Podcasts about Otok

Piše Miša Gams, bereta Maja Moll in Aleksander Golja. Primož Mlačnik je kulturolog in pisatelj, zaposlen kot docent na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Poleg številnih znanstvenih člankov je avtor znanstvene monografije z naslovom Poročilo o melanholiji: primer Kafka (2020), kratkoprozne zbirke Šarm (2017) in romana Otok psov (2022), za katerega je bil pred dvema letoma nominiran za nagrado kresnik, in romana Surferski dnevi. Poleg lucidnega kolaža na zeleni naslovnici nas k branju zgodbe o dogodivščinah surferske druščine privabita tudi ilustracija zemljevida večine znamenitosti iz knjige in opis glavnih junakov na začetku romana. Roman Surferski dnevi je sestavljen iz dveh delov, napisanih iz vidika dveh glavnih junakov – prvi del iz prvoosebne perspektive portugalskega surferja Homerja Fernandeza, drugi del pa iz tretjeosebnega vidika prekarnega detektiva in nekdanjega policista Caetana Assunta, ki preiskuje smrt prvega in ves čas upa, da mu bodo podaljšali enomesečno pogodbo. Čeprav lahko roman beremo kot kritiko prekarnih delovnih razmerij, v katere so ves čas vpeti skorajda vsi surferji v zgodbi, saj zaradi manka začasnih del ne morejo uravnotežiti finančne neodvisnosti in svobode, ki jo prinaša ocean z velikanskimi valovi, ga lahko beremo tudi kot kritiko bogatih in nadutih surferjev, ki izkoriščajo revne surferje za to, da na njihovih plečih doživijo pet minut slave. Surfanje je tako že na začetku romana predstavljeno kot metafora za dvig iz revščine in iniciacija v zrelo dobo materialne in čustvene neodvisnosti. Mali Fernandez, ki ga oče njegovega najboljšega prijatelja skupaj s Fernandezovo mamo deložira iz skromne hiške v bližini obale, saj v nekem trenutku ne zmoreta plačevati vedno višje najemnine, izreče presunljivo misel, v kateri strne surfersko filozofijo: “Surfanje je postalo fantazija o dvigu iz revščine. Zaživeti neki drug lajf … Ampak nisem znal ali hotel zaživeti drugega lajfa. Znal sem samo surfati, ničesar drugega si nisem želel. Ničesar, absolutno ničesar. To je postalo problem. Večkrat. Videl sem skozi slike in strategije, s katerimi nas je družba reveže želela prisiliti, da sodelujemo. Že zgodaj sem zasovražil pozerje. Tudi pozerje, ki so dobro surfali. Malo teže, a brez resnih problemov celo šminkerje, ki so imeli dobro srce, a so v mladosti nasedli istim surferskim revijam kot jaz. Ameriška Surfer, portugalske Surf Portugal, Onfire, Splash – brez teh revij ne bi bil enak, ampak v njih sem prebral toliko pozerskih intervjujev s portugalskimi wannabeji, ki so surfanje popularizirali, a tudi pokvarili. Najprej so bili potepuhi in uporniki, nato so hoteli postati sponzorirani športniki.” Nekaj, kar na začetku deluje kot uporniška in romantična surferska subkultura, se tako v očeh bralca postopoma razkriva kot nepravičen kastni sistem, na dnu katerega so utrjeni, a zaradi nenehne menjave del tudi utrujeni in podplačani deskarji, ki čakajo na orjaški val svojega življenja, na vrhu pa je kasta bogatih deskarjev, ki se izživlja nad siromašnimi in jim ponuja različne življenje ogrožajoče projekte. Mlačnik v prvem delu lepo opisuje družbeno diskrepanco med različnimi “kastami”, utrjevanje socialnih statusov in surferskih simbolov ter prvinsko hrepenenje po preseganju vsega zemeljskega v neskončnem čakanju na val, ki bo odtehtal vse muke. Mali Fernandez ima tako že od vsega začetka smolo, saj ga obkrožajo ljubosumni in povzpetniški prijatelji, ki ga za nameček vodijo v svet alkohola, droge in nasilja. Čeprav iz policijskega, toksikološkega in obdukcijskega poročila, ki vznikne proti koncu romana, ne izvemo več kot to, da verjetno ni šlo za samomor ali nesrečen splet okoliščin, temveč za umor, nas pisatelj po drugi strani drži v šahu tudi z osebnima zgodbama detektiva Caetana in forenzične kriminologinje Glorie Esteves, ki imata hudičevo dober razlog, da ne zaključita prehitro z domnevami, saj potemtakem ne bi dobila podaljšane delovne pogodbe pa tudi nadaljnjih priložnosti za medsebojno flirtanje ne. V prvem delu romana Mlačnik zelo duhovito in spontano razvija psihološke like, v drugem delu pa mu povzročata težave preskok med preteklostjo in sedanjostjo ter kronološki način podajanja informacij, kjer se vse vrti okrog detektiva in njegovih osebnih strahov in ambicij. Čeprav na koncu romana izvemo, kdo je ubil malega Fernandeza, občutek nedokončanosti in opeharjenosti nekako obvisi v zraku, saj med branjem ne dobimo manjkajočega koščka v mozaiku dogodkov zadnjo noč pred umorom. Morda bi dramaturški manko pisatelj lahko nadoknadil, če bi v prvi del romana uvrstil še eno poglavje, ki bi razodelo dogajanje v zadnjih urah pred smrtjo glavnega junaka in razkrilo stopnjujočo se napetost med njim in morilcem. Tako pa se nam zdi smrt mladega Fernandeza, ki je tik pred tem, da ujame val svojega življenja, vsaj dvojno krivična – tako iz vidika zastopanja surferske etike kot iz vidika čakanja na zadoščenje. Na zadoščenje zaradi krivične deložacije, metanja polen pod noge s strani ostalih surferjev in potrjevanja kvalitetne in suverene drže v oceanu plenilcev. Odlika romana Surferski dnevi je torej v tem, da nam Primož Mlačnik pokaže, kako je meja med plenilcem in plenom, žrtvijo in morilcem, trenutkom in neskončnostjo med surferji zabrisana in kako na koncu dneva ostane le boj za golo preživetje: “Vsi smo surferski detektivi. Raziskujemo ocean, preiskujemo obzorje, razlikujemo med dobrimi in slabimi valovi ter odrejamo pravico. V naših očeh je največji zločin neposurfan val. Naša naloga je, da ga najdemo. Napadamo kot morski psi, v drsenju uživamo kot delfini. Iščemo največjo hitrost, nesmrten trenutek negibnosti in ustavljenega časa. Ko se znajdemo sredi sikajočega pršenja, vsak vesel ali žalosten življenjski dogodek presojamo skladno s tem veličastnim trenutkom. Najbolj nasilni valovi postanejo nam naklonjena nesebična dobrota oceana, medtem ko se kopensko življenje spremeni v niz zločinskih incidentov.”

