Podcasts about vsebina

V tokratni Evropi osebno predstavljamo latvijskega biologa, znanstvenika in podjetnika Janisa Jaska, ki se je pred približno petimi leti odločil, da je dovolj, da na univerzi spreminja denar v znanje in zdaj poskuša znanje spremeniti v denar. S kolegi ustanovili startup Weedbot, pod okriljem katerega so zasnovali kmetijskega robota, ki s pomočjo umetne inteligence in laserjev odstranjuje plevel. Prvi weedbot iz Latvije od te pomladi že uspešno odstranjuje plevel med korenjem na angleških njivah. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije. 

Hrvoje Kovačević je eden izmed kovačev misli. Tako bi lahko prevedli ime zagonskega podjetja MindSmiths, ki ga je pred osmimi leti skupaj s kolegi računalničarji ustanovil v Zagrebu. Ukvarjajo se z umetno inteligenco, predvsem z nišnimi storitvami. Misli in ideje kujejo v prostorih nekdanje tovarne WC-papirja.Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Indre Simanaitienė je nekdanja BBC-jevka, ki se je po letih bivanja v Združenem kraljestvu vrnila domov - v Litvo. Državo je zapustila, ker je bila lačna novih izkušenj v tujini, ko pa se je želela v Londonu tudi ustaliti, je ugotovila, da so morda pogoji za življenje boljši v Litvi in glavnem mestu Vilni. Opaža, da se tudi veliko njenih prijateljev vrača domov, predvsem zaradi dostopnosti stanovanj, družinskih vezi ter dobrega okolja za skrb in vzgojo otrok. “Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.”

Pomurje kljub lastnim in prizadevanjem države po razvojnih kazalcih še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem. Leta 2009 se je tudi zaradi stečaja tekstilno-oblačilnega podjetja Mura, ki je povzročil ogromen skok brezposelnosti, država odločila regiji pomagati s posebnim zakonom. Na njegov račun je bilo v 9. letih, denimo, v okviru več kot 230 izvedenih projektov začetnih investicij ustvarjenih čez 900 delovnih mest, danes pa se lahko 27 pomurskih občin pohvali z mnogimi kohezijskimi projekti, med katerimi je daleč najpomembnejši t.i. pomurski vodovod. Seveda so in ponekod še vedno urejajo tudi kanalizacijski sistem, kolesarske steze in drugo infrastrukturo, mi pa v tokratni oddaji Studio ob 17.00 izpostavljamo zlasti s turizmom povezane projekte. Ravno turizem, trajnostno ter unikatno zasnovan, je v Pomurju rastoča gospodarska panoga. Lani je bila presežena magična meja milijon prenočitev, ravno prenočitvene zmogljivosti pa so nekakšno ozko grlo pomurskega turizma, zato je več kohezijskih projektov namenjenih tudi njihovi širitvi. Gostje: Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice; Helga Lukač, strokovna sodelavka Razvojnega centra Murska Sobota in vodja paviljona Expano; Uroš Kamenšek, predsednik Pomurske turistične zveze; Martina Ficko, vodja turizma v Radgonskih goricah. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Na prekmurski ravnici stoji ena najbolj naprednih kmetij pri nas. Kmetija Meolic iz Bakovcev ni posebna le po obsegu – obdeluje namreč kar 338 hektarjev njiv, vsako leto pa vzredi okoli 3000 prašičev – ampak predvsem po načinu dela: z znanjem, vizijo in spoštovanjem do narave. Gospodar kmetije je inženir kmetijstva Danilo Meolic, ki z drugimi člani svoje družine uvaja sodobne pristope v kmetijsko panogo: natančno gnojenje, GPS-nadzor kmetijske mehanizacije, energetska samooskrba. Vse to z mislijo na čim manjši ogljični odtis. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Pomurje je tradicionalno veljalo za regijo z največjo brezposelnostjo v Sloveniji. V zadnjih letih brezposelnost upada, povečuje pa se tudi zanimanje za deficitarne poklice in poklicne programe srednjih šol.Na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota smo govorili z dijaki in ravnateljem, stanje na trgu dela v Pomurju pa nam je predstavila vodja Območne službe Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota Stanislava Perčič. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Murska Sobota je danes gostila Prvi program Radia Slovenija v sklopu projekta Talenti EU-regij. Tema? Beg možganov. A na terenu smo spoznali nekaj ljudi, ki možganov niso posojali drugim.Spoznajte dr. Mitjo Lainščaka, vrhunskega kardiologa in svetovno priznanega raziskovalca srčnega popuščanja, ki kljub globalnim priložnostim ostaja zvest rodnemu kraju – Murski Soboti. Je znanstveni gigant, ki svojo svetovno kariero gradi na periferiji – in dokazuje, da tudi Prekmurje lahko bije v svetovnem ritmu.In potem sta tu Katja Fras Čibej in Boris Čibej – ona, socialna delavka, on, legendarni novinar, Delov dopisnik iz Moskve, Washingtona, Kijeva in Dunaja ter ustanovitelj prve slovenske spletne strani Mat’kurja. Danes živita na Goričkem. On piše o vojnah z domačega vrta, ona kulturno prebuja vasico s projektom Košček sreče. Skupaj dokazujeta, da se svet ne konča, kjer se konča asfalt. Poslušajte pogovore, ki razbijajo stereotipe o življenju na robu. Je lahko obrobje novo središče sveta? Kako ostaneš pronicljiv novinar iz Domanjševcev? In zakaj bi Putin moral poslušati Kuzle? »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.« Poglavja: 00:02:25 Pogovor z dr. Mitjo Lainščakom 00:07:52 Pogovor s Katjo Fras Čibej in Borisom Čibejem

Španija je med pomembnejšimi članicami Evropske unije, toda pri nas ni preveč izpostavljena. Čeprav gre z 48 milijoni prebivalcev za dosti večjo državo, imajo v Španiji nekatere podobne težave kot Slovenija. Zaradi pomanjkanja in visokih cen stanovanj v večjih mestih potekajo množični protesti, razlika med bogatimi regijskimi središči in podeželjem je vse večja. Močne so skrajne politične stranke, vlado vodi socialistični premier Pedro Sanchez, ki je zelo kritičen do Izraela, kot prvi evropski politik po začetku carinske vojne je obiskal Kitajsko. V Španiji mineva tudi 50 let od padca totalitarnega režima generala Franca, ki v nekaterih krogih še vedno vzbuja tudi odobravanje. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Slovenija je kolesarska Meka. Da o naši deželi tako menijo številni tujci, so zaslužni Tadej Pogačar, Primož Roglič in drugi slovenski poklicni kolesarji. Pa je res tako? Zaradi omenjenih kolesarskih zvezdnikov je v Sloveniji vse bolj priljubljeno tudi ljubiteljsko kolesarjenje. Po državi v zadnjem obdobju, predvsem z evropskimi sredstvi, pospešeno gradijo nove kolesarske steze. Marsikje pa ne gre brez zapletov. O tem, kdaj in zakaj je država resno začela graditi kolesarsko omrežje, koliko kolesarskih stez je in jih še namerava zgraditi v bližnji prihodnosti, kje bo dobila denar, ko bo presahnila evropska vreča, kakšna je naša kolesarska infrastruktura v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, kaj ta prinaša ali odnaša ter kaj bi veljalo še storiti na tem področju, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jernej Pavlin, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Ministrstvo za infrastrukturo; Bojana Stopinšek, direktorica Regionalne razvojne agencije Savinjska; Luka Mladenovič, Urbanistični inštitut. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Vsebina telefonskega pogovora ruskega in ameriškega predsednika Vladimirja Putina in Donalda Trumpa še ni znana, govorila naj bi o ameriškem predlogu za premirje v Ukrajini. Iz Bele hiše so sporočili, da je pogovor potekal dobro, Kremelj pa ga je označil za zgodovinski trenutek in dodal, da je svet pod vodstvom Trumpa in Putina varnejši. V oddaji tudi: - Združene države za izraelske napade v Gazi krivijo samo Hamas - V Slovenijo pripela še dva Makedonca, poškodovana v požaru - Ljubljana z novim športnim centrom Ilirija dobila pokrit olimpijski bazen

