selitvam po Balkanu in v Ameriko. Obregne se tudi ob nenehna vprašanja ljudi, ki jo zamenjujejo z vnukinjo Titovega sodelavca in kasnejšega disidenta Milovana Djilasa: “Včasih se sogovorniki ne dajo na hitro odpraviti: 'Ampak saj ste vsi Djilasi v sorodu? Djilasov že ni tako veliko.' Kaj naj rečem, pojma nimam. Enkrat mi je neki gospod poznavalec razlagal, da vsi Djilasi prihajamo s Kosova. Ampak če vprašaš nove ortodoksne Srbe, itak vsi tako ali drugače prihajamo s Kosova. Mogoče je res nekaj na tem, ker te moje drobne, temne mandljaste oči niso ravno tipično slovanske, prej bi rekla, da imajo kaj opraviti s petsto leti vladavine Turkov na Balkanu.” Med dogodki, ki ji ostajajo v spominu v času bivanja v Beogradu, so demonstracije, ki se jih je udeležilo 700.000 ljudi. Čeprav je večkrat želela odnehati, jo je naprej gnala želja po ureditvi političnih razmer in izboljšanju ekonomskega položaja mladih, ki so iz dneva v dan bežali iz Srbije boljšemu življenju naproti. Prijatelj iz Bostona, ki skupaj z ameriškim veleposlaništvom pobegne iz mesta, ji nekaj dni pred bombardiranjem Beograda izroči ameriški turistični vizum, vendar se odloči, da bo z očetovo pomočjo emigrirala v Slovenijo, kjer pa jo čaka dolgoleten boj z birokratskimi mlini za pridobitev državljanstva. V osrednji del knjige A si lahko vsaj enkrat tiho je Ivana Djilas umestila svoje poskuse usvajanja slovenskega jezika, za katerega pravi, da pomeni teritorij in pravico do življenja v neki družbi. Opisuje tudi občutke nemoči, ki jih je doživljala kot novinarka Mladine, ko je spremljala beograjske proteste proti nezakonitemu rušenju zgradb v soseski Savamala, ob gradnji t.i. Beograda na vodi. Ko motri trume prebežnikov, ki se prebijajo čez bolgarsko-makedonsko mejo proti Srbiji, ne more drugače kot da sredi avtoceste ustavi avto in poda simbolično vsoto temnopoltemu beguncu, čeprav se zaveda, da si zgolj lajša slabo vest, ker se je rodila z nekoliko boljšimi predispozicijami kot migranti, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda ali iz Afrike. Čeprav bralec ugiba, kakšne birokratske ovire in Sizifove muke je morala pretrpeti ob posvojitvi manj kot leto dni starega fantka iz Gane, v knjigi veliko več izvemo o težavah posinovljenca in gibalno oviranega prezgodaj rojenega sina v precej konzervativnem šolskem okolju. O posvojitvah pravi, da niso zaželena rešitev, saj nas “spominjajo na nemoč, da bi otrokom pomagali tam, kjer pomoč potrebujejo – v njihovem okolju”, na neplodnost nekaterih narodov. Na človeško pokvarjenost in na pripravljenost ljudi, da tudi največje tragedije izkoristijo za svoj blagor. Na togost birokratskega mehanizma in težave s prevzemanjem odgovornosti.” V besedilu s pomenljivim naslovom Čefurkin črnček se mudi pri asociacijah na besedo črnček in zamorec, v besedilu Kako vzgojiti feministična sinova pa pride do zaključka, da je treba otrokom ponuditi drugačne primere moškosti, kot smo jih poznali do sedaj. Dotakne se tudi gibanja Jaz tudi in pričevanj številnih študentk umetniških akademij po Balkanu o spolnih zlorabah ter opiše nekaj kočljivih situacij, ki jim je bila priča. O mukah, ki jih doživljajo starši kot zagovorniki otrok s posebnimi potrebami, priča več kot 25 objavljenih pisem specialnim pedagogom, psihologom, šolskim ravnateljem, učiteljem in direktorjem raznih rehabilitacijskih centrov, toplic in organizacij, v katerem izčrpno pojasnjuje položaj, v katerem se je znašel sin in z njim celotna družina, ter jih prosi, če bi sistem lahko prilagodili posameznikom in njihovim družinam. Da se vsak, še tako majhen trud izplača, govori tudi besedilo z naslovom Solzice od solzivca, v katerem opisuje obisk dveh policistov po podani prijavi zaradi sinovih zdravstvenih problemov zavoljo uporabe solzivca med protikoronskimi protesti. Čeprav Djilasova v knjigi priznava, da vsakdanji boj za človekove pravice in dostojanstvo ni lahek, pa je še kako pomemben v smislu vzgojnega nauka za mlade generacije, ki lahko na podlagi konkretnih primerov uvidijo, da je smiselno vztrajati pri zagovarjanju svojih stališč ne glede na ceno, ki jo pri tem plačajo. Jasen in duhovit stil pripovedi dopolnjujejo zabavne fotografije gledališkega fotografa Petra Uhana, na katerih lahko vidimo celotno družino v različnih komičnih situacijah. Res je, kar pravi Marcel Štefančič jr. v spremni refleksiji: bralec oz. bralka knjigo Ivane Djilas A si lahko vsaj enkrat tiho le s težavo odloži in se z zanimanjem vrača k že prebranim odlomkom, ki mu/ji še dolgo odzvanjajo v glavi.