Send us a textHalo Prieteljie, In our 4th installment of the CSDS, Uncle Mike and Tony D have a lesson on Otok Brač! Some Brač specific vocab and a few universal words that might be review but will be super helpful when visiting.DJ MOE brings you the Super Slatko Report on Otok Brač you need to hear if you are considering or plan on visiting.Enjoy!Visit our website: https://www.letslearncroatian.com/We have a YouTube channel: https://youtube.com/c/LetsLearnCroatianLLC Merch Store: https://www.letslearncroatian.com/llc-storeKeep the content flowing, donate to the LLC: https://www.letslearncroatian.com/llc-supporters-pageBuy the LLC a Cup of Coffee: https://www.buymeacoffee.com/infoKX Collaborate with LLC: https://www.letslearncroatian.com/become-a-sponsorDo you FaceBook, we do: https://www.facebook.com/llcpod/?__tn__=-UC*FWe even do Instagram: https://www.instagram.com/llcpod/?hl=enTeeDee's Soapshttps://www.teedeessoaps.comHello LLC Prieteljie!We launched a Buy Me a Coffee supporters page. Here's your opportunity to become an LLC Members. Lots of incentives, including: an LLC Members Only Magnet, automatic entrance to any LLC Member Only raffles & prizes and access to the LLC Members Only page on our website, where we upload new content monthly.Click on the link below.https://www.buymeacoffee.com/infoKXHvala, Bog!Support the show

This week we pop open the 2019 Zlatan Otok Plavac Mali from Hvar, Croatia. Joining us is guest host Ellen Lainez, a wine educator and founder of The Wine Consul. Her work brings wine education to life through hands-on experiences and training across the hospitality industry.We dive into five things you need to know about Croatian wine. Then we fire up a round of Pick Your Poison to keep things fun.So, pour yourself your favorite glass of Croatian wine if you've got one. If not, this episode might convince you to fix that.Show Notes:Connect with Ellen The Wine Consul!The Wine Consul on Instagramhttps://www.instagram.com/thewineconsul/The Wine Consul Websitehttps://thewineconsul.com/The Wine Consul on YouTubehttps://www.youtube.com/@thewineconsul4117Connect with the show. We would love to hear from you!Stop Wasting Your Wine on Instagramhttps://www.instagram.com/stopwastingyourwine/Stop Wasting Your Wine on YouTubehttps://www.youtube.com/@StopWastingYourWineThe Stop Wasting Your Wine Websitehttps://stopwastingyourwine.com/Chapters00:00 - Intro03:01 - Wine Interview: Ellen Lainez25:41 - Tonight's Wine: Zlatan Otok, Plavac Mali, 201930:42 - Wine Discussion - Aromas and Flavors45:44 - Learning Segment52:20 - Review01:00:46 - Game: 'Pick Your Poison' 01:10:14 - Outro

Včeraj se je v Izoli zaključil že 21. Mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema. V program festivala je bilo uvrščenih 129 filmov, od tega 45 celovečernih. Poročamo tudi o nekaterih knjižnih novostih. Izpostavljamo knjigi Samo seks Erike Johnson Debeljak in Totalna razprodaja Mire Furlan. V oddaji boste slišali tudi oceno interaktivne predstave v javnem prostoru Kitov popek, ki ga je v Arboretumu Volčji potok pripravilo Lutkovno gledališče Ljubljana.

V kine je prišla zgodovinska drama Vermiglio, za katero je italijanska režiserka Maura Delpero prejela veliko nagrado žirije na Beneškem filmskem festivalu. Poglabljamo se tudi v novo komedijo Bruna Dumonta z naslovom Imperij in se posvečamo razstavi Od filma do arhiva, ki so jo ta teden odprli v Arhivu Republike Slovenije, prikazuje pa slovensko filmsko dediščino od začetka 20. stoletja vse do konca 2. svetovne vojne. Poleg tega se pogovarjamo s finskim režiserjem Samijem van Ingnom, avtorjem filma V senci. Prikazali so ga na 21. festivalu Kino Otok, ki se te dni odvija v Izoli. Van Ingen v filmu raziskuje kompleksno zapuščino svojih prednikov – med temi je tudi Robert J Flaherty, ki velja za avtorja prvega celovečernega dokumentarca. Pogovarjamo se tudi s palestinsko režiserko Noor Abed. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova prikazujejo dva kratka filma, v katerih avtorica na izviren način prikaže tesno povezanost palestinske pokrajine in ljudi.

Tokratna, že 21. izdaja festivala Kino Otok združuje 129 filmov, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih. Vabimo vas tudi v Trbovlje, kjer bodo drevi odprli razstavo z naslovom Stojan Batič, kipar iz Trbovelj, 100 let.

V domačih kinih si lahko te dni ogledamo novi deli Wesa Andersona (Feničanska spletka) in Paola Sorrentina (Parthenope), v Slovenski kinoteki pripravljajo cikel satiričnih političnih filmov z naslovom Ne ga lomit, prihodnji teden pa se v Izoli začenja 21. festival Kino Otok, ki se osredotoča na drznejše filmske pristope.

Send us a textHalo Prieteljie!In this lesson Uncle Mike and Tony D take it up a notch, by reviewing a couple of words and using them to build sentences.DJ MOE talks about an island you have probably seen before but most likely know little about. In this Super Slatko Report we learn all about Otok Galešnjak.Another fun pod awaits!Visit our website: https://www.letslearncroatian.com/We have a YouTube channel: https://youtube.com/c/LetsLearnCroatianLLC Merch Store: https://www.letslearncroatian.com/llc-storeKeep the content flowing, donate to the LLC: https://www.letslearncroatian.com/llc-supporters-pageBuy the LLC a Cup of Coffee: https://www.buymeacoffee.com/infoKX Collaborate with LLC: https://www.letslearncroatian.com/become-a-sponsorDo you FaceBook, we do: https://www.facebook.com/llcpod/?__tn__=-UC*FWe even do Instagram: https://www.instagram.com/llcpod/?hl=enTeeDee's Soapshttps://www.teedeessoaps.comHello LLC Prieteljie!We launched a Buy Me a Coffee supporters page. Here's your opportunity to become an LLC Members. Lots of incentives, including: an LLC Members Only Magnet, automatic entrance to any LLC Member Only raffles & prizes and access to the LLC Members Only page on our website, where we upload new content monthly.Click on the link below.https://www.buymeacoffee.com/infoKXHvala, Bog!Support the show

Sat, 11 Jan 2025 03:00:00 +0000 https://geschichteeuropas.podigee.io/453-453 2db1e9a3c464f3f89d28bf208f5ac200 X: Geschichtswissenschaft und Erinnerungskultur Verknüpfte Folgen Sonderreihe zur studentischen Tagung "Was bleibt? Erinnerung in Ost- und Südosteuropa" an der Univ. Mainz! (12.11.2024) Borba, Lebensgeschichte des Vlado Dapčevic, Teil 22 (1990) (10.01.2025) Den Podcast unterstützen UNTERSTÜTZE DEN PODCAST BEI STEADY! Marlon unterstützt den Podcast seit März 2023 mit einem Betrag, der den monatlichen Hosting-Kosten entspricht. Dafür möchte ich ihm hier ganz besonders danken! SCHENK MIR EINEN KAFFEE - DEN SAFT, DER WISSEN SCHAFFT EINZELSPENDE ÜBER PAYPAL SENDEN Ab dem 10. September 2024 nenne ich regelmäßig in der Anmoderation die Vornamen von neuen, den Podcast unterstützenden Personen. Widerspruch dagegen bitte ich im Zusammenhang mit dem Zusenden der Unterstützung anzuzeigen. Feedback und Kommentare! Podcast-Blog mit Kommentarfunktion #historytelling - Netzwerk unabhängiger Geschichtspodcasts Schick mir Kommentare und Feedback als Email! Der Podcast bei Fyyd Folge mir bei Mastodon! Folge mir bei BlueSky! Frag mich nach deiner persönlichen Einladung ins schwarze0-Discord! Die Episoden werden thematisch und nicht nach Erscheinungsdatum nummeriert. Für einen chronologischen Durchgang zur europäischen Geschichte sollten die Episoden nach Namen sortiert werden. schwarze0fm hatte als Hobbyprojekt begonnen - inzwischen habe ich aber durch Auftragsproduktionen und Crowdfunding die Möglichkeit gewonnen, mehr und bessere Folgen für Geschichte Europas zu produzieren. Das Prinzip "schwarze Null" bleibt - die Einnahmen werden verwendet, für mich Rahmenbedingungen zu schaffen, den Podcast zu betreiben und weiterzuentwickeln. In dieser Folge habe ich das ausführlich erklärt. This episode of "Geschichte Europas" by schwarze0fm (Tobias Jakobi) first published 2024-01-11. CC-BY 4.0: You are free to share and adapt this work even for commercial use as long as you attribute the original creator and indicate changes to the original. Der Podcast ist Teil des Netzwerks #historytelling und von Wissenschaftspodcasts.de. 453 full X: Geschichtswissenschaft und Erinnerungskultur no Zeitgeschichte,Jugoslawien,Kroatien,Goli otok,Umerziehungslager,Gefängnis,Südosteuropa,Balkan,Tito,Erinnerungskultur Tobias Jakobi