Evropski skladi za zmanjševanje razlik med evropskimi regijami so eden ključnih virov razvojnih sredstev za Slovenijo. Ob koncu leta se je država znašla na repu med članicami Unije po deležu porabljenih sredstev v zdajšnjem sedemletnem proračunskem obdobju. Vseh 3,2 milijarde evrov, namenjenih Sloveniji, mora porabiti do konca 2029. Da bi črpanje pospešila in preusmerila denar tja, kjer je najbolj smotrno, je vlada nedavno predlagala spremembo kohezijskega programa. Več denarja je namenila za strateške tehnologije in nekatere velike infrastrukturne projekte. Zadnje tedne pa – v Uniji in Sloveniji buri duhove predvsem predlog evropske komisije, da bi del kohezijskih sredstev prerazporedili na izdatke za obrambo. O teh in drugih izzivih v tokratni oddaji. Gostje: dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; dr. Vladimir Prebilič, evropski poslanec, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Monika Kirbiš Rojs, nekdanja državna sekretarka za kohezijo; dr. Peter Wostner, raziskovalec na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, asistent na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Glavni adut trilogije je neposrednost in prepričljivost, s katero avtorica predstavi res raznoliko paleto likov različnih družbenih razredov in pogledov na svet. Tako na svež in duhovit način ujame duha sodobne Francije. Vernon Subutex je nekdanji lastnik prodajalne plošč, ki pristane na ulici. V lasti pa ima videokaseto, na katero je njegov znanec in izjemno priljubljeni pevec posnel svoja poslednja razmišljanja pred samomorom. Vsebina teh posnetkov seveda zanima številne. A ko ga najdejo, se nič ne odvije v skladu s pričakovanji. Čeprav je sama zgodba mestoma morda nenavadna, vseskozi odlično funkcionira zaradi prepričljivosti, s katero so opisani različni ljudje in utemeljene njihove odločitve, ne glede na to, kako nenavadne so. Je tudi zgodba o potrebi po skupnosti in begu iz spon turbo kapitalizma.

Zakaj si se odločil za nas, zakaj Litva? ga velikokrat sprašujejo domačini. Ker je nedotaknjena, podcenjena in krasna, odgovarja Ibro oziroma Curly and Lithuania. Turek, ki se je pred šestimi leti odločil, da bo zaživel v tej baltski državi in njene lepote ter posebnosti predstavil svetu. Vse se je začelo z izzivom, da bo obiskal vsa litovska mesta, zdaj pa se - tudi zaradi podpore skupnosti - preživlja s svojim profilom na Instagramu. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Pri prevajalski službi Evropskega parlamenta so glede rabe umetne inteligence dosledni. Generalni direktor Valter Mavrič je povedal, da če umetna inteligenca ne deluje v vseh 24 uradnih jezikih Evropske unije, potem za njih ne deluje. Ponosen je, da imajo takšno stališče, saj so tako tudi na tem področju za njih jeziki enakovredni. Poslušajte drugi del pogovora z vodjo Direktorata za prevajanje pri Evropskem parlamentu, ki je ena izmed največjih prevajalskih služb na svetu. Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

Bolgarija je s slovenske perspektive slabo poznana članica Evropske unije. Pred dnevi so imeli že šeste parlamentarne volitve v treh letih, ki pa niso prinesle konca politični nestabilnosti. Največja sistemska težava te 6,5-milijonske države je korupcija, ki poleg inflacije in najnižjih plač v Evropski uniji zavira že nekaj časa napovedan prevzem evra. Poleg čudovitih gora in obale pa Bolgarija premore tudi pozitivne zgodbe in vizije. V reportaži od blizu spoznamo politično, družbeno, znanstveno, kulturno, podjetniško … Bolgarijo.Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Direktorat za prevajanje pri Evropskem parlamentu je ena izmed največjih prevajalskih služb na svetu. Vodi jo Valter Mavrič, ki je tudi najvišji slovenski uradnik v evropskih ustanovah. V prvem delu pogovora nam je predstavil svoje delo, vprašali smo ga tudi, kako to, da se v Evropskem parlamentu povečuje raba angleščine po širjenju Evropske unije in izstopu Združenega kraljestva. Vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

Lacek Laci Takacs se je rodil kmalu po padcu železne zavese v bližini takrat po novem madžarsko-hrvaške meje. Pošali se, da so Rusi takoj dvignili roke nad Madžarsko, ko je prišel na svet. Po študiju je ostal v Budimpešti, kjer deluje kot plesalec in ulični gledališčnik. Sodeluje tudi s cirkusom in po mestu hodi kot klovn. Kako je skozi umetniške oči videti Madžarska in kako Evropa?Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Povprečen Slovenec ve o sodobni Romuniji približno toliko kot povprečen Romun o moderni Sloveniji: tako rekoč ničesar. Diktator Ceausescu, grof Drakula, slikovita Transilvanija in avtomobilsko podjetje Dacia so ponavadi edine asociacije na to dinamično državo, ki leži med Črnim morjem in Karpati na Balkanu. Od leta 2007 je članica Evropske unije in od takrat tudi eno najhitreje rastočih gospodarstev v njej, zato niti ni čudno, da so Romuni med najbolj naklonjenimi evropskim integracijam izmed vseh Evropejcev. Kakšno je ozračje v državi v supervolilnem letu, ko bodo imeli v Romuniji ne le evropske in hkrati lokalne, ampak do konca leta še predsedniške in parlamentarne volitve? Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.  

V Brežicah je med 23. in 26. majem potekal European Youth Event, ki je združil več kot 200 mladih iz vse Evrope. To je dogodek, na katerem so mladi oblikovali svoje vizije Evrope prihodnosti in imeli možnost, da svoje razmisleke, želje in pričakovanja sporočijo tudi odločevalcem. Možnosti za to so imeli prek različnih delavnic, predavanj in debat. O dogodku in o viziji Evrope prihodnosti smo v oddaji Gymnasium govorili z udeleženci in prostovoljci na EYE-u Brežice, ki je nastal ob podpori in financiranju Evropskega parlamenta organizirala Mreža MaMa, mreža 56 mladinskih centrov, v sodelovanju u ZPTM Brežice, občino Brežice in Mladinskim svetom Slovenije. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Nikolaj Krastev je bolgarski politični analitik, novinar in urednik. Je odličen poznavalec dogajanja na Zahodnem Balkanu, dolga leta je bil dopisnik iz Beograda, dopisniški mandat je preživel tudi v Moskvi. Sestaja se z rusko opozicijo in je o njej posnel televizijski dokumentarec. Pogovarjamo se o dogajanju v regiji, o vplivu Rusije in Turčije. Kakšna je prihodnost Balkana in zakaj bi lahko Slovenija bolje izkoristila svoje dobro ime. Tudi o tem, zakaj ničesar ne vemo o Bolgariji, kjer bodo imeli že šeste volitve v samo treh letih. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Alessia, Michela in Sofia so študentke v Brescii. Pravijo, da je mesto prijazno in ustvarjeno po meri človeka, a je vse teže najti primerno zaposlitev in stanovanje. Študirajo, da bi si zagotovile boljše življenje, a zdi se jim, da je to vse teže dosegljivo zaradi (pre)nizkih plač in visokih stroškov bivanja. Všeč sta jim italijanska kultura in sproščenost, včasih pa bi si želele več odločnosti mladih, da bi si izborili boljše izhodišče za življenje na svojem. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Thomas Gruber je odraščal na kmetiji, a raje izbral karierno pot v turizmu. Obožuje gore in pohodništvo. Pri 26 letih ima že zelo zahtevno službo, koordinira in vodi pisarno turizma na enem najbolj znanih avstrijskih smučišč. Kot pravi se njegova ljubezen do organizacije čuti tudi pri načrtovanju dopusta.Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