Tretji polčas smo tokrat namenili Olimpijskemu festivalu evropske mladine. S sogovorniki smo ocenili ta pomembni dogodek.

Olimpijski festival evropske mladine 2023 v Mariboru poleg več kot 2400 tujih združuje tudi 138 slovenskih reprezentantk in reprezentantov. Z evropsko konkurenco se bodo pomerili v 11-ih različnih panogah in ob koncu dnevnega tekmovalnega dogajanja, smo jih nekaj povabili pred mikrofon. Kako na OFEMU 2023 živijo svoje prve olimpijske sanje in kakšna so tekmovanja v njihovih športnih, so predstavili v oddaji Gymnasium.

Medtem ko se je v Parizu končala največja tritedenska kolesarska preizkušnja, dirka po Franciji, se je v Mariboru začel olimpijski festival evropske mladine, na katerem bo slovenske barve zastopala najštevilčnejša reprezentanca doslej.

Medtem ko se je v Parizu končala največja tritedenska kolesarska preizkušnja, dirka po Franciji, se je v Mariboru začel olimpijski festival evropske mladine, na katerem bo slovenske barve zastopala najštevilčnejša reprezentanca doslej.

Zanimivosti s kolesarske dirke po Franciji pred 20. etapo, ki pred jutrišnjim zaključkom v Parizu še lahko prinese spremembe v skupni razvrstitvi, obogatimo z utrinki predstavitve olimpijskega festivala evropske mladine v Mariboru, na katerem bo nastopilo skoraj štiri tisoč mladih športnikov in športnic.

Čez deset dni se bo v Mariboru začel olimpijski festival evropske mladine. V mestu se intenzivno pripravljajo na prihod več tisoč športnikov iz 48-ih držav in njihovih spremljevalcev. Do takrat v mestu ne bodo mogli v celoti obnoviti atletskega ogrevalnega stadiona, si pa organizatorji prizadevajo, da bi brez težav potekalo vse drugo: od nastanitev, prevozov, prehrane do tekmovanj v vseh 11-ih panogah. Mladi športniki si želijo predvsem dobrih rezultatov, Mariborčani pa, da bi bili ponosni na svoje mesto.

Maribor bo ob koncu julija gostil Olimpijski festival evropske mladine. To bo doslej največji organizacijski zalogaj, saj pričakujejo več kot 3500 tekmovalcev, njihovih staršev, osebja in gledalcev. V Radijski tribuni je beseda tekla o reševanju zapletov zaradi nastanitev v mariborskih Študentskih domovih in začetku gradnje prve faze Atletske ogrevalne dvorane na Poljanah. Govorili smo tudi o financiranju nacionalnega projekta in privabljanju prostovoljcev, ki bodo nujno potrebni za uspešno izvedbo. Oddajo je vodil Dejan Rat.

V tokratni rubriki Maribor, imamo problem smo se dotaknili več aktualnih tem, in sicer: Bo Mariborska občina res preselila Zvezo prijateljev mladine? Bodo pri postajališčih MBajka zrasli tako imenovani jumbo plakati? Napovedali pa smo tudi predvolilna soočenja na Radiu Maribor.

Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo. Gasilci imajo to poletje ogromno dela. Samo ta teden jih je več kot 300 gasilo požar v okolici Šibenika, 3500 se jih je borila s požari na Portugalskem, 1000 v Franciji. In kot da ni že dovolj vroče zaradi vročinskih valov in podnebnih sprememb, temperaturo dviguje še politika. Težko je v tem počitniškem času držati tempo državnega zbora, ki je včeraj zasedal kar na dveh izrednih sejah. In med drugim sprejel Zakon od odpravi škodljivih posledic prejšnej oblasti, interventni zakon o zdravstvu in seveda novelo zakona o RTV.  In še opozorilo:   Vse predvsem pa za vse vendarle ni tako slabo: denimo za nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja, ki je tako kot lani tudi letos na rehabilitaciji v Krapinskih Toplicah in namesto v zagrebškem zaporu Remetinac biva v luksuznem apartmaju bolnišnice. Ali pa za nekdanjo vladno ekipo Janeza Janše, ki je po poročanju Mladine po aprilskih volitvah 50 ministrom in drugim visokim funkcionarjem izplačala odškodnine za neporabljen dopust. Za nadomestila so namenili okoli 230.000 evrov. Tako, samo brez panike.

Bliža se poletje, z njim pa šolske počitnice in organizirana letovanja otrok. Rdeči križ in Zveza prijateljev mladine že sprejemata prijave za počitnice v Punatu, Poreču in na Pohorju. Podrobnosti o pogojih za zdravstvena in subvencionirana letovanja ter načinu prijave boste slišali v oddaji, ki je bila tudi v znamenju tedna Rdečega križa.

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.

Tokratna gostja podkasta Avtomat obvlada italjiansko mafijo in evropske okoljske direktive :) Mojca Širok mi razloži, kako jo je pot prek Radia Študent in Mladine pripeljala do Bruslja. In kako sta vmes nastala krimiča Pogodba in najnovejši Evidenca, ki ju zelo priporočam! P. S. Tudi v Bruslju kradejo kolesa :D Uživajte!

Mariborski organizaciji Rdeči križ in Zveza prijateljev mladine bosta to poletje znova peljali otroke na letovanje in že zbirajo prijave za zdravstvena in tudi od občin subvencionirana letovanja na morju, v Punatu in Poreču, pa tudi za letovanja na Pohorju. Podrobnostim o tem, do kdaj, kje in kako se je mogoče prijaviti in seveda, kako bodo na organizacijo vplivali ukrepi za preprečevanje širjenja epidemije, prisluhnite v oddaji, ki jo je pripravila Vesna Martinec.

V Tretjem polčasu je beseda tekla o Olimpijskem festivalu evropske mladine. O pomenu najmnožičnejše prireditve pri nas je z Zoranom Milovanovičem razglabljal njen pobudnik Tomaž Barada.

Leta 1975 je bil v Kranju ustanovljen Klub ljubiteljev glasbe. Čeprav je na ustanovitev vplivalo tudi dogajanje na zahodu, pa klub ni bil usmerjen proti takratnemu političnemu ali družbenemu sistemu. Osnova je bila glasba. Eden izmed KLG-jevskih aktivistov je bil tudi Gojko Bremec, Boris Bogataj, pa je spremljal klubsko delovanje, čeprav ni bil aktiven član, in kot novinar, tudi tednika Mladine, o njem pisal. Gojko Bremec in Boris Bogataj sta ob 45-i obletnici ustanovitve kluba uredila zbornik o KLG, izdala ga je Layerjeva založba, v njem pa so zbrani spomini nekdanjih KLG-jevcev, gostujočih v klubu in drugih, ki so tako ali drugače povezani z njim.

Problematika odkupa slovenskega mesa. Kmetijstvo v času korona krize. Uvoz starega zamrznjenega mesa sumljive kakovosti iz tujine?

Prah okoli ameriških volitev se še dodobra polegel ni, že so slovenski mainstream mediji začeli s spinom okoli zmage ”zmernega” ter ”združujočega” Bidna proti ”fašističnemu” ter ”ekstremističnemu” Trumpu, ki to ni. Vse ”levo občestvo”, od portala MMC RTVslo preko 24ur, pa vse do Dela, Dnevnika, Večera in Mladine, je pelo hvalnico novi dobi.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Že včeraj zvečer se je odvijal prvi del spletnega seminarja, katerega namen je proaktivno, po sektorjih pripraviti predloge ukrepov prihodnje skupne kmetijske politike. Mladi kmetje pravijo, da je bolje, da ukrepi nastanejo v štali, na njivi ali v sadovnjaku, kot po pisarnah, daleč proč od kmetijske pridelave. Drugi del spletnega seminarja se bo odvijal nocoj.