Ciao. Pristali smo na Siciliji. Tokrat namenoma ne bomo govorili o Italiji na splošno, saj vas popeljemo na joga retreat na Sicilijo.

Asimetrija: metropola in departma, prepovedi splavov in kontracepcije, prisilni splavi in sterilizacije V oddaji Glasovi svetov bomo v pogovoru izhajali iz vsebine knjige Maternica, kapitalizem, rasizacija, feminizem, v kateri avtorica Francoise Verges v študiji primera nezakonitih, zlorabljajočih, kriminalnih praks na telesih žensk v francoskem departmaju Reunion v 70. letih prejšnjega stoletja, pokaže na prikrito ohranjanje rasistično - kolonialnih odnosov, ki se utemeljujejo na podlagi razrednega in rasnega razlikovanja. Z njimi naj bi reševali demografske zagate, prenaseljenost, zato francoske oblasti uporabljajo zavajajoče besednjake o dohitevanju ravni življenja v Evropi, v resnici pa ti predeli ostanejo v podrazvitem stanju. Ali za obstoj zločinskih praks ostajajo slepa tudi metropolitanska feministična gibanja? Magda Tušar se v oddaji Glasovi pogovarja z Blažem Gselmanom, ki ne napisal spremno besedo h knjigi in prevajalko Saro Fabjan.

U romanu građenom od fragmenata i različitih diskurza, u kojima kao da su se na trenutak susreli G. G. Márquez, Danijel Dragojević i čitavo društvance autora otočke dionice i zajedno sjeli ispred lokalnog dućana da malo proćakulaju, čitamo priču o Mare i Petru, o Didi koji je napisao knjigu o svojim putovanjima, o živima i mnogo više mrtvima koji su prošli kroz njihov i otočki život. Neke je od njih susrela zapisivačica, o nekima slušamo od tri nonice što i dandanas sjede na klupi pored vrulje, a neki su dio otočke povijesti, zabilježene i vezane uz glavnu fabularnu dionicu. Otok je u ovome romanu pozornica na kojoj se živi i umire, likovi koji se na njoj izmjenjuju uobličavaju fragmente sjećanja, čežnje, ljubavi, odlazaka, usamljenosti, prolaznosti… U romanu Lore Tomaš svakako je riječ o sto godina samoće, koja se prenosi s generacije na generaciju i dolazi do aktera koji se svojim pričama izdvajaju od kolektiviteta otoka, stavljeni u razne, svoje i tuđe, scenarije. Ovo je roman kolaž o otoku kolažu, atmosferičan i gust, u kojem i praznine imaju značenje, roman kakav još niste čitali. Režija i dramatizacija: Hana Veček, tonmajstor: Tomislav Šamec, glazbeni dramaturg: Maro Market, igrali su: Marija Škaričić, Senka Bulić, Doris Šarić Kukuljica, Siniša Popović, Nikša Butijer i Alen Šalinović

U romanu građenom od fragmenata i različitih diskurza, u kojima kao da su se na trenutak susreli G. G. Márquez, Danijel Dragojević i čitavo društvance autora otočke dionice i zajedno sjeli ispred lokalnog dućana da malo proćakulaju, čitamo priču o Mare i Petru, o Didi koji je napisao knjigu o svojim putovanjima, o živima i mnogo više mrtvima koji su prošli kroz njihov i otočki život. Neke je od njih susrela zapisivačica, o nekima slušamo od tri nonice što i dandanas sjede na klupi pored vrulje, a neki su dio otočke povijesti, zabilježene i vezane uz glavnu fabularnu dionicu. Otok je u ovome romanu pozornica na kojoj se živi i umire, likovi koji se na njoj izmjenjuju uobličavaju fragmente sjećanja, čežnje, ljubavi, odlazaka, usamljenosti, prolaznosti… U romanu Lore Tomaš svakako je riječ o sto godina samoće, koja se prenosi s generacije na generaciju i dolazi do aktera koji se svojim pričama izdvajaju od kolektiviteta otoka, stavljeni u razne, svoje i tuđe, scenarije. Ovo je roman kolaž o otoku kolažu, atmosferičan i gust, u kojem i praznine imaju značenje, roman kakav još niste čitali. Režija i dramatizacija: Hana Veček, tonmajstor: Tomislav Šamec, glazbeni dramaturg: Maro Market, igrali su: Marija Škaričić, Senka Bulić, Doris Šarić Kukuljica, Siniša Popović, Nikša Butijer i Alen Šalinović

U romanu građenom od fragmenata i različitih diskurza, u kojima kao da su se na trenutak susreli G. G. Márquez, Danijel Dragojević i čitavo društvance autora otočke dionice i zajedno sjeli ispred lokalnog dućana da malo proćakulaju, čitamo priču o Mare i Petru, o Didi koji je napisao knjigu o svojim putovanjima, o živima i mnogo više mrtvima koji su prošli kroz njihov i otočki život. Neke je od njih susrela zapisivačica, o nekima slušamo od tri nonice što i dandanas sjede na klupi pored vrulje, a neki su dio otočke povijesti, zabilježene i vezane uz glavnu fabularnu dionicu. Otok je u ovome romanu pozornica na kojoj se živi i umire, likovi koji se na njoj izmjenjuju uobličavaju fragmente sjećanja, čežnje, ljubavi, odlazaka, usamljenosti, prolaznosti… U romanu Lore Tomaš svakako je riječ o sto godina samoće, koja se prenosi s generacije na generaciju i dolazi do aktera koji se svojim pričama izdvajaju od kolektiviteta otoka, stavljeni u razne, svoje i tuđe, scenarije. Ovo je roman kolaž o otoku kolažu, atmosferičan i gust, u kojem i praznine imaju značenje, roman kakav još niste čitali. Režija i dramatizacija: Hana Veček, tonmajstor: Tomislav Šamec, glazbeni dramaturg: Maro Market, igrali su: Marija Škaričić, Senka Bulić, Doris Šarić Kukuljica, Siniša Popović, Nikša Butijer i Alen Šalinović