V tokratni oddaji smo gostili mlade iz Ekonomske šole Novo mesto, s katerimi smo se pogovarjali o vrednotah mladih. Katere vrednote so potrebne za vse, da smo kot družba uspešnejši? Katere vrednote v družbi, predvsem med mladimi, mladi pogrešajo? Kdo je odgovoren za to, da je v družbi slišan ali po drugi strani tudi preslišan glas mladih? Katere vrednote so glavne v Evropski uniji? Kakšno vlogo imajo mladi pri oblikovanju prihodnosti Evrope? O vsem tem mladi in voditeljica Tadeja Bizilj. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Digitalizacija je spremenila marsikaj, tudi človeško intimo, odnos do telesa in do seksualnosti. Medtem ko smo v vse tesnejšem odnosu z umetno inteligenco, se krepi umetna intimnost. Zanimiv fenomen je popularizacija platforme Only fans med študentsko populacijo – prodajanje lastnega telesa prek spleta kot oblika študentskega dela. To je raziskala sociologinja in antropologinja Živa Gornik. Z njo se je pogovarjala Urška Henigman. Vse od začetka javne rabe Chat GPT zelo veliko razpravljamo o generativni umetni inteligenci in velikih jezikovnih modelih. Slišali smo opozorila o pomanjkljivsotih in nevarnostih na številnih področjih. Tristan Harris in Aza Raskin sta v svojem podkastu Your Undevided Attention takoj potem, ko je Open AI ponudil to orodje širši javnosti, med drugim ugotavljala, da utegnejo veliki jezikovni modeli s posnemanjem človeka spremeniti naš odnos do strojev in poglobiti sintetične odnose. Nekdo je ustvaril terapevtko, ki govori z besedami ugledne terapevtke Esther Perel in svetuje na način, kot bi ona na svojem podkastu Where should we begin. Svojemu stvarniku, ki se je moral soočiti z bolečim razhodom, je, kot sam poroča, izvrstno pomagala prebroditi ta srcozlom. Umetna Esther Perel ni bila nikoli utrujena, vedno na voljo za pogovor, niso je bremenile vsakodnevne skrbi, vedno je bila enako razpoložena in je hitro ponudila brezhiben odgovor. Te razlike pa izpostavi resnična ugledna terapevtka Esther Perel, živa oseba. Seveda govori tudi o pomanjkljivostih novih tehnologij. Predvsem jo skrbi umetna intimnost, ki jo ustvarjajo različni vidiki rabe digitalnega v vsakdanjem življenju, tudi lažen občutek intimnosti, ki se vzpostavi ob rabi umetne Esther Perel. Vsebina tega, čemur pravimo intimnost, se je močno spremenila.  Zasloni grabijo našo pozornost in so po eni strani resnični intimnosti v živo v napoto, saj jo nenehno motijo. Po drugi strani pa omogočajo nove vrste intimnosti. Aplikacije za zmenkarije denimo, spreminjajo, kako se ljudje spoznavajo, zaljubljajo, srečujejo, seksajo in razhajajo. Ustvarjalke in ustvarjalci vsebin, vplivnice in vplivneži, pa slikajo nerealne podobe dela in življenja, njihovi sledilci in sledilke jih idealizirajo in obravnavajo kot dobre prijatelje in prijateljice. Ustvarja se navidezna intimost z osebami, ki so pravzaprav umetno ustvarjene in močno personalizirane podobe. Tehnologija je torej predrugačila naše odnose, močno pa posega tudi na trg dela, in spreminja delo samo po sebi in naš odnos do dela, saj se je delo z občutkom stalne dosegljivosti in hitre odzivnosti zlilo z zasebnostjo, hkrati pa je na številnih področjih tudi nujno, da je vsak svoj medij, ki skrbi za lastno promocijo in ustvarja vsebine za različne platforme. V tokratni oddaji bomo pozornost namenili digitalizaciji spolnosti. Sociologinja in antropologinja Živa Gornik je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani opravila raziskavo študentskega dela na primeru spletne platforme Only fans, natančneje, dela platforme, ki omogoča objavljanje personaliziranih erotičnih in pornografskih vsebin. Z njo smo se pogovarjali tudi o reprezentaciji spolnosti na družbenih medijih in spolni vzgoji.

Makedonija velja za eno večjih osmoljenk med državami. Zaradi zahtev Grčije se je celo preimenovala, vmes postala članica Nata, zdaj pa njeno približevanje Evropski uniji blokira Bolgarija. Od leta 2019 se država z imenom Severna Makedonija spoprijema z rednimi političnimi krizami, na volitvah bodo jutri izbrali tako novega predsednika kot nov parlament, saj je vlada pred tedni odstopila. Povprečne plače in pokojnine so nizke, življenjski stroški se povečujejo, zato ni čudno, da v državi vladata dve epidemiji: korupcija in izseljevanje. Kakšna prihodnost čaka najbolj južno republiko nekdanje Jugoslavije, na čem gradijo optimizem, kako domovino vidijo Makedonci, ki živijo v Sloveniji …Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Lili Simon je 19-letna violinistka iz Budimpešte. Madžarsko ima rada, a ni preveč zadovoljna z vzdušjem v državi. Želi si sprememb, odpravlja se na študij v tujino, a bi se rada vrnila v domovino in kaj konkretnega spremenila. Na evropskih volitvah bo sploh prvič imela volilno pravico. Verjame v aktivno državljanstvo.Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Slovenija 1. maja zaznamuje 20-to obletnico vstopa v Evropsko unijo. Tedaj se je povezava razširila na deset vzhodno in srednjeevropskih držav, poleg Slovenije so se ji pridružile še Ciper, Malta, Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška ter Estonija, Litva in Latvija. Največja širitev Evropske unije v njeni zgodovini je prinesla predvsem gospodarske koristi za obe strani, nove in stare države članice, izkazalo pa se je tudi, da razširjena povezava v krizah ne deluje najbolje. Glede politične moči po dveh desetletjih članstva lahko rečemo, da se ta ni prenesla na nove članice, ampak da je Unija na splošno izgubila svoj vpliv v mednarodni skupnosti. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Balint Juhasz je 30-letni novinar in tržnik z Madžarske. Kot najstnik je bil ustanovitelj piratskega radia, se v študentskih letih zaposlil na javnem in po odpustitvi začel ustvarjati skupnostni radio. Pravi, da je biti neodvisni novinar na Madžarskem v tem trenutku težko, saj se politika zažira v vse pore medijskega sveta. Opozarja na dejstvo, da se mnogo mladih Madžarov izseljuje, da so najemnine na Madžarskem najvišje v Evropi v primerjavi z zaslužkom in izpostavlja nekaj, kar pri njih resnično dobro deluje - javni prevoz.Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Slovenija je 1. maja 2004 postala polnopravna članica Evropske unije. V povezavo je vstopila kot del velike širitve, saj se ji je tedaj hkrati pridružilo 10 vzhodno in srednjeevropskih držav, poleg Slovenije še Ciper, Malta, Češka, Poljska, Madžarska, Slovaška ter Estonija, Latvija in Litva. Unija je tako štela 25 držav članic, a je pozneje izstopilo Združeno kraljestvo, kot so na referendumu leta 2016 odločili njegovi državljani. Vmes je Unija doživela še dve širitvi - leta 2007 z vstopom Romunije in Bolgarije ter leta 2013 z vstopom Hrvaške. Evropski voditelji so zatrdili, da je širitev najboljša situacija za vse udeleženke, zato nas je zanimalo, kaj so pridobile po veliki širitvi pred dvema desetletjema. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Martin Ladika je kantavtor, ki nastopa od zapora do kavča. Živi na hrvaški strani obmejne reke Kolpe. Razmišlja o žicah, mejah, Evropi, naravi … V preddverju zagrebškega džezovskega kluba pripoveduje in prepeva nekoliko drugačno zgodbo, ki je realistična in optimistična hkrati, pa tudi šaljiva in hipijevska. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Jesus Yus Diez je 30-letni doktor fizike iz Zaragoze. Dela v Centru za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici. Raziskuje aerosole in vpliv majhnih trdnih delcev v ozračju na zdravje in podnebne spremembe. Primerja znanstveno-raziskovalni okolji v Sloveniji in Španiji, osmišlja pomen evropskega povezovanja, govori o aktivnem državljanstvu in na podlagi raziskav poudarja pomembnost čistega zraka.Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Madžarska politika se je nepričakovano znašla v krizi. Zaradi pomilostitve s pedofilijo povezanega človeka blizu vladajoči stranki sta odstopili predsednica države in pravosodna ministrica. Ministričin nekdanji mož je kot žvižgač razkril nekatere posle stranke Viktorja Orbana in postal njegov glavni izzivalec. Madžarski premier medtem ob slabih gospodarskih kazalcih grmi proti Evropski uniji in se povezuje z Donaldom Trumpom. Je Madžarska res pred velikimi spremembami ali gre le še za en vihar v kozarcu Blatnega jezera? Lahko Orban, ki bo poleti prevzel predsedovanje Svetu Evropske unije, res še enkrat zatrese bruseljsko politiko ali pa smo priče njegovemu labodjemu spevu? Koliko si Madžari v resnici želijo sprememb? Sogovorniki: Márton Gergely, novinar in urednik Stefano Bottoni, zgodovinar in politični analitik Miklós Ligeti, Transparency International Lili Simon, študentka glasbe Luka Lisjak Gabrijelčič, raziskovalec na CEU Rajmond Percze, podjetnik Lacek Takács, umetnik Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Vsebina knjižice – Mir srca (izšla je pri založbi Ognjišče), ki jo je napisal pater Anselm Grün, z blagostjo meniha in z budnim očesom psihologa, opozarja na stvari, ki nam kalijo notranji mir in nam ponuja rešitve, kako ga najti ter biti v sozvočju s samim seboj. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji.

