Podcasts about vsebina

Erik Logar je strokovnjak za varno mobilnosti pri AMZS in se vsak dan vozi v službo v Ljubljano. Z njim smo se v terenskem studiu Prvega v Idriji pogovarjali o značilnostih ceste in varnosti na poti. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Idrija je v zadnjem času bogatejša za nove kolesarske poti, ki odpirajo še več možnosti za aktivno preživljanje prostega časa domačinov in obiskovalcev. Kakšen pomen imajo za razvoj kraja, komu so namenjene in zakaj idrijsko hribovje že dolgo velja za pravi raj za cestne in gorske kolesarje? O tem smo govorili z ljudmi, ki Idrijo in njene ceste poznajo najbolje poznajo. Med njimi je tudi IdrijčanValter Bonča, eden najuspešnejših slovenskih kolesarjev. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija. #dostopnostzaprihodnost #SUMO4ALL

Boža Vencelj in Danila Zalatál na FB strani Grapa Idrija objavljata zgodbe v idrijskem narečju. O njegovih značilnostih smo se pogovarjali z njima in povedali tudi kakšno v kleni idrijščini, ki ne bo izumrla, saj obe z vnuki in tudi med seboj govorita izključno v idrijskem narečju. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Eden od večjih izzivov v Idriji sta obnova in vzdrževanje cest. Brez ustreznih cestnih povezav namreč ni povezanosti. Naselja v občini so razpršena, teren je zahteven in svoj davek terjajo tudi vremenske razmere. Za lokalne ceste v občini skrbi Komunala Idrija, za državne pa Cestno podjetje Gorica. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Na 900 metrih nadmorske višine, na Mrzlem Vrhu nad Idrijo, stoji kmetija, ki jo mnogi zaradi odmaknjene lege povezujejo s predstavo o »koncu sveta«. Vendar prav tukaj nastaja zgodba o razvoju, podjetnosti in vztrajnosti. Gašper Kosmač je kmetijo prevzel pred desetimi leti kot mladi prevzemnik in jo skupaj s starši ter bratom razvija v sodobno govedorejsko kmetijo s pasmo angus. Kako danes poteka življenje in delo na strmih pobočjih, s kakšnimi birokratskimi in gospodarskimi izzivi se soočajo slovenski kmetje ter ali je mogoče od kmetijstva tudi živeti? Kmetijo je obiskal Marko Rozman. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

V Čipkarski šoli učijo veščin klekljanja idrijske čipke, skrbijo, da se dediščina prenaša na mlajše rodove, izdajajo priročnike za klekljanje, ustvarjajo tržne izdelke visoke kakovosti, imajo status rokodelskega centra. Zanimanje za učenje klekljanja med najmlajšimi ne upada. V izobraževalnem programu za otroke in mladino imajo v tem šolskem letu vpisanih 507 otrok in mladih. Oddelki delujejo v Idriji, Spodnji Idriji, Ledinah, Cerknem, Godoviču, na Colu, v Podkraju in Vipavi. Izobraževanj za odrasle pa se je letos udeležilo več kot 200 klekljaric in klekljarjev. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Pogledali smo v zakulisje gradnje največjega eksperimentalnega fuzijskega reaktorja na svetu in enega najzahtevnejših znanstvenih projektov našega časa. ITER naj bi pokazal, da smo sposobni na Zemlji poustvariti zvezde - oziroma procese, ki potekajo v njih in ki bi lahko omogočili stabilen, nizkoogljičen in učinkovit vir energije. Projekt tudi v današnjih izredno zaostrenih mednarodnih razmerah združuje tako rekoč ves svet. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Pred 40 leti smo v Sloveniji zabeležili prvi primer AIDS-a, bolezni, ki jo povzroča virus HIV. Bolezen je bila takrat smrtonosna, oseba je umrla hitro, običajno v obdobju od enega do šestih mesecev. Učinkovita zdravila so prišla šele desetletje pozneje, v veliki meri tudi po zaslugi aktivistk in aktivistov. HIV/AIDS je po svetu podiral tabuje in predsodke, saj je bil za preprečitev širjenja okužbe nujen pogovor o spolnosti in drogah. Ljudem je bilo namreč treba razložiti, kako se virus prenaša. Okužba z virusom HIV danes ni več smrtonosna, saj obstajajo učinkovita zdravila in dobra preventiva, kljub temu pa letno po svetu zaradi AIDS-a umre 600 tisoč ljudi. Več kot 40 milijonov ljudi živi z virusom HIV, polovica v podsaharski Afriki. Slovenija je država z najnižjim številom okužb v Evropi in v svetu. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 o vsem tem z gosti. Vsebina je bila prvič objavljena v oddaji Intelekta.