U romanu građenom od fragmenata i različitih diskurza, u kojima kao da su se na trenutak susreli G. G. Márquez, Danijel Dragojević i čitavo društvance autora otočke dionice i zajedno sjeli ispred lokalnog dućana da malo proćakulaju, čitamo priču o Mare i Petru, o Didi koji je napisao knjigu o svojim putovanjima, o živima i mnogo više mrtvima koji su prošli kroz njihov i otočki život. Neke je od njih susrela zapisivačica, o nekima slušamo od tri nonice što i dandanas sjede na klupi pored vrulje, a neki su dio otočke povijesti, zabilježene i vezane uz glavnu fabularnu dionicu. Otok je u ovome romanu pozornica na kojoj se živi i umire, likovi koji se na njoj izmjenjuju uobličavaju fragmente sjećanja, čežnje, ljubavi, odlazaka, usamljenosti, prolaznosti… U romanu Lore Tomaš svakako je riječ o sto godina samoće, koja se prenosi s generacije na generaciju i dolazi do aktera koji se svojim pričama izdvajaju od kolektiviteta otoka, stavljeni u razne, svoje i tuđe, scenarije. Ovo je roman kolaž o otoku kolažu, atmosferičan i gust, u kojem i praznine imaju značenje, roman kakav još niste čitali. Režija i dramatizacija: Hana Veček, tonmajstor: Tomislav Šamec, glazbeni dramaturg: Maro Market, igrali su: Marija Škaričić, Senka Bulić, Doris Šarić Kukuljica, Siniša Popović, Nikša Butijer i Alen Šalinović

U romanu građenom od fragmenata i različitih diskurza, u kojima kao da su se na trenutak susreli G. G. Márquez, Danijel Dragojević i čitavo društvance autora otočke dionice i zajedno sjeli ispred lokalnog dućana da malo proćakulaju, čitamo priču o Mare i Petru, o Didi koji je napisao knjigu o svojim putovanjima, o živima i mnogo više mrtvima koji su prošli kroz njihov i otočki život. Neke je od njih susrela zapisivačica, o nekima slušamo od tri nonice što i dandanas sjede na klupi pored vrulje, a neki su dio otočke povijesti, zabilježene i vezane uz glavnu fabularnu dionicu. Otok je u ovome romanu pozornica na kojoj se živi i umire, likovi koji se na njoj izmjenjuju uobličavaju fragmente sjećanja, čežnje, ljubavi, odlazaka, usamljenosti, prolaznosti… U romanu Lore Tomaš svakako je riječ o sto godina samoće, koja se prenosi s generacije na generaciju i dolazi do aktera koji se svojim pričama izdvajaju od kolektiviteta otoka, stavljeni u razne, svoje i tuđe, scenarije. Ovo je roman kolaž o otoku kolažu, atmosferičan i gust, u kojem i praznine imaju značenje, roman kakav još niste čitali. Režija i dramatizacija: Hana Veček, tonmajstor: Tomislav Šamec, glazbeni dramaturg: Maro Market, igrali su: Marija Škaričić, Senka Bulić, Doris Šarić Kukuljica, Siniša Popović, Nikša Butijer i Alen Šalinović

Dobar Dan, Its summer time and we continue to talk travel phrases for those heading out on vacation or holiday. Uncle Mike has both Tony D and DJ MOE to help out with these new useful travel phrases.DJ MOE and the Super Slatko Report brings you all the Otok Lastovo info you'll need to add this beautiful island to your next Croatian itinerary.Can't wait, see you there!Bog,LLC_TeamVisit our website: https://www.letslearncroatian.com/We have a YouTube channel: https://youtube.com/c/LetsLearnCroatianLLC Merch Store: https://www.letslearncroatian.com/llc-storeKeep the content flowing, donate to the LLC: https://www.letslearncroatian.com/llc-supporters-pageBuy the LLC a Cup of Coffee: https://www.buymeacoffee.com/infoKX Collaborate with LLC: https://www.letslearncroatian.com/become-a-sponsorDo you FaceBook, we do: https://www.facebook.com/llcpod/?__tn__=-UC*FWe even do Instagram: https://www.instagram.com/llcpod/?hl=enTeeDee's Soapshttps://www.teedeessoaps.comHello LLC Prieteljie!We launched a Buy Me a Coffee supporters page. Here's your opportunity to become an LLC Members. Lots of incentives, including: an LLC Members Only Magnet, automatic entrance to any LLC Member Only raffles & prizes and access to the LLC Members Only page on our website, where we upload new content monthly.Click on the link below.https://www.buymeacoffee.com/infoKXHvala, Bog!Support the Show.

A tko tamo nastupa? Nenad Kreizer i jedan od pokretača hrvatskog Otočkog vala, Mladen Max Juričić, gledaju na predstojeće i prisjećaju se nekih nezaboravnih ljetnih scena. Na kojem jeziku su Juričić i Vještice još onda nastupali u Berlinu? Iz Beograda Uroš Milovanović dok si rekao Keks (Zoe Kida) donosi novosti sa scene u Srbiji. Slušamo svježu glazbu. Između ostalog tu je i Valentino Bošković (Kruzer i Postira), jedan od posljednjih predstavnika Otočkog vala. Zašto i kome pjevati na dijalektu? Von Nenad Kreizer.

V Izoli se je konec tedna končala jubilejna, 20. izdaja mednarodnega filmskega festivala Kino Otok. Močan vtis je pustil film, ki so ga prikazali v soboto: pretresljiv armenski osebni dokumentarec Shoghakat Vardanyan 1489, posnet na kamero telefona, o – tudi čustvenem – procesu iskanja brata, ki je pogrešan v vojni. Napovedujemo pa tudi mednarodni festival Imago Sloveniae in Poletje v stari Ljubljani, ki ju bodo na Kongresnem trgu v Ljubljan uvedli mariborski simfoniki z mladimi glasbeniki.

V tokratnem Svetu kulture se bomo najprej posvetili jubilejnemu 20. mednarodnemu filmskemu festivalu Kino otok – Isola Cinema. Drevi ga bo odprla projekcija indijske klasike Čarodejev ples. Napovedujemo tudi novo premiero v novomeškem Anton Podbevšek teatru - Beograjski trio je ljubezenski politični triler, ki je nastal po romanu srbskega pisca Gorana Markoviča in v režiji Matjaža Bergerja.

Iz Nove Gorice se nam je oglasil Gregor Božič, direktor fotografije z zlato palmo ovenčanega kratkega filma Mož, ki ni mogel molčati. Gre za film hrvaškega režiserja Nebojše Slijepčevića, slovensko manjšinsko koprodukcijo, ki dramatizira dogodek iz leta 1993 v Bosni in Hercegovini, ko so potniški vlak ustavile srbske paravojaške sile - uprl pa se jim je le eden od 500 potnikov. Film je v današnjem nemirnem času še kako aktualen, so zapisali pri Slovenskem filmskem centru, zlata palma pa je pomembno priznanje tudi za koprodukcijsko sodelovanje, ki ga je uspešno izpeljal producent Boštjan Virc. Napovedujemo prihajajočo 20. izdajo festivala Kino otok, ki v Izoli in drugih mestih po Sloveniji kot vsako leto predstavlja filme z vsega sveta, od Italije in Srbije do Armenije in Maroka, Palestine, Sirije, Mehike in še in še … Uradno ga odpirajo v sredo s Čarodejevim plesom iz leta 1979, barvito pripovedko indijskega režiserja, scenarista, glasbenika, karikaturista in slikarja Govindana Aravindana, ki jo posvečajo lani preminulemu soustanovitelju festivala, Helmutu Groschupu. Obiskali smo tudi festival generativne umetnosti Adela, govorili z gostujočim umetnikom, nizozemskim "medijskim arheologom" Joostom Rekveldom, in ocenili najzanimivejši film s trenutnega kinosporeda: Naključnega morilca Richarda Linklaterja.