Tri mesece pred volitvami v Evropski parlament se po Evropi širijo protesti jeznih kmetov, krepi se tudi nezadovoljstvo gospodarstva zaradi visoke cene Zelenega dogovora. Vse bolj je slišati pozive k izgradnji obrambne skupnosti in vlaganju v oboroževalno industrijo. Skrbi državljanov vse spretnejše izkoriščajo populistični in ekstremistični voditelji, ki bi v zdajšnjih razmerah lahko spremenili ravnotežje političnih sil v Uniji in vplivali na evropsko agendo. Gostje: • dr. Marko Lovec, Katedra za mednarodne odnose, FDV • dr. Denis Mancevič, New Century Corporate Communications • mag. Igor Mally, državni sekretar, kabinet predsednika vlade. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Grčija je bila leta 2010 na robu prepada. V državo je prišla evropska Trojka z več kot 200 milijardami evrov posojil. Sledila so leta ostrih varčevalnih ukrepov, občutno znižanje plač in pokojnin, odpuščanja, razkroj javnega sektorja, neperspektivnost … Skoraj 15 let pozneje je po uradnih statistikah grško gospodarstvo eno najbolj hitro rastočih na svetu, v državo prihajajo nove investicije, predsednik vlade Micotakis velja za ljubljenca bruseljske birokracije. Kakšno pa je vsakdanje življenje, kaj se skriva za zloščenimi statistikami in digitalizacijo, kako Grki gledajo na evropsko prihodnost?Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Vsebina kateheze se zgleduje po Desetih zapovedih in prinaša deset pomembnih dogodkov tega meseca.Bolniški duhovnik Miro Šlibar je med drugim povedal, kako poteka njegov obisk na Zdravstveni šoli v Ljubljani pri pouku etike innekaj več o letošnjem romanju bolnikov in invalidov v Lurd.

Hrvaška se je Evropski uniji pridružila pred desetimi leti. Po začetniških težavah tako s prilagajanjem zakonodaji kot z izkoriščanjem sredstev iz evropskih skladov, Hrvaška zdaj bolje krmari skozi evropske politike. A samo članstvo v Uniji pa našim južnim sosedom ni prineslo niti velikega gospodarskega napredka niti popolne demokratizacije družbe in oblasti. Navadni državljani Unijo še vedno doživljajo le kot blagajno brezplačnega denarja, k tej podobi pa je v veliki meri pripomogel sam predsednik vlade Andrej Plenković, ki sebi pripisuje skoraj vse zasluge za trenutni položaj Hrvaške v evropski družini. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Slovenija bo v začetku februarja izdala tako imenovane ljudske obveznice. Med 1. in 16. februarjem bo državna zakladnica fizičnim osebam v nakup ponudila za 250 milijonov evrov dolžniških vrednostnih papirjev. To bo prva izdaja obveznic, namenjena izključno neprofesionalnim vlagateljem. Kakšna so ob vstopu na obvezniški trg tveganja, kakšne so omejitve in pričakovani donosi? Gost Roka Kužela je poznavalec obvezniških trgov Primož Cencelj, izvršni direktor za upravljanje premoženja na Modri zavarovalnici. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