Glasbena mladina Slovenije bo s slovesno akademijo proslavila 50-letnico delovanja.Nagrado Sama Smerkolja za operne pevce, za leto 2019 prejme mezzosopranistka Božena Glavak.Na Ravnah na Koroškem bodo danes odprli novo stalno razstavo Guštanj za jutrno.

Koncertna sezona se počasi začenja, tako bomo danes Glasbeni utrip začeli s prvim koncertom za Modri abonma Slovenske filharmonije, ki je potekal v četrtek in petek, potem pa nas čakata še dva prispevka s koncertov, ki nista potekala v Ljubljani. Najprej se bomo odpravili v Maribor, kjer se je prejšnji četrtek končal Festival Maribor, nato pa še na Primorsko, kjer novogoriški kulturni dom pripravlja festival renesančne glasbe z naslovom Flores musicae. Oddajo bomo sklenili z napovedmi koncertov, ki se nam bližajo. Najprej bomo pogledali, kakšen program je v svojem jubilejnem letu pripravila Glasbena mladina Slovenije, potem pa bomo omenili še, kaj zanimivega nas čaka te dni.

Novinar Mladine Borut Mekina je spregovoril o odpravi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Bo Marjan Šarec premier za vse ali le za peščico? Prisluhnite Radiu Mladina! #podcast Več pa v novi številki Mladine >> http://www.mladina.si/192760/bo-sarec-premier-za-vse-ali-le-za-pescico/ #Mladina36 #zavarovanje

Novinar Mladine Jure Trampuš se sprašuje, kaj si misliti o ljudeh, ki zaradi ljubega miru nasprotujejo gradnji otroškega igrišča. Prisluhnite pogovoru, več pa v novi številki Mladine! #Mladina34 >> http://www.mladina.si/arhiv/201934/ #podcast #Mladina #RadioMladina

Prisluhnite pogovoru z novinarjem Mladine Vasjo Jagrom, ki je v naslovni temi analiziral, zakaj je vaša pozornost na spletu trenutno najdragocenejše blago na svetu. Več v novi številki Mladine, ki izide v petek, 16. avgusta! >> http://www.mladina.si #Mladina #Mladina33 #podcast #RadioMladina

Dokumenti slovenskih kriminalistov razkrivajo, da je evropska komisija neupravičeno zahtevala odprodajo slovenskih bank in podjetij. Zato ni več nobenega razloga, da bi še naprej izpolnjevali njene napačne zahteve. Pojasnjuje Borut Mekina. Prisluhnite pogovoru! Več pa v novi številki Mladine! >> http://www.mladina.si/191011/kdaj-bomo-spregledali/ #Mladina19 #podcast

Novinar Mladine Borut Mekina pojasnjuje, kaj je v ozadju aktualne naslovnice Mladine in o čem piše v naslovni temi oziroma zakaj je na mestu in zakaj je potrebno najprej prebrati članek. Prisluhnite pogovoru! Članek Boruta Mekina pa si lahko preberete na tej povezavi >> https://www.mladina.si/190666/sosednje-drzave-postajajo-vse-bolj-sebicne-in-napadalne/ #Mladina16

Prisluhnite pogovoru z novinarjem Vasjo Jagrom, ki pojasnjuje, kdo želi izsiliti privatizacijo javnega zdravstva. Več v članku v novi številki Mladine >> http://www.mladina.si/arhiv/201915/ #Mladina15 #podcast

Čeprav je bila od leta 1848 slovenščina učni predmet v habsburški monarhiji, to še ne pomeni, da je celotno šolanje potekalo v slovenščini. Nemščina je bila za slovenske otroke velika ovira, saj zaradi nje mnogi niso mogli zaključiti šolanja, doštudirati in doseči boljših akademskih služb. O jezikovnih izzivih slovenskih otrok in učiteljev v habsburški monarhiji v pogovoru z dr. Alenko Divjak, avtorico knjige Slovenski pedagoški tisk v borbi proti potujčevanju naše mladine 1860-1918.Foto: turizem-sentjur.com

Zakaj je denar kot gnoj, torej dober zgolj, če ga raztrosimo, pojasnjuje novinar Mladine Borut Mekina. Prisluhnite pogovoru, ki je nastal na podlagi članka Zdrava pamet proti varčevanju iz nove Mladine >> http://www.mladina.si/190300/zdrava-pamet-proti-varcevanju/ #Mladina13 #podcast