Doabar Dan!Today Uncle Mike expands on new ways to learn someones name. Tony D will do his best learn along with you, some very fun practical information ahead when you're learning new names and making introductions.DJ MOE will take us to Otok Murter, a beautiful island with great history and a lot to offer.Fun pod and lots of giggles await!LLC_TeamVisit our website: https://www.letslearncroatian.com/We have a YouTube channel: https://youtube.com/c/LetsLearnCroatianLLC Merch Store: https://www.letslearncroatian.com/llc-storeKeep the content flowing, donate to the LLC: https://www.letslearncroatian.com/llc-supporters-pageBuy the LLC a Cup of Coffee: https://www.buymeacoffee.com/infoKX Collaborate with LLC: https://www.letslearncroatian.com/become-a-sponsorDo you FaceBook, we do: https://www.facebook.com/llcpod/?__tn__=-UC*FWe even do Instagram: https://www.instagram.com/llcpod/?hl=enTeeDee's Soapshttps://www.teedeessoaps.comHello LLC Prieteljie!We launched a Buy Me a Coffee supporters page. Here's your opportunity to become an LLC Members. Lots of incentives, including: an LLC Members Only Magnet, automatic entrance to any LLC Member Only raffles & prizes and access to the LLC Members Only page on our website, where we upload new content monthly.Click on the link below.https://www.buymeacoffee.com/infoKXHvala, Bog!Support the show

Koper je eno naših najstarejših mest. Letos praznuje 1500 let nastanka. Vse do dvajsetega stoletja je bil otok. Poseljen je bil že v predrimskem obdoju. Geostrateška obmorska lega v širšem prostoru severnega Jadrana, pomorska plovba in trgovina so ključi njegovega razvoja. Zaznamovale so ga številne menjave oblasti, obdobja gospodarskega in kulturnega razcveta ter usihanja. Menjaval je tudi imena: Aegida, Capris, Justinopolis, Caput Histrie, Capodistria ali Koper. Nekaj mejnikov razgibane zgodovine Kopra kot otoka, obmorskega mesta in pristanišča nam bo predstavil zgodovinar dr. Salvator Žitko. V oddajo Morje in mi ga je povabila Lea Širok.

V turistični oddaji smo se povzpeli na bližnje Pohorje, ki ponuja obilo možnosti in priložnosti za celoletni turizem. Slišali smo, kako ga razvijati, ob tem pa ne pozabiti na ohranjanje naravnih danosti, seveda smo tudi potovali in spoznavali otok Sumatro.

V turistični oddaji smo se pogovarjali z dolgoletnim turističnim delavcem Milanom Sajkom, kajti njegova turistična agencija zaznamuje letos 30-letnico delovanja. Predstavili smo knjigo Malečniška kuharica, v potopisnem delu pa smo vas popeljali še na največji indonezijski otok – Sumatro.

Prvoosebna pripovedovalka v knjigi Otok pogrešanih dreves pisateljice Elif Shafak je figa, ki opazuje zapletenost in dinamičnost sveta okrog sebe, razlaga svoja stanja in občutja ter razkriva ljudem tisto, kar sami ne opazijo. Skozi osebne zgodbe predstavi dogajanja in usode ljudi, živali in dreves na Cipru v času medetničnih spopadov, grozodejstev ter premestitev ljudi s severa na jug in z juga na sever otoka, ko z zeleno črto razmejijo in razdelijo otok. Figa s svojimi dolgimi koreninami in daljšim življenjem od ljudi, tipa in razume svet zelo na široko, ve za dogodke in pozna zgodovino, stopa v odnose in goji čustva. Njena metaforika je večplastna. Potem, ko je dolgo ukoreninjena, ji vojne razmere ne prizanašajo, vendar jo rešijo in jo z roba Nikozije, kjer je bolehala v neki priljubljeni taverni, s poganjkom preselijo v London. Na podobne načine se vkoreninjano in izkoreninjajo ljudje, se izgubljajo, izginjajo in pogrešajo, da bi se nekoč morda spet našli poti drug k drugemu. O knjigi več prevajalka knjige Maja Ropret

Arnie invites Activia Barleyfoot to the tavern in hopes of sparking a grand reunion with her father Otok.CreditsArnie: Arnie NiekampUsidore: Matt YoungChunt: Adal RifaiActivia Barleyfoot: Tawny NewsomeMysterious Man: Tim SniffenProducers: Arnie Niekamp, Matt Young, and Adal RifaiAssociate Producer: Anna HavermannPost-Production Coordination: Garrett SchultzEditor: Tim JoyceMagic Tavern Logo: Allard LabanTheme Music: Andy PolandYou can support the show directly and receive bonus episodes and rewards by joining our Patreon at https://www.patreon.com/magictavern for only $5 per month. Follow us on Twitter and Instagram, and now Patreon!See Privacy Policy at https://art19.com/privacy and California Privacy Notice at https://art19.com/privacy#do-not-sell-my-info.

Festivalsko poletje se je začelo! Še zadnji utrinki s Kino otoka v Izoli in že smo na poti v Kranj, kjer se odvija Kranjski igralski filmski festival - Krafft. Častni gost letošnjega festivala je sloviti srbski igralec Predrag "Miki" Manojlović. Napovedujemo pa tudi dogajanje v prihodnjem tednu: v Ljubljani Festival migrantskega filma, v Ormožu in Ljutomeru pa se bo začel - letos zgodnji - ljubljenec domačega in tujega občinstva, Grossmannov festival fantastičnega filma in vina. V kinu so slišni še zadnji udarci Metronoma: film je umeščen v Bukarešto v začetku sedemdesetih, kjer sedemnajstletna Ana s prijatelji posluša prepovedano radijsko oddajo Metronom. 

Najveći pješčani otok na svijetu smješten je uz obalu Queenslanda, a sada mu je, nakon desetljeća kampanje naroda Butchulla službeno vraćeno njegovo tradicionalno ime - K'gari.

Prva oddaja tega tedna prinaša vpogled v sklepni del festivala Kino Otok, ki je letos potekal že devetnajstič po vrsti. V Berlinu so se ta konec tedna začeli Slovenski kulturni dnevi. Tema je čebelarstvo in včeraj je v Muzeju evropskih kultur potekala slovesna otvoritev z razstavo Buzzing Slovenija ali brenčeča Slovenija čebel in ljudi, ki bo odprta do aprila prihodnje leto. V mesecu Evropskih kulturnih dni se Slovenija predstavlja s številnimi okroglimi mizami, literarnimi dogodki, koncerti in predavanji, povsod kot dežela čebelarjev, v tradicionalnem in sodobnem, trajnostnem smislu. Vabimo pa vas tudi na 16. mednarodni festival sodobne klovnade in novega cirkusa KLOVNBUF.

Kino Otok - Isola Cinema je eden najbolj trdoživih filmskih festivalov. Poteka v Izoli, a ker je lahko vsako mesto tudi otok, se festivalu s projekcijami letos pridružujejo še štirje otoški sateliti art kinematografi v Cerknici, Idriji, Sežani in Tolminu. Skupaj je v program uvrščenih 120 filmov.