S profesorico sociologije in nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico dr. Vesno Pusić o aktualnih izzivih Evropske unije. Zakaj je širitev na Balkan zastala, kje so resnične meje Unije, kakšna je njena vloga v vojni, kaj dobrega in morda tudi slabega prinaša članstvo. Kaj bi še lahko storili za boljše odnose med Slovenijo in Hrvaško. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Navzven sta sociala in skrb za človeka na vrhu političnih prioritet. Je pa vprašanje, ali politika o tem le govori ali to tudi res živi. Po mnenju Evropejcev iz 27-ih držav članic Unije je ključna vsebina, ki bi jo moral evropski parlament obravnavati v prihodnjem mandatu, boj proti revščini in družbeni izključenosti. Če bi si želeli bolj socialno Unijo, potem bi morale članice za začetek sprejeti standarde enotne davčne politike. V predvolilnem času bomo slišali veliko obljub, s katerimi bodo kandidati nagovarjali državljane – kako realno torej je, da bi vprašanje sociale pristalo na vrhu političnih prioritet? Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Z nami so svoje izkušnje z mednarodne mobilnosti (v Srbiji, na Irskem, Finskem, Nizozemskem, Poljskem in Portugalskem) in izdelavi projektnih nalog delili mladi z Biotehniškega izobraževalnega centru Ljubljana. V okviru Erasmus+ programa na BIC Ljubljana sodelujejo s 30 različnimi organizacijami v 22 državah in tako svoje dijake usmerjajo k strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju v tujini in hkrati spodbujajo njihovo samostojnost in odgovornost. Projektno delo pa je posebnost maturitetnega predmeta biotehnologija na omenjeni šoli – najboljši dijaki tehniške gimnazije pa so bili za svoje naloge tudi nagrajeni. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Eden od ključnih izzivov stare celine je upravljanje migracij. Ob povečanem številu nezakonitih prihodov v posamične članice Evropske unije uvajajo nove ukrepe nadzora na notranjih schengenskih mejah. Italija, od koder so spet poročali o kriznih razmerah na otoku Lampedusa, je med drugim sprejela ukrep, ki bo oblastem olajšal izganjanje migrantov. Sredozemsko morje je letos prečkalo več kot 180 tisoč prebežnikov, za več kot 2 tisoč 700 - tudi otrok - je bila ta pot usodna. Migracije so ena od osrednjih tem razprav evropskih voditeljev, ki v družbi kolegov iz Evropske politične skupnosti zasedajo v Granadi. O tem in drugih evropskih izzivih s Špelo Novak, ki je v Studio ob 17:00 povabila: • Jureta Požgana s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani • Andrejo Pegan s Fakulteta za management Univerze na Primorskem • Majo Ladić z Mirovnega inštituta Prisluhnili boste lahko pogovoru s poročevalcem Igorjem Juričem in pravnico Vasilko Sancin. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Piše: Iztok Ilich, bere: Aleksander Golja. Vsebina simpozija o stanju in zgodovini slovenskih medijev v Italiji je poldrugo leto po simpoziju na Slovenski matici dobila knjižno obliko. Udeleženci so svoje takratne prispevke dopolnili, uredniško pa jih je za objavo pripravila Nadia Roncelli. Z izrazom »nekoč« v naslovu zbornika Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes so mišljeni začetki večinoma po drugi vojni ustanovljenih slovenskih založb. Častitljiva Goriška Mohorjeva, skoraj že stoletnica, je nastala po tem, ko so nove meje zaprle pot knjigam in koledarjem matične celovške hiše do blizu 17.000 udov v goriški nadškofiji in tržaško-koprski škofiji. Renato Podbersič, predsednik Goriške Mohorjeve družbe, je orisal njeno krčevito prizadevanje za obstanek v fašistični eri in pozneje, v uvodu pa je opozoril še na Narodno tiskarno, Goriško matico, Našo založbo v Trstu ter druge založniške in časopisne hiše, ki prav tako spadajo pod skupni imenovalec »nekoč«, niso pa preživele fašističnih raznarodovalnih pritiskov. Posebnost Goriške Mohorjeve vidi v zakoreninjenosti v zahodnem zamejstvu, ki se preliva v romansko kulturo in z njo sobiva, najpomembnejši vir biografskega in domoznanskega gradiva pa ostaja v dvajsetih snopičih izdani Primorski slovenski biografski leksikon. V zborniku sta prvi predstavljeni obe tržaški založbi. Ob Mladiki urednica njenega knjižnega programa Nadia Roncelli omenja, da je pod okriljem Slovenske prosvete začela delovati leta 1961, osamosvojila pa se je 38 let pozneje. Njeno vodilo je še danes ohranjanje slovenstva s spodbujanjem uveljavljenih in tudi šele nastopajočih slovenskih avtorjev v Italiji. Posveča se tudi razvejani problematiki zdomstva, piscem v narečju in v zadnjem času prevodom v italijanščino z željo, da bi italijanskim sosedom spregovorili o Slovencih v Italiji in prispevali k boljšemu poznavanju vrtincev skupne polpreteklosti. Danes samostojno podjetje Založništvo tržaškega tiska, najprej pojasni predsednik upravnega odbora Ace Mermolja, razen imena nima skoraj nič skupnega z ZTT, ki je bil tudi lastnik Primorskega dnevnika. Zdaj objavi letno po osem do deset izvirnih in prevedenih del zlasti primorskih avtorjev ter izdaja otroško revijo Galeb. To je ob omejenih sredstvih od prodaje, podpori iz Slovenije in dotacijah, ki jih prinaša zaščitni zakon za Slovence v Italiji, doseg te teritorialne založbe z eno stalno zaposleno urednico. Založba posveča veliko pozornosti oblikovanju svojih izdaj, njena ključna cilja pa sta promocija in distribucija, pri čemer prodor v slovensko matico ni vedno lahek in uspešen. Marko Tavčar v prispevku Poslušati in gledati slovenske sporede RAI najprej omenja propagandne oddaje v slovenščini med nemško okupacijo, nakar je maja 1945 začel delovati Radio Svobodni Trst. Slovenski program se je nato preselil na frekvence zavezniškega radia, po obnovi italijanske državne oblasti pa je celotno radijsko strukturo prevzela RAI, tako da so bili slovenski časnikarji do reforme leta 1976 bolj ali manj prevajalci italijanskih vesti. Postopno povečevanje avtonomije je 19 let pozneje pripeljalo do ustanovitve slovenskih televizijskih sporedov, ki danes obsegajo 208 ur tedenskega programa z objavami na spletu. Igor Devetak v nadaljevanju predstavlja razvoj Primorskega dnevnika, od 13. maja 1945 naprej edinega nepretrgoma izhajajočega slovenskega dnevnega glasila v Italiji, ki svoj doseg in vpliv širi še z digitalno izdajo. Ivo Jevnikar nato piše o reviji Mladika, ki med svojimi vrednotami izpostavlja pozornost do vseh treh Slovenij – matične, zamejske in zdomske. Medtem ko nekoč odmevnih revij Dan, Most, Zaliv in še nekaterih ni več, Mladika ne le izhaja, temveč tudi širi svoj obseg in vsebino. Vztraja in se prilagaja novim razmeram tudi tednik Novi glas, izdaja Zadruge Goriška Mohorjeva, o njem pa piše njegov urednik Jurij Paljk. Sledita zapisa Miha Obita Novi Matajur že več kot 70 let glasilo slovenske manjšine v Furlaniji in Dom, časopis za nepismene Slovence, v katerem Luciano Lister, tajnik Združenja don Mario Cernet, predstavlja petnajstdnevnik, ki ga hkrati s spletno izdajo ureja po Marinu Qualizzi in drugih slovenskih duhovnikih z željo, da bi rojakom v Videmski pokrajini od Višarij do Stare Gore pomagal do pismenosti tudi v knjižni slovenščini. Sledita predstavitvi revij Galeb in Pastirček, ki ju Alina Carli oziroma Marijan Markežič urejata za pomoč vsem, ki si v slovenskih osnovnih šolah v Italiji želijo ohraniti narečno in knjižno materinščino. Zbornik Slovenski mediji v Italiji nekoč in danes končuje razdelek Refleksije in perspektive z razmišljanji dobrih poznavalcev obravnavane tematike: Vesne Mikolič, Bojana Brezigarja, Primoža Sturmana in Davida Bandlja. Slednji v prispevku Refleksija med upom in strahom ugotavlja, da je bil idejni pluralizem v času, ki je bil bolj polariziran od današnjega, vsaj med izobraženci »veliko večja vrednota in očitno tudi potreba, kot je danes« – po osamosvojitvi matične slovenske države.

Gosta v studiu sta bila predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin in zgodovinar dr. Jože Možina. Prisluhnite!

Gosta v studiu sta bila predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin in zgodovinar dr. Jože Možina. Prisluhnite!

Vsebina zahtev zdravniškega sindikata Fides, ki je za prihodnjo sredo napovedal stavko, bo predmet pogajanj v okviru postavljanja zdravstvenega plačnega stebra v plačnem sistemu javnega sektorja, je odločila vlada. Izhodišča za prenovo sistema naj bi sprejela še ta mesec. V sindikatu medtem še pred sredo pričakujejo vabilo vlade k nadaljevanju pogajanj. Druge teme: - Sindikat vzgoje in izobraževanja vztraja pri izenačitvi plač v predšolski vzgoji - Putin za pravoslavni božič odredil prekinitev ognja v Ukrajini - Dva od šestih obtoženih v zadevi smejalni plin priznala krivdo

Tistim, ki ste redno poslušali podkast Veto, vam je verjetno malo šok, da vam je zacinglal podkast na katerega niste bili naročeni ... Z novo sezono vstopamo v novo poglavje in malenkost bolj športno ime podkasta. Da se takoj pomisli na šport, glede na to, da besedica Veto nosi ogromno pomena in pomenov, a od tega noben ne odzvanja košarkarskih odbojev.Vsebina seveda ostaja NBA, tedenski podkasti v četrtek. Začenjamo s serijo uvodov v posamezne divizije. Pva epizoda je tudi že v vašem podcast feedu. Tako da bodite perajt, da startamo v novo sezono tako kot se spodobi. Če vam bo všeč, bom nuoro vesel, če se odločite naročit, prijateljem pa boste - upam - priporočili kmalu, ko se zazihrate, da je še kr vredu podcast. Veto je OverTime, jaz sem pa še kr Luka. Se slišimo!

Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati. Vroči mikrofon je kratek povzetek epizod serije Živi in pusti živeti, v kateri številni sogovorniki Tatjane Pirc pripovedujejo o sovraštvu in nestrpnosti, ki krhata in zastrupljata našo družbo, poglobljeno pa obravnavamo sovraštvo do tujcev, istospolno usmerjenih in versko nestrpnost. Vse epizode nanizanke o nestrpnosti najdete v podkastu Zgodbe. 1. Živi in pusti živeti: Vesna Leskošek o sovraštvu, ki postane legitimno  2. Živi in pusti živeti: Andreja Lapuh in Roman Kuhar o homofobiji in pravici do ljubezni, partnerstva in starševstva  3. Živi in pusti živeti: Nestrpnost do tujcev  4. Živi in pusti živeti: Verska nestrpnost 

Po vseh Marijinih božjepotnih cerkvah se ob prazniku zbirajo množice romarjev, večini ljudi pa prav pride dela prost dan. Vsebina praznika pa je za mnoge prezahtevna … Razmišljanje je pripravil upokojeni škof Andrej Glavan.

Polzelska občina je končala obnovo rojstne hiše pesnice Neže Maurer, ki se je začela septembra lani. Občina je tako postala bogatejša za obnovljen kulturni spomenik, na katerem bo gradila razvoj muzejske dejavnosti in literarnega turizma. V Križevniški cerkvi je bila v sklopu Ljubljana festivala na sporedu slovenska opera Deklica z vžigalicami skladateljice Tine Mauko. Umetnica je libreto opere napisala po predlogi istoimenske pravljice Hansa Christiana Andersena. Vsebina zgodbe je še danes aktualna.