Novinar Mladine Jure Trampuš pojasnjuje, zakaj bodo mladi po svetu 15. marca stavkali za podnebje. Boj za okolje je namreč boj za njihovo prihodnost. Prisluhnite pogovoru, več pa si lahko preberete v novi številki Mladine >> http://www.mladina.si/arhiv/201910/ #Mladina10 #VSIsmoGRETA #petkiZAprihodnost

Jure Trampuš pojasnjuje, kako so fojbe postale opravičilo za napade na slovensko manjšino in Slovence. Več v naslovni temi v novi številki Mladine >> https://www.mladina.si/189598/kako-so-fojbe-postale-opravicilo-za-napade-na-slovensko-manjsino-in-slovence/ #Mladina7 #podcast

Izak Košir zaslišuje Roberta Botterija, ki je v osemdesetih letih sodeloval z Janezom Janšo, tudi na Mladini. Kakšen je bil zdajšnji predsednik stranke SDS, ko je bil še član komunistične partije, in kako se je spreminjal njegov odnos do Milana Kučana skozi leta. Prisluhnite pogovoru! Več pa v novi Mladini v članku Vasje Jagra Nosili so rdeče zvezde >> http://www.mladina.si/189499/nosili-so-rdece-zvezde/ #Mladina6 #RadioMladina #podcast #partija #SDS

Novinarka Lara Paukovič nam bo pojasnila, o čem je pisala v naslovni temi nove Mladine in kaj je bil povod za pisanje članka. Več v tekstu Ogroženi moški >> http://www.mladina.si/189271/ogrozeni-moski/ #Mladina4 #podcast #feminizem

Pravica umreti. Staš Zgonik pojasnjuje, zakaj je čas, da v Sloveniji uzakonimo evtanazijo. Obširno temo o tem pa si lahko preberete v novi številki Mladine >> https://www.mladina.si/189072/cas-je-da-v-sloveniji-uzakonimo-moznost-evtanazije/ #Mladina2 #evtanazija #PRAVICAumreti

Pogovor z novinarjem Mladine Juretom Trampušem je nastal na podlagi članka Marjan Šarec: OSEBNOST LETA. Več na povezavi >> http://www.mladina.si/188857/marjan-sarec/ #Mladina52 Uredništvo Mladine vam želi vse dobro v prihajajočem letu! #2019

Novinarka Lara Paukovič nam bo pojasnila, kako danes vidimo ljubezen oziroma kaj se dogaja z ljubezenskim odnosom v času preobilice izbire in vse bolj izraženih zahtev po osebni svobodi. Prisluhnite pogovoru, sicer pa si lahko več preberete v 51. številki Mladine! >> http://www.mladina.si #Mladina51 #ljubezen #poliamorija

Pogovor z novinarjem Mladine Borutom Mekino je nastal na podlagi članka Stanovanje = sanje, ki ga lahko preberete v novi številki Mladine. #Mladina49 >> http://www.mladina.si

Pogovor z novinarjema Mladine Borutom Mekino in Juretom Trampušem je nastal na podlagi člankov Največji nakup vseh časov in Kdo posiljuje Evropo, ki ju lahko preberete v novi števiki Mladine >> http://www.mladina.si #Mladina43 #podcast

Pogovor z novinarjem Mladine je nastal na podlagi članka Kdo se boji črnega moža, kjer Vasja Jager piše o pravljicah, ki so preresna zadeva, da bi jih prepuščali propagandistom politike sovraštva >> www.mladina.si/187849/kdo-se-boji-crnega-moza/ #Mladina42 #pravljice #podcast

Pogovor z urednikom Mladine je nastal na podlagi uvodnika Besede in naslovne teme Antistrokovnjak >> http://www.mladina.si/187409/besede/ + http://www.mladina.si/187450/anti-strokovnjak/ #Mladina38 #podcast #RadioMladina

Pogovor je nastal na podlagi članka Trojanski konj, ki si ga lahko preberete v novi številki Mladine >> http://www.mladina.si/186570/trojanski-konj/ #Mladina29

Pogovor z novinarjem Mladine Borutom Mekino je nastal na podlagi članka Prevzetnost in naivnost, ki si ga lahko preberete v 27. številki Mladine >> https://www.mladina.si/186362/prevzetnost-in-naivnost/ #Mladina27