Napovedujemo festival Kino Otok, ki je s premiero filma Zbogom, Leonora italijanskega režiserja Paola Tavianija je v sredo že gostoval v Ljubljani. Glavnina programa se bo odvila v drugi polovici prihodnjega tedna v Izoli. Programu Kino Otoka, ki se je pred dvema desetletjema profiliral s predstavljanjem pri nas manj prisotnih del azijske, afriške in južnoameriške kinematografije, se pridružujejo v Slovenski kinoteki, kjer te dni predvajajo izbor šestih restavriranih filmov indijskega cineasta Satjadžita Raja iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja. Medtem se javni zavod Kinodvor spominja svojih začetkov pred 15 leti, ko so ga ustanovili v sodelovanju z bližnjo Kinoteko. Kino na Kolodvorski ulici 13 v Ljubljani letos obeležuje tudi stoletnico odprtja. Kot pravi njegova direktorica Metka Dariš, skupaj z občinstvom v naslednjih letih pričakujejo dolgo načrtovano širitev v minipleks v podhodu Ajdovščina.

Na začetku (in koncu) tokratne epizode Izšlo je lahko slišimo, kako kitarist Beni Baute igra ljudsko melodijo s Kanarskih otokov, melodijo, ki je neke vrste kontrapunkt romanu Otok psov. Roman je napisal Primož Mlačnik in z njim zmagal na natečaju Literarno-umetniškega društva Literatura za izvirni slovenski roman. V utemeljitvi nagrade je žirija med drugim zapisala, da gre za "detektivski roman brez detektiva". Več o romanu, njegovi pripovedni strategiji, avtorskih odločitvah in še čem pove avtor Primož Mlačnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Can Otok Barleyfoot help carfoon Blemish suppress the evil trapped inside him?CreditsArnie: Arnie NiekampUsidore: Matt YoungChunt: Adal RifaiOtok Barleyfoot: Nick BaerBlemish: Martin WilsonMysterious Man: Tim SniffenDirector Ward: Shane WilsonTricia: Kate JamesCraig: Ryan DiGiorgiProducers: Arnie Niekamp, Matt Young, and Adal RifaiPost-Production Coordination: Garrett SchultzEditor: Anna HavermannMagic Tavern Logo: Allard LabanTheme Music: Andy PolandYou can support the show directly and receive bonus episodes and rewards by joining our Patreon at https://www.patreon.com/magictavern for only $5 per month. Follow us on Twitter and Instagram, and now Patreon!See Privacy Policy at https://art19.com/privacy and California Privacy Notice at https://art19.com/privacy#do-not-sell-my-info.

Piše: Marica Škorjanec- Kosterca Bere: Eva Longyka Marušič Pesnica in pisateljica Vanda Šega ima za seboj bogat literarni opus desetih pesniških zbirk, knjige kratke proze, in dveh romanov iz sodobnega življenja. Otroštvo je preživljala v živem stiku z naravo, doma je v Grahovem, blizu Cerkniškega jezera, od koder se je začasno ločila le zaradi šolanja in študija v Ljubljani. Roman Polovica dvojine je prvoosebna pripoved protagonistke Lize o življenju deklice, dijakinje, študentke in uspešne poslovne ženske, ki je tudi hči, ljubica, prijateljica in ljubeča mati. Njeno doživljanje odnosov je opisano poglobljeno, z vsemi čustvenimi odtenki,. Liza je zelo navezana na očeta, mati pa se po izgubi hčerke – Lizine dvojčice – oddaljuje in se zapira v svoj svet. Tok pripovedi se iz domnevne sedanjosti večkrat preusmeri v preteklost, kjer se rodi nova zgodba iz življenja prednikov ali prikaže prizor, ki je ostal v spominu kot zaustavljen posnetek. »Slike in prizori nimajo datumov, niso v sosledju časa, niso negativ že videnega. So blodnje vsega, kar je,« zapiše. Roman povezujejo poglavja z imeni literarnih oseb ali krajev, ki so zaznamovali posebne trenutke: Frankfurtsko letališče, London, Tivoli. Začetek romana pripoveduje o ljubezni mladega para, učiteljice Anice in arhitekta Martina. Rodita se jima dvojčici Liza in Ela. Nerazdružljivi sta, a malo pred njunim šestim rojstnim dnevom se sreča mlade družine nenadoma in za vedno prekine – Ela umre pod kolesi avtomobila. Liza občuti smrt sestrice kot izgubo polovice svoje biti in ta bolečina ji ostane za vedno. Na enem od mnogih poslovnih potovanj med čakanjem na naslednji let se Liza spominja kolegice in prijateljice iz otroštva Velme. Njuno prijateljstvo je bilo večkrat omajano in prekinjeno, saj je bila Velma že kot punčka nepremišljena, odrasla pa je povzročala bizarne škandale, prijateljstvo je znala izrabljati za vzbujanje sočutja pri svojih težavah in s svojimi spletkami škoditi tudi najbližjim. Lizina prva ljubezenska zveza s študentom, košarkarjem Damirjem, ni bila posebno osrečujoča, saj je bil fant grob in nezanesljiv ljubimec in je na lepem izginil brez slovesa. Na videz bežna ljubezenska epizoda s študentom Kristjanom pa v Lizinem življenju pomeni prelomnico, ki osmisli vse njeno življenje, čeprav zveze nista nadaljevala. Po mnogih letih sta se naključno bežno srečala na letališču, ko sta čakala vsak na svoj let. Lizina hči Kim je v ljubljanskem domu preživljala prijazno, varno otroštvo z ljubečo mamo, dedkom in babico, pogrešala pa je očeta in ga kot otrok poskušala najti v raznih moških. Uporniška Kim je težko prenašala družinsko, zlasti materino zaščitniško ljubezen. Takoj po diplomi je mlada baletka odšla v London, da bi zaživela svobodno. Zamolčano skrivnost o njenem očetu je poznala samo Liza: ko pa jo je izpovedala, je bilo že prepozno. Romanje v preteklost in bivanje v deželah prednikov opisuje več poglavij: Angelika, Posušene češnje in Otok. Te zgodbe so obiski nekdanjih ljudi, zapuščenih hiš in pokrajin, ki se skoraj niso spreminjale. Vse tkivo pripovedi prevevajo globoki čustveni vzgibi, pretanjeni opisi detajlov, poetični orisi narave, odkrivanje najbolj skritih notranjih zaznav, empatija do bližnjih in celo tistih, ki ne ravnajo skladno z etičnimi načeli in znajo tudi raniti. Pripoved marsikje zazveni kot lirska pesem. »Zgodilo se je kot glasba, ki rahlja in ljubkuje telo z dotikom vseh čutil, s kančkom iluzije, ki nima cene,« piše. V romanu Polovica dvojine je več poglavij posvečenih bližnji ali oddaljeni preteklosti. Pisateljica Vanda Šega pa predstavlja tudi družbeno tematiko, s katero se človeštvo sooča danes: poroke istospolnih parov in njihovi potomci, oploditev z medicinsko pomočjo, pravni vidiki usode otrok, rojenih v teh zvezah, navidezni zakon, sklenjen z namenom, da partner v tuji državi dobi možnost za stalno zaposlitev. Roman v prvoosebni pripovedi pritegne k branju z razgibano življenjsko zgodbo, predstavitvijo različnih značajev in čustveno neposrednostjo. Osnovno sporočilo je tako, kot narekuje antična misel: dobro in lepo. Dramatičen razplet romana temelji na veri v usodo in usodnost medčloveških stikov, tudi nenamernih.