Vsebina parafirane koalicijske pogodbe je še naprej predmet razprav. V ospredju je tudi napovedana prepoved popoldanskega dela zdravnikov iz javnega zdravstva pri zasebnikih. Direktorica bolnišnice v Novem mestu Milena Kramar Zupan to podpira, in ob tem poudarja, da samo finančne injekcije ne bodo rešile problemov v zdravstvu, ker je po njenem najprej treba vzpostaviti osnovne postulate urejenosti zdravstvenega sistema, potem pa vanj dati tudi ustrezen denar. Druge teme: Švedska bo uradno zaprosila za vključitev v NATO Generalni direktor RTV Grah Whatmough za direktorico TV Slovenija predlaga Natalijo Gorščak Košarkarji Olimpije v polfinalu jadranske lige izid v zmagah izenačili na 1:1

Ukrajinski minister za kulturo Oleksandr Tkačenko je prvopodpisani pod peticijo, ki poziva k bojkotu ruske kulture in umetnikov. Z njo sporočajo, da ruski režim pogosto uporablja kulturo v propagandne namene. Vsebina peticije je ostra, saj ne dopušča veliko izjem pri bojkotu. V katerih primerih je bojkot umetnosti smiseln, kdaj pa postane absurden? Kakšne so primerjave med bojkotom športnih in kulturnih dogodkov? Gost: prof. dr. Lev Kreft, predavatelj estetike in filozofije športa. Na fotografiji je Andrej Molodkin, ruski konceptualni umetnik z eno od svojih inštalacij leta 2009, vir: EPA

Na krščanski praznik božič sestra uršulinka Andreja Perc ter študentki, aktivni kristjanski pri Katoliški mladini in skavtih Jana Hočevar in Nika Černač premišljujejo, kaj jim pomeni božič, kako se pripravljajo nanj in kako ga praznujejo.

Tokrat je moja gostja zelo unikatna dušica s pomembno misijo v življenju - pomagati vsem, ki so zares pripravljeni, osvoboditi se lastnih omejitev, priti do višjega zavedanja in znova prižgati svojo luč. Poleg navdihovanja mnogih s svojimi vlogi in članki so njeni talenti pisanje, prevajanje in izjemna komunikacija. Je ustanoviteljica Facebook skupine Modrost izkušenj, Youtube kanala Younifika, trenerka za osebno rast in predavateljica. Vsebina: - zakaj je pomemben dih pri ohranjanju stika s sabo sredi kaosa, - kako je Pina med potovanjem v Indijo z meditacijo v gibanju odkrila svoj smisel - kako je prek različnih življenjskih preizkušenj (občutek nesprejetosti v šoli, samomor očeta) prišla do zavedanja, ki ga ima. Pritegnila me je, ker je brez maske, jasna in zabavna. Poleg tega pa najbolj spoštujem to, da ostaja zvesta sama sebi ne glede na vse zunanje pritiske. Zares malo je ljudi takih kot je Pina, ki tako srčno, brezsramotno in brez dlake na jeziku delijo svoja dragocena življenjska spoznanja, praktične izkušnje in nasvete. Vabljen v skupino Zvest Sebi (True To Your Values) za ogled videa. --- Send in a voice message: https://anchor.fm/zvest-sebi/message

Spet smo pri tem, kako resnico odkrivam. Velikokrat ostanem na površju. Je to past? Začutim, da se srce oglaša, pa si ne vzamem časa, da bi preverila, kaj mi v resnici govori. Lahko si vztrajno govorim: Pomiri se! Tudi drugi mi to govorijo. Ne želijo, da trpim. Resnico srca odkrijem šele, ko se poglobim vanj, ko se kljub negotovosti potrudim, grem globlje. Preverim, ali so prva sporočila le odmev mojih pričakovanj, dvomov, strahov, zavor. Ne moreš pobegniti pred življenjem. Res je, iščem zdravo ravnotežje, varno razdaljo, med umirjenostjo in dinamiko, ki me zamoti ob bolečini srca. Moja aktivnost je tudi moja ustvarjalna moč, so moji talenti, sposobnosti, ki so bili darovani tudi za rast v najinem odnosu, medsebojni ljubezni. Niso samo aktivnost, so tudi del srca in pomagajo, da ostanem na tleh, se brusim, se veselim tolažbe, miru. S srcem sprejemam novo pot, z merico humorja, ki se ohranja v meni, mojem svetu. Ne samo globlje, treba se je tudi vzpeti nad to množico občutkov in z vrha pogledati celotno dogajanje, odprem svojega Duha, potem pa se spustiti v globino – da se soočim z resnico srca. Resnica je, če jo poveš v vsej popolnosti. Je le, če česa ne zamolčiš. Upam si slišati vse. Ko sežem v globino, je lahko čudovito, ker je to tisto srce, ki je v stiku z najbolj pristnimi občutki, brez igre, brez zavajanja, brez sprenevedanja, nedotaknjeno od zla. Tudi napake, svoje omejenosti lahko sprejmem brez gneva. Pač je, tudi to je. Moja poškodovanost. A kljub temu odkrivam čisto srce, ki mi odpira pot do drugega človeka. Moja slabotnost mi ne more preprečiti, da ne bi bila ob tebi. Prav zaradi nje se posvetim sebi in se lažje poglobim tudi v notranji svet drugega. Vsak ima v sebi tudi nekaj čudovito dobrega. Čisto srce, o Bog, mi ustvari, Duha stanovitnosti v meni obnovi. Včasih tudi jaz rečem sama sebi, da ne bom zamudila priložnosti, da bi utihnila. Potopila se bom v svet, v katerem kraljuje čisto srce. Srečanje s čistim srcem, ki govori resnico, postane tudi spoznanje. Vsebina izkušnje je bistvo, saj srce potrebuje srce, tam je mesto odnosov. Zaslutim skrivnost, edini resnični most do Boga, tam si ti sam, si z Njim, nikoli zavrnjen.

Peter Opeka pravi, da je v Akamasoi na Madagaskarju verjetno osnovna šola z največ učenci na svetu.

V to pisanje, do te zgodbe me je pripeljalo poslušanje radia. Vrteli so narodno-zabavno glasbo. Ne vem, kdo je igral. Ne vem, kdo je pel. Ne poznam njenega naslova, prisluhnila pa sem besedilu. Vsebina pesmi je približno taka: … zakaj, le zakaj imam toliko skrbi … ne najdem več miru … ne vidim smisla življenja … Ob takem razmišljanju se je možu okrog nog ovil vnuček, ki je rekel: 'Dedek, ti si moj sonček. Rad te imam … ' Vsi strahovi in skrbi so se razblinile. Dedek je vzel otroka v naročje … Tako nekako gre besedilo, ki se me je močno dotaknilo. Me spomnilo na moč nedolžnega otroka. Njegovo tako iskreno ljubeznijo, ki očara še tako robustnega, zakrknjenega človeka. Ob tem sem se spomnila tudi na Jezusove besede: … če kdo stori kaj dobrega temu otroku, je tako, kot bi storil meni … … če se ne spreobrnete in postanete kot otroci, ne boste videli božjega kraljestva … In tu je bistvo mojega razmišljanja in pobožne želje: kako čim dalj ostati otrok? Ja, o tem sem razmišljala potem in se spomnila na čase, ko sem poučevala v prvih razredih osnovne šole. Kako čudoviti so bili »moji« otroci? Kako so bili radovedni, igrivi in nagajivi. Kot sonček, ki nosi radost in veselje. 'Ja, to je res, ampak le kam je šla, kam se je izgubila … ' Neštetokrat sem že razmišljala in se spraševala: kam je šla ta njihova radovednost? Kam se je izgubila igrivost in nagajivost? Krivde zaradi tega ne morem pripisati nikomur. Nisem tu, da bi obsojala, rada bi le razmišljala in mogoče opozorila na napačna ravnanja. Mogoče komu dopovedala, kako me je bolelo in me še bo boli, ko poslušam kričanje nad otroki: Ne smeš tega! Ne naredi tega! Kakšen pa si? Kdo ti je dovolil, da storiš to? Kje se pa igraš? Zakaj noriš? Tu ne smeš hoditi. Tu ne smeš kričati! Tu ne smeš vriskati! Ne moreš … Ja, saj res! Kdo je staršem ali učiteljem dovolil, da si LASTIJO otroka, kot bi bil njihova last? Zakaj, s kakšno pravico otrok ne sme razmišljati in povedati svojega mnenja? Kaj nismo otroku dani, da bi ga vodili, usmerjali, se pogovarjali z njim? Mu stali ob strani. Ali če vprašam drugače: kaj nam ni otrok dan, da bi nas učil življenja? Da bi nas s svojo igrivostjo ohranjal in učil ostati otrok. Sicer z odgovornostjo, ki z leti raste, a vendar otroki SME in MORA ostati otrok. Slišala sem reči, da se babice in dedki pootročijo, pa včasih nisem razumela teh besed. Danes vem, da je res tako. S svojo iskrenostjo nas prevzamejo, s svojo igro ohranjajo gibljive in mlade, s svojo radovednostjo nas pripravijo do branja in učenja tudi v poznih letih. Kaj ni nekaj najlepšega, če nas »zakajček« od jutra do večera radosti s svojim angelskim glasom? Kaj ni nekaj najlepšega, če nas objame s toplimi ročicami in iskreno ljubeznijo? Kaj ni nekaj najlepšega, ko rastemo ob njem in z njim, ter nas ohranja, da ostajamo otroci? Čeprav sem sama pogosto deležna posmeha zaradi, še vedno, otroških navad in besed, sem hvaležna, da znam biti in kljub letom ostati večni otrok.