Pogovor je nastal na podlagi članka NOVA SMER, ki ga lahko preberete v novi številki Mladine >> http://www.mladina.si #Mladina25

Pogovor je nastal na podlagi članka NE v našem imenu!, ki si ga lahko preberete v novi številki Mladine >> http://www.mladina.si/186017/ne-v-nasem-imenu/ #Mladina24

Pogovor z Borutom Mekino je nastal na podlagi članka Madžarski dolžnik, ki si ga lahko preberete v novi številki Mladine >> http://www.mladina.si/185556/madzarski-dolznik/ #Mladina20

Pogovor je nastal na podlagi članka Orbánov Janša iz 14. številke Mladine >> http://www.mladina.si/184953/orb-nov-jansa/ #Mladina14 #podcast

Pogovor je nastal na podlagi članka Janšalytica >> http://www.mladina.si/184858/jansalytica/ #Mladina13 #Jansalytica 13. številko letošnje Mladine najdete lahko tudi na spletu >> http://www.mladina.si/arhiv/201813/

Pogovor je nastal na podlagi članka Informirani izločki, ki ga lahko preberete v novi številki Mladine in tudi na spletu >> http://www.mladina.si/184715/informirani-izlocki/ #Mladina12 #podcast

Pogovor je nastal na podlagi člankov o Goranu Dragiću v dvojni praznični številki Mladine >> http://www.mladina.si/arhiv/201751/ #Mladina51

Pogovor z Borutom Mekino, novinarjem Mladine, je nastal na podlagi članka Koalicija proti nestrpnosti www.mladina.si/182933/koalicija-proti-nestrpnosti/ #Mladina47 #SDS

Pogovor je nastal na podlagi članka Svet, prikrojen za 0,01 odstotka ljudi iz nove številke Mladine >> www.mladina.si/182739/svet-prikrojen-za-0-01-odstotka-ljudi/ #Mladina45

Pogovor je nastal na podlagi članka Brez volitev ni demokracije, ki ga lahko preberete v novi številki Mladine >> http://mladina.si/182451/brez-volitev-ni-demokracije/ #Mladina42

Pogovor je nastal na podlagi članka Črna roka, ki ga lahko preberete v 35. številki Mladine >> http://www.mladina.si/arhiv/201735/ #Mladina35

Pogovor je nastal na podlagi članka Sebičnost ubija iz 29. številke Mladine >> http://www.mladina.si/arhiv/201729/ #Mladina29

Grega Repovž je trenutno urednik Mladine. Že 11 let. Pogovarjamo se o tem, kako je delati Mladino. In klepetamo o ustvarjanju občasnih publikacij, pa...

Pogovor je nastal na podlagi članka Nacionalist na levi v 21. številki Mladine (2017) >> http://www.mladina.si/180208/nacionalist-na-levi/ #Mladina21 #podcast

Pogovor je nastal na podlagi članka Vstanite v suženjstvo zakleti! http://www.mladina.si/166010/vstanite-v-suzenjstvo-zakleti/ Borut je na spletni strani Mladine pisal tudi o zadevi Patria: http://www.mladina.si/166039/kateri-dokazi-po-mnenju-us-niso-dovolj-konkretni/

Pogovor je nastal na podlagi članka Zakockani Mercator in posebne številke Mladine Intervju 2014 http://www.mladina.si/158191/zakockani-mercator/ http://www.mladina.si/?kw=1908

Pogovor je nastal na podlagi članka, ki ga je napisal Dr. Božo Repe in je v aktualni številki Mladine. Za spletne naročnike je članek dostopen tule: http://www.mladina.si/155631/bratje-po-rodu-tujci-po-misli/

Pogovor je nastal na podlagi članka Denisa Vičiča, ki je v aktualni številki Mladine. Za spletne naročnike je članek dostopen tule: http://www.mladina.si/155422/konservativni-lobi

N’toko je glasbenik, novopečeni kolumnist Mladine in se že celo življenje pizdi. Aja, slovenski Hiphop je kot Borut Pahor. Na oddajo se lahko naročite prek iTunes ali RSS in jo najdete tudi na Twitterju ter Facebooku. Anže pa je na Twitterju @anzet. Podprete jo lahko tudi osebno. Zapiski oddaje: Samo Boris Pižama Valterap Klemen Klemen Odzven – N’toko Strojna oprema: iPhone 4 MacBook Pro […]