V zahodni Afriki si pripovedujejo pravljico o prebrisanem pajku, ki goljufa in laže. In vedno mu uspe uiti kazni. Prisluhni afriški pravljici Ptičji češnjev otok. Ptičji češnjev otok, uredila in prevedla Jana Unuk, Študentska založba, Ljubljana, 2008, bere Nataša Holy

To je zadnja epizoda v tokratni marčevski supermožganski seriji, ki je navdih našla v Tednu možganov in rekla – Tako se govori! Če pomislimo na epizode o razvoju govora, o preklinjanju in Tourettovem sindromu, pa o sindromu tujega naglasa… smo se že naučili, da jeziki odpirajo svetove, za nas in naše možgane. In današnja zgodba bo to več kot potrdila. Ali to, da poznamo več izrazov za modro pomeni, da jo tudi drugače zaznavamo? Gremo na Otok, na Univerzo Lancaster, k profesorju aplikativne lingvistike, Panosu Athanaopoulosu! Pripravlja: Mojca Delač.

Eden izmed ključev leži v vsemogočni naravi, so modrovali evgeniki, nadaljevali pa z mislijo, da je človek določil samega sebe tudi ob pomoči naravoslovja, z medicino pa bo obvladoval njeno slepo vsemogočnost, tako da naravna selekcija, ki daje prednost bolj prilagodljivim, ne bo edini upravičeni izbor. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje so med drugim obstajale zveze za novo družbo, združbe, ki jim je veliko pomenilo nenasilje. Tudi po prvem svetovnem spopadu so ljudje ponekod poskušali graditi temelje večje enakosti in se zavzemali za socialni mir. Hkrati so pomembna imena na kvaziznanstvenih poskusih dokazovala vnaprej znane izide o pomembnih rasnih razlikah. Dokazovanje manjvrednosti potomcev koloniziranih staroselcev ni bilo nekaj novega, je pa dobilo veliko večjo veljavo v biologiji, medicini, zoologiji in drugih eksperimentalnih znanostih. V kraljestvu belega človeka je zavladala histerija - zamisel o rasni higieni in oplemenitenju biološke substance, ki bo prečiščena, brez nevarnih obarvanih primesi, dajala možnost vzreje nadčloveka, poleg tega pa se je treba rešiti slabotnih in odklonskih primerkov, jih zatreti in iztrebiti. Med zagovorniki so bili tako resni znanstveniki kot preroški vidci božanskih misli, ki so nekdaj hlepeli po idealnih utopičnih družbah ljudi z nadčloveško zavestjo. Desetletja so se dogajale usodne preobrazbe in znanstvena vnema je vodila do povezave vsemogočne, na kapitalu temelječe ekonomije z eksperimentiranjem na področju genetike. Veljala je precejšnja stopnja zaupanja v naravo, vendar je vseeno obstajala velika torelanca do poseganja v njene "slepe mehanizme." Dopustni so bili popravki in izboljšanja v naravi in pri človeku. Evgenika je omogočala prisilne sterilizacije in množične pomore šibkejših članov družbe. Založba * cf je nedavno izdala romaneskno delo Ikarija, ki v ospredje postavlja tri osebe. Dve združuje interakcija med mogočo podobo ameriškega vojaka, ki pride v porušeno mesto povojne Nemčije, in mogočim pripovedovalcem življenjske zgodbe nekdanjega prijatelja, ki je iz navdušenega človekoljuba in idealista zaradi razočaranja in znanstvenega zanimanja, vsaj na teoretični ravni, postal entuziastični zagovornik evgenike. O knjigi in okoliščinah romana, ki ga je napisal Uwe Timm, več prevajalka knjige Mojca Kranjc in dr. Špela Virant, avtorica spremne besede.  

Either we find and save Otok this episode, or Usidore dies for real. Those are the stakes.CreditsArnie: Arnie NiekampUsidore: Matt YoungChunt: Adal RifaiOtok Barleyfoot: Nick BaerMysterious Man: Tim SniffenProducers: Arnie Niekamp, Matt Young, and Adal RifaiPost-Production Coordination: Garrett SchultzEditor: Stephen DrangerMagic Tavern Logo: Allard LabanTheme Music: Andy PolandClick HERE for tickets for the upcoming live show at SF Sketchfest (San Francisco, CA) on January 21st.You can support the show directly and receive bonus episodes and rewards by joining our Patreon at https://www.patreon.com/magictavern for only $5 per month. Follow us on Twitter and Instagram, and now Patreon!See Privacy Policy at https://art19.com/privacy and California Privacy Notice at https://art19.com/privacy#do-not-sell-my-info.

While traveling on their quest to save Otok before the end of Chrismust, Arnie, Chunt and Usidore spend a night in the forest.CreditsArnie: Arnie NiekampUsidore: Matt YoungChunt: Adal RifaiMysterious Man: Tim SniffenTricia: Kate JamesGianessa Relkorus: Dana QuercioliBungaree Chubbins: Tom GottliebProducers: Arnie Niekamp, Matt Young, and Adal RifaiPost-Production Coordination: Garrett SchultzEditor: Tim JoyceMagic Tavern Logo: Allard LabanTheme Music: Andy PolandClick HERE for tickets for the upcoming live show at Thalia Hall (Chicago, IL) on December 17th.Click HERE for tickets for the upcoming live show at SF Sketchfest (San Francisco, CA) on January 21st.You can support the show directly and receive bonus episodes and rewards by joining our Patreon at https://www.patreon.com/magictavern for only $5 per month. Follow us on Twitter and Instagram, and now Patreon!See Privacy Policy at https://art19.com/privacy and California Privacy Notice at https://art19.com/privacy#do-not-sell-my-info.