Odrska postavitev Jančarjevega romana To noč sem jo videl je, kot so zapisali na spletnih straneh SNG Maribor, eden najambicioznejših umetniških projektov v zgodovini samostojne Slovenije in nastaja kot koprodukcija Drame SNG Maribor, Burgteatra Dunaj, Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd in Cankarjevega doma Ljubljana. Premiera bo ta petek, 24. 9. 2021.

Naj gre za izide ameriških predsedniških volitev, pandemijo covida-19, koristi cepljenja ali podnebne spremembe, danes lahko o vsaki temi slišimo povsem nasprotujoče si trditve. Alternativne resnice so v vzponu in imajo že povsem realen vpliv na vrsto osebnih, političnih in družbenih odločitev. Kaj napaja njihovo razraščanje ter kaj nam lahko povejo o današnjem trenutku in našem odnosu do vednosti, v tokratni Intelekti razmišljajo filozofinja in sociologinja prof. dr. Renata Salecl, ki se je pred kratkim tej temi posvetila v knjigi Strast do nevednosti, filozof izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik, ki je o nevednosti razmišljal v svoji sveži knjigi Hotena nevednost in sociologinja prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat. Nedvomno je širjenje alternativnih resnic v znatni meri omogočil svetovni splet in še posebej družbena omrežja, ki so svojo ekonomijo utemeljila na spletnem obisku, številu klikov in všečkov ter zbiranju podatkov. Kvantiteta ima jasno prednost pred kvaliteto. Spletne vsebine so tako ne glede na svojo konkretno vsebino podrejene temu, da pritegnejo pozornost. Z vsakim letom je splet bolj gost, tekma za pozornost pa ostrejša. V spletnem hrupu je torej potrebno biti udaren. Ljudje pa se bolj odzivamo na stvari, ki nas nagovorijo po čustveni strani kot po racionalni, in spet bolj na negativne čustvene dražljaje kot na pozitivne. Eskalacija negativnih čustev na spletu je v takih okoliščinah skorajda samoumevna. Alternativne resnice pa nedvomno zelo uspešno sprožajo močna čustva, zaradi česar imajo avtomatično določeno prednost. A ne glede na to, kako pomembna je realna spletna infrastruktura za širjenje alternativnih resnic, se pomembni vzroki njihove privlačnosti skrivajo v globljih družbenih spremembah, ki jih je v zadnjih desetletjih prinesel neoliberalizem. Možnosti za uveljavljanje v realnem svetu so vse težje in nepredvidljive. Pridobljeno znanje ne zadošča za dolgo, kariere ni več mogoče načrtovati, poklici, ki so nekdaj prinesli določen ugled, danes nimajo več veljave. "Posameznik se mora vse bolj sam odločati o tem, čemu verjame, oziroma se odloča znotraj svojega mehurčka. Zato se je pojavil večji dvom, kot je bil nekdaj prisoten v splošni javnosti, " poudarja prof. dr. Renata Salecl. "Ampak to, kaj je resnica in kaj ne, je poganjalo človeštvo že od samih začetkov in tu kakih velikih sprememb ni." Alternativne resnice v tem kontekstu ne zadevajo toliko vprašanja, kaj je dejansko resnica, ampak so v prvi vrsti eden od možnih vzvodov za doseganje družbene prepoznavnosti. "Raziskava na Danskem in v ZDA je pokazala, kako mnogi, ki strastno širijo neresnice in teorije zarote po spletu, ne verjamejo v svoje lastne teorije. Gre predvsem za užitek, ki ga prinese manipuliranje in potrditev znotraj lastne skupine, da imaš veliko všečkov. Ali na drugi strani, da si nekoga ranil, da je nekdo nate reagiral. Ta užitek, ta čustva igrajo tako pomembno vlogo, da vprašanje, kaj je res in kaj ne, postaja sekundarno celo v skupinah, ki strastno širijo lažne novice, " še pravi Renata Salecl. Vsebina je bila premierno predvajana v oddaji Intelekta januarja 2021. Foto: Pixabay.

Znana je vsebina prenovljene strategije cepljenja proti covidu pri nas. Cilj je čim prej cepiti 60 odstotkov ljudi, kdaj bodo na vrsti mlajši od 65 let in zaposleni v šolstvu, bo odvisno od dobave cepiv. Pri tem Slovenija ostaja odvisna od dobav, dogovorjenih na ravni Unije. V oddaji tudi: - Dijaki prvih treh letnikov naj se v šole vrnejo po modelu C - Prepoved zbiranja med epidemijo na mizi ustavnih sodnikov - Angleška različica koronavirusa v več kot polovici novih okužb v Italiji

Money–How je know-how osebnih financ. Ravnanje z denarjem ni raketna znanost. Odkrivanje praktičnih finančnih nasvetov pa je lahko tudi zabavno, kar boste spoznali v seriji podkastov Money–How. Na praktičen in razumljiv način boste vstopili v svet osebnih financ. V podcastih bo velik poudarek na tehnologiji in finančni pismenosti. Ravno tu se skriva največ pasti. Pametni telefoni so postali naša denarnica. Preko njih opravljamo nakupe, vlagamo, plačujemo račune, delimo stroške s sodelavci za malico, in na splošno upravljamo z denarjem. Na Money–How ne bo prodajalcev megle in lovcev na vroče zgodbe. Prav tako se bomo brez dlake na jeziku dotaknili tudi bolečih tem, o katerih drugi ne želijo govoriti zaradi konfliktov interesov. Čas je za odkrito debato. In to boste dobili na Money–how. Želimo vas opremiti z znanjem, s katerim boste lažje sprejemali finančne odločitve in razumeli njihove finančno učinke. V tem podkastu vam bom s pomočjo gostov redno predajala vse to, kar se v svoji karieri naučila o upravljanju denarja. Zakaj ustvarjam Money–How? Zelo dobro poznam skrivnosti finančnega sveta ter delovanje vseh udeležencev na tem trgu. Svet osebnih financ sem začela odkrivati pred skoraj 15 leti - najprej kot študentka ekonomije, nato kot specializirana novinarka in urednica za osebne finance, nazadnje pa kot odgovorna urednica revije Moje finance, ki jo izdaja Časnik Finance. Napisala sem preko tisoč člankov, razkrila tudi kar nekaj vročih finančnih prevar, organizirala sem več kot 200 dogodkov in izobraževanj. Sem urednik in soavtor treh knjig. Med drugim tudi priročnika za učitelje finančnega opismenjevanja pri nas. Bila pa sem tudi idejni vodja in kreator prvi šole za finančno opismenjevanje, ki deluje pod okriljem Časnika Finance. Po 15 letih dela na Financah sem sprejela odločitev, da grem novim izzivom naproti. In čeprav zdaj pišem nove razburljive poslovne zgodbe, moja želja po širjenju finančnega znanja ostaja, ne glede na to, kje sem in kaj počnem! To je del mene in to je moje poslanstvo. Money how bom pripravljala z močno ekipo strokovnjakov, ki imajo bogato zakladnico finančnih znanj, izkušenj in kar je ključno so vredni zaupanja. Naš cilj je deliti praktično znanje in s tem prispevati k širokemu dostopu do finančne pismenosti. Ni ravno optimalno, da je to prepuščeno na eni strani predmetu gospodinjstva in državljanske vzgoje v osnovnih šolah, ter na drugi strani raznim izobraževanjem, ki so predvsem namenjena naknadnemu trženju finančnih produktov. Vsebina podkastov Money–How Čeprav v številnih domovih velja, da je pogovor o denarju tabu tema, si bomo v Money–How dali duška in govorili o najbolj perečih finančnih tematikah. Z vami bomo delili denarne modrosti. Vse kar morate vedeti o nepremičninah. Spoznavali bomo vroče trende v digitalizaciji. Secirali konkretne delniške zgodbe, investicijske sklade, kripto avanture in alternativne načine vlaganja. Slišali boste aktualne tematike, ki pomembno vplivajo na vašo denarnico. Money–how deluje v širšem ekosistemu Biznaspace, ki bo skrbel za izmenjavo znanja o poslu, podjetništvu, reševanju problemov in uresničevanju domiselnih idej. Vabim vas, da obiščete spletno stran www.biznispace.com in se naročite na e-pismo. Dovolj je filozofiranja, čas je za akcijo!! Naročite se na Money–How. Ne bom vam žal!