Piše: Sašo Puljarević Bere: Jure Franko Na Oddelku za politične vede Univerze v Las Palmasu na otoku Gran Canaria raznese bombo. En človek umre, eden je pridržan. To so izhodiščne koordinate romana Primoža Mlačnika Otok psov, ki pa logično vprašanje kdo je storilec? razcepi do te mere, da se na koncu zdi povsem nepomembno. Ali pač? Roman odpirata novinarska prispevka, ki nas vržeta in medias res dogajanja dan potem, nato pa sledijo poglavja, v katerih beremo prvoosebne pripovedi, nekakšne notranje monologe posameznikov, ki so tako ali drugače povezani z eksplozijo in ne nazadnje tudi med sabo. Tovrstna formalna zasnova ne priča le o veščem preigravanju in subtilnem parodiranju različnih diskurzov, temveč opozarja, da tudi z žanrsko oznako ne bomo opravili tako zlahka. Če se vsaj na začetku zdi, da gre za nekoliko nekonvencionalen krimič ali pa vsaj politični triler, se na koncu izkaže, da roman tovrstne konvencije zgolj s pridom izkorišča, a jih brez zadržkov izpljune, takoj ko mu postanejo pretesne. Morda gre res, kot v Delu ugotavlja Anja Radaljac, prej za marketinško kot pa za literarnovedno oznako, ki se ji tudi Otok psov ni izognil. Če bo to pripomoglo k večji branosti, prav, v tem primeru nimam zadržkov. Policijski načelnik, ki ga spoznamo takoj na začetku, klasični cinični badboy, ponosen pripadnik represivnega aparata, namreč ni tisti, ki bi pred nami sestavljal koščke sestavljanke, ki se bodo na koncu neizogibno sestavili v enodimenzionalno sliko jasno motiviranega storilca. Njegova perspektiva je namreč le ena od perspektiv, s pomočjo katerih bralec sestavlja zgodbo o tem, kaj se je zgodilo. Roman je v tem smislu izrazito dialoški, osnovna fabula pa – da bi se lahko konstituirala – zahteva bralca-preiskovalca in je zato odvisna od preiskovalčevega interesa in natančnosti branja. Ali roman deluje tudi mimo vprašanja, kdo je storilec? Povsem suvereno. Pripovedovalci so namreč psihološko izrazito kompleksni posamezniki, ki se večinoma poskušajo razložiti predvsem sebi, šele nato pa morda tudi komu drugemu. Pri tem gre opozoriti, da so tudi slogovno diferencirani, kar odločilno pripomore k temu, da delo deluje izrazito polifonično. Kot nekakšen lajtmotiv se v romanu Otok psov kaže vprašanje nasilja. Že na samem začetku tistega mesenega, ki ga povzroča policijski načelnik, nato spolnega, partnerskega, oziroma tistega krovnega, psihološkega, o katerem beremo predvsem v poglavju doktorske študentke in mlade raziskovalke Pinocchio. Mlačnik namreč na primeru akademskega miljeja razgalja igre moči, ki segajo tako v sfero intimnega kot tudi političnega. Kot pravi Pinocchio, je sistem mlade raziskovalce »povišal v status nejasnega in vzvišenega občevanja, v katerem so bili naši domnevni privilegiji neločljivi od izkoriščanja«, in jih pretvoril v »lutke z darom govora, ki nikoli ne bodo postale pravi ljudje«. A vendar se junaki tovrstnemu občutku brezusodnosti ne predajajo v celoti. Statusu quo se sopostavlja občutenje »svete, pravičniške jeze«, ki morda lahko opraviči celo umor ali pa vsaj izniči občutek krivde. Odgovor na vprašanje, kaj je prav, bi bilo seveda iluzorno pričakovati, že zaradi formalne zasnove pa roman ponuja številne vstope in možnosti branja, pri čemer predvsem razgalja določene medčloveške postulate. Pri tem se ne morem izogniti občutku, da se naslanja na postmodernistično tradicijo pluralnosti perspektiv in posledično percepcijo resničnosti, ki je izrazito diskurzivno pogojena. Tovrstni tezi v prid ne govori le formalna zasnova in idejna razplastenost romana, temveč tudi slogovne izbire. Roman se namreč odmika od tako imenovanega komunikativnega sloga, a njegovi junaki niso zato nič manj polnokrvni. Jezik je razčlenjen in bogat, občasno tudi teoretsko podkrepljen, a pri tem ne pada v suhoparnost, temveč je lucidno duhovit. Predvsem pa opozarja, da gre pri določenih diskurzih pogosto le za pretvezo, ki opravičuje takšne in drugačne igre moči. Sem in tja se v besedilo povsem subtilno prikrade tudi kakšna pasja metafora, ki skupaj s številnimi aluzijami ali pa kar neposrednimi medbesedilnimi navezavami, tako literarnimi kot teoretskimi, gradi pasji otok in Otok psov – literarno poslastico za vse arheologe vednosti pa tudi tiste, ki bi si to želeli postati.

Hello prieteljie!We have a new lesson for you with vocabulary and phrases celebrating Fathers Day. Uncle Mike and Tony D will go through it with you and hopefully help you celebrate with any dads you may know out there.DJ MOE will take us to Otok Pag! An interesting island for you to learn about as well as some really fun sounding options you have available to you should you ever visit.Another great pod awaits!See you there, Bog , LLC_TeamVisit our website: https://www.letslearncroatian.com/We have a YouTube channel: https://youtube.com/c/LetsLearnCroatianLLC Merch Store: https://www.letslearncroatian.com/llc-storeKeep the content flowing, donate to the LLC: https://www.letslearncroatian.com/llc-supporters-pageBuy the LLC a Cup of Coffee: https://www.buymeacoffee.com/infoKX Collaborate with LLC: https://www.letslearncroatian.com/become-a-sponsorDo you FaceBook, we do: https://www.facebook.com/llcpod/?__tn__=-UC*FWe even do Instagram: https://www.instagram.com/llcpod/?hl=en

Také trpíte na nateklé oční okolí? Rychlou pomoc najdete třeba v kuchyni. Už naše maminky si přikládaly na unavené a oteklé oči kolečka čerstvé okurky, nebo použité vychlazené sáčky s černým nebo heřmánkovým čajem.

Otok u luci Sydney vraća se svojim tradicionalnim vlasnicima. Vlada Novog južnog Walesa najavila je da će 43 milijuna dolara biti uloženo tijekom četiri godine za popravak i obnovu Me-Mel također poznatog kao Goat Island, budući da je zemljište otoka upisano na odbor koji vode predstavnici Aboridžina.

V Izoli se s projekcijo dokumentarnega filma Andrine Mračnikar o postopnem, a vztrajnem izginjanju slovenščine na avstrijskem Koroškem odpira festival Kino Otok – Isola Cinema. V dunajskem kulturnem centru Korotan so odprli razstavo likovnih del izjemne zgodovinske osebnosti druge polovice 19. stoletja, Antona Perka, medtem ko v Slovenskem etnografskem muzeju predstavljajo razstavo Plečnikova Lectarija, zgodbo o medičarskih in svečarskih izdelkih, rokodelskih znanjih in prijateljstvu dveh družin, ki ju povezujeta Ljubljana in arhitekt Jože Plečnik. V sredo se je v Slovenski kinoteki v Ljubljani odvil prav poseben dogodek: Slovenski filmski arhiv je predstavil digitalno restavrirane reportažne filme Veličana Beštra in poetični dokumentarni kratki film Maria Foersterja o Prešernovi rojstni hiši. Slednji je nastal pred 80 leti, trije Beštrovi pa pred stoletjem.V Slovenskem etnografskem muzeju so odprli razstavo Plečnikova LectarijaV Izoli se s projekcijo dokumentarnega filma Andrine Mračnikar o postopnem, a vztrajnem izginjanju slovenščine na avstrijskem Koroškem odpira festival Kino Otok – Isola Cinema. V dunajskem kulturnem centru Korotan so odprli razstavo likovnih del izjemne zgodovinske osebnosti druge polovice 19. stoletja, Antona Perka, medtem ko v Slovenskem etnografskem muzeju predstavljajo razstavo Plečnikova Lectarija, zgodbo o medičarskih in svečarskih izdelkih, rokodelskih znanjih in prijateljstvu dveh družin, ki ju povezujeta Ljubljana in arhitekt Jože Plečnik. V sredo se je v Slovenski kinoteki v Ljubljani odvil prav poseben dogodek: Slovenski filmski arhiv je predstavil digitalno restavrirane reportažne filme Veličana Beštra in poetični dokumentarni kratki film Maria Foersterja o Prešernovi rojstni hiši. Slednji je nastal pred 80 leti, trije Beštrovi pa pred stoletjem.

A really gorgeous trip and Dave shows Ireland's beauties. In the JEZERO or LAKE there are lot of fish… KRAP - CARP, ŠČUKA – PIKE and POSTRV- TROUT. Travelers also learned that OTOK is ISLAND, GRAD is CASTLE, SREDNJEVEŠKI means MEDIEVAL, STOLP is TOWER, STOLETJE is CENTURY, HRAST is OAK and PRITISK – PRESSURE.

Potujemo v avstrijski Linz, kjer se je v sredo začel že 19. festival evropskega filma Crossing Europe. Ogledali smo si dva filma, ki sta trenutno na sporedu v kinu, oba pripovedujeta o filmu in ustvarjalnosti. Špansko-argentinski film Tekmeca prikazuje skozi prizmo satire, Bergmanov otok francoske režiserke Mie Hansen-Love pa v njenem tipično nežno čustvenem, zelo osebnem slogu. Predstavljamo tudi tekmovalni program letošnjega festivala v Cannesu. Vabljeni k poslušanju!

BOOKSTAN ON AIR...