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani ima veliko vsebin. Predstavili so jih na Virtualnem kariernem sejmu 2020. Zazrti naprej, v iskanje zaposlitvenih možnosti prihodnjih generacij, smo jih predstavili v pogovoru z asistentom dr. Matjažem Celarcem in študentom Nikolajem Horvatom.

VSEBINA: Že na samem začetku letošnjega prestopnega roka smo bili priča nekaj odmevnim menjavam. Tokrat analiziramo menjavo Chrisa Paula v Phoenix Sunse, Bogdana Bogdanovića in Jrueja Holidaya v Milwaukee Buckse in Dennisa Schroederja v Los Angeles Lakerse. V jutrišnjem podkastu pa več o načrtih Dallasa in Miamija ter nocojšnjem naboru novincev v ligo NBA. Prijazno vabljeni k poslušanju. VSEBINA: Že na samem začetku letošnjega prestopnega roka smo bili priča nekaj odmevnim menjavam. Tokrat analiziramo menjavo Chrisa Paula v Phoenix Sunse, Bogdana Bogdanovića in Jrueja Holidaya v Milwaukee Buckse in Dennisa Schroederja v Los Angeles Lakerse. V jutrišnjem podkastu pa več o načrtih Dallasa in Miamija ter nocojšnjem naboru novincev v ligo NBA. Prijazno vabljeni k poslušanju. NAŠE VSEBINE LAHKO NAJDETE TUDI NA: http://sportinfo.si/ https://www.facebook.com/sportinfosi/ https://www.facebook.com/kosarkabasket https://www.reddit.com/r/NBA_Slovenija/ https://twitter.com/Sportinfosi https://twitter.com/Blaz_B1 https://twitter.com/Koperbox

Junija 2016 je bil pri šolskih sestrah v Št. Petru v Rožu najden tako imenovani Rokopis iz Škofič. Hranili ga bodo v Škofijskem arhivu v Celovcu. Besedilo je kompilacija Svetega pisma, apokrifnih vsebin, ki so se skozi stoletja razvijale okoli Marije. Vsebina je predelava nemškega prevoda spisa Mystica Ciudad de Dios španske redovnice Marie de Jesus de Agreda (1602–1665). Še posebej je zanimivo, ker vključuje tudi čustva. Besedilo pripoveduje o Jezusovem in Marijinem življenju, vendar bralec zgodbo spremlja z Marijinega zornega kota. V oddaji Jezikovni pogovori smo se o vsebini, značilnostih in okoliščinah rokopisa pogovarjali z asistentko na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU dr. Andrejko Žejn in vodjo Centra za restavriranje in konserviranje arhivskega gradiva v Arhivu RS Lucijo Planinc.

Jure in Anže gresta na zmenek v Korejo. Foto: Simon Pelko Opazovalnico lahko poslušaš v svoji omiljeni podkast aplikaciji: Oddajo lahko podprete tudi osebno. Opazovalnica 073. Zapiski: Majin blog.  

Vsebina knjige je aktualna

Tokratna oddaja je nekoliko drugačna. Odgovarjamo namreč na vaša vprašanja, ki ste nam jih v navezavi na tematike preteklih oddaj postavili na Facebooku. Vprašanja: 1:14 – Kaj je pri Facebook oglaševanju mišljeno s »targetiranjem fanov vaših konkurentov«? 3:04 – Zakaj video naložiti direktno na Facebook in ne tja objaviti le Youtube linka? 6:08 - Katere vplivneže in strokovnjake spremljati za nasvete s področja družbenih omrežij? 7:32 – Kolikšno število Facebook pixlov uporabiti v navzezavi s številom entitet in oglaševalskih računov? 10:38 – Vsebina vs. produkcijska kvaliteta naših oddaj – čemu dajemo prednost? **POINT OUT Weekly je posnet kot video oddaja. Za polno uporabniško izkušnjo si ga oglej na Facebooku, YouTubu ali na pointout.si**

Morda imaš tudi ti idejo, da bi začel lasten digitalno-marketinški projekt. Ali pa znotraj podjetja želite začeti z nečim novim? Idejo razviješ tako, da ji najprej postaviš širši namen in jo strateško vpelješ v digitalno-marketinški projekt. Za začetek je dobro imeti higienski minium kar se tiče celostne grafične podobe, s čimer se identificiraš. Naslednji korak je, da se odločiš za kanale, preko katerih boš svoj projekt komuniciral. Vsak kanal naj bo izbran namensko. Skladati se mora s konceptom in biti smiselen. Vsebina in pristop komuniciranja pa naj bosta prilagojena specifični platformi oziroma kanalu. Biti moraš konsistenten, preizkušati, kaj zate deluje, to testirati, analizirati in prilagajati. Dandanes ti družbena omrežja omogočajo, da ustvariš lastno skupnost, ki bo tvoja zvesta podpornica. Vse to pa najbolje narediš skozi vsebinski in video marketing. V šestintrideseti oddaji POINT OUT Weekly gostimo dolgoletno marketingašico Manco Korelc, ki je po delu v številnih podjetij začela lasten projekt Moja Jezera. Razkrivamo, kakšen je njen digitalno-marketinški pristop in kako je z lastnim projektom uspela ona. **POINT OUT Weekly je posnet kot video oddaja. Za polno uporabniško izkušnjo si ga oglej na Facebooku, YouTubu ali na pointout.si**

V današnji epizodi Tandema se bomo pogovarjali o vsebinskem marketingu, o tem zakaj dobre vsebine prodajo več, kaj moramo vedeti preden začnemo pisati, kako vsebine personaliziramo in kakšna orodja za to potrebujemo? Zanimalo me je tudi kako nastavimo kazalce uspešnosti in če dober glas še lažje seže do ljudi preko interneta? O grajenju besed se bom pogovarjala z Julijo in Iztokom. Julija Somrak je strateginja vsebinskega marketinga na agenciji Renderspace. Pred prihodom na Renderspace je skrbela za digitalne vsebinske koncepte v agenciji Innovatif. Njen analitični pristop k izzivom in kreativni duh prispevata k strateškemu razvoju ključnih naročnikov in prepoznavni, unikatni vsebini. Julija je spretna v besedah in grajenju vizije znamk. V prostem času zagovarja pravice živali, veliko bere ob skodelici dobrega čaja in gleda dobre filme ob velikih skodelicah kave. Iztok Franko je svojo poklicno pot začel v IT-ju, kjer je med drugim opravljal vlogo IT Managerja v ameriški multinacionalki, Colgate-Palmolive in IT direktorja v podjetju Adria Airways. Po prvem stiku z digitalnim marketingom in spletno prodajo, je v podjetju Adria Airways prevzel vlogo direktorja marketinga. Danes je ustanovitelj Diggintravel.com, portala za marketing v letalski in potovalni industriji. Obenem dela kot strateški digitalni partner in svetovalec za spletno prodajo v potovalni in letalski industriji. Redno piše in predava o spletni prodaji in marketingu.