Sicilija, velika za dve Sloveniji, z več kot dvakrat toliko prebivalci, je bila dolgo slaba vest italijanske države. Prevlada mafijskih organizacij, politična korupcija in gospodarska zaostalost so hromili razvoj in siromašili ljudi. A hkrati se je na otoku, ki je v svoji zgodovini živel pod številnimi zavojevalci, kjer so se stoletja srečevale različne rase in kulture, oblikovala družba sprejemanja, ki je v času, ko migracijska in azilna politika razdvajata države in prebivalce Evropske unije, velika redkost. Drugačnost in različnost nas bogatita, pravijo na Siciliji, iz svoje preteklosti smo se naučili, da je treba znati sprejemati. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Naša življenja zaznamujejo različna čustvena stanja. Eno izmed teh je jeza. Jezi nas lahko zelo veliko stvari: od odnosov do ljudi, s katerimi težko krmarimo skozi vsakdanjik, ampak moramo, do novic, družbene klime in dejstva, da nekaj ne gre po naših načrtih. Jeza ni le razdiralen, negativen odziv na dogajanje, je zapisano v knjigi psihoterapevtskega para Leonide in Alberta Mrgoleta z naslovom Z jezo na lepše. Knjiga bralca vodi do razumevanja, kaj jezo povzroči in kakšni procesi pri tem nastajajo, pa tudi v regulacijo jeze, ki ima vsesplošen pozitiven učinek. Vsebina knjige prinaša številna praktična, uporabna, hkrati pa strokovno podkovana spoznanja in napotke. Leonido in Alberta Mrgoleta je pred mikrofon povabila Darja Groznik.

V osrčju Provanse na jugovzhodu Francije nastaja ITER – največji fuzijski eksperiment na svetu. Gre za izjemno ambiciozen mednarodni projekt, v katerem Evropska unija, Združene države Amerike, Kitajska, Rusija, Indija, Japonska in Južna Koreja skušajo narediti nekaj, kar se sicer dogaja na Soncu - na Zemlji ustvariti energijo z zlivanjem atomskih jeder. V središču projekta je ideja fuzije - gre za proces, pri katerem se atomska jedra združujejo v težja in pri tem sproščajo ogromne količine energije. Da bi to dosegli, je treba snov segreti na več kot 150 milijonov stopinj Celzija. Kako nastaja ena najkompleksnejših naprav na svetu je na terenu preverila kolegica Špela Novak, ki je obiskala gradbišče ITER-ja v Franciji. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Na severu Portugalske nastaja rudnik litija, ki mu je Evropska komisija podelila status strateškega projekta. Rudnik litija leži na območju, ki je del Unescove kmetijske dediščine in Nature 2000. Na tem ekološko občutljivem območju še kmetujejo na starodaven način, tam živi ogroženi iberijski volk in več kot 200 vrst ptičev. Lokalne skupnosti in posamezniki že osem let bijejo pravni boj proti rudniku litija, ki bi po njihovem mnenju uničil vodne vire in način življenja. Rudnik litija Barroso je test za Meddržavno sodišče v Haagu in druge strateške rudarske projekte na tleh Evropske unije. Bodo energetski in korporativni interesi prevladali nad interesi prebivalcev? Bo območje Barroso zaradi lakote po litiju postalo območje žrtvovanja? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Ciper, ki v prvi polovici letošnjega leta predseduje Svetu EU, je bil pred dobrima dvema mesecema, ob začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran, tarča napada z dronom. Tarča je bilo pravzaprav britansko letalsko oporišče Akrotiri na jugu Cipra, a številni turisti so se začeli spraševati, ali so počitnice na sicer med turisti zelo priljubljenem otoku v vzhodnem Sredozemlju še varne. Mnogi so svoj dopust odpovedali, kar se že kaže tudi v turističnih statistikah Cipra. Andreja Čokl se je v Pafosu in Nikoziji pogovarjala z domačini in turisti, ki vsi po vrsti zatrjujejo, da je na otoku varno. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.  

Štiri leta po začetku ruske invazije na Ukrajino se v Evropski uniji vse glasneje odpira vprašanje, ali je Evropa sposobna sama poskrbeti za svojo varnost? Dolga desetletja je evropski prostor živel v prepričanju, da je vojna na celini skoraj nepredstavljiva, obrambni dežnik Združenih držav Amerike pa samoumeven. Toda vojna v Ukrajini in spremenjena ameriška politika sta evropske prestolnice prisilili v drugačen razmislek. V Bruslju danes številni opozarjajo, da Rusija ostaja največji varnostni izziv za Evropo. Ob tem pa se pojavljajo tudi bojazni, da bi Moskva lahko v prihodnjih letih preizkušala odzivnost in politično enotnost Severnoatlantskega zavezništva. In kaj lahko stori Evropa? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Evropska unija se mora soočiti z zaostrenimi geopolitičnimi in varnostnimi razmerami, bliskovitim tehnološkim napredkom in okoljskimi izzivi. Kaj to pomeni za skupni evropski proračun? Kako zagotoviti dovolj skupnega denarja za konkurenčnost Evrope in skupno obrambo, ne da bi okrnili skupno kmetijsko in kohezijsko politiko? Koliko evropskih sredstev bo v prihodnje dobila Slovenija, odslej ne bo odvisno le od zahtevnih pogajanj med članicami, ampak vse bolj tudi od uspeha slovenskih raziskovalcev in podjetij na bruseljskih razpisih. O tem v S17 s predstavniki države, akademske sfere in evropske komisije. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

V naši vzhodni sosedi Madžarski poteka srdit finiš dolge in predvsem neenakopravne kampanje pred splošnimi volitvami 12.aprila, v kateri gledamo dvoboj med vladajočo stranko Fidesz Viktorja Orbana in opozicijo, zbrano okrog Petra Madyara in desne stranke Tisza. Volilna kampanja je vse bolj naelektrena in je dodatno razdelila že tako polarizirano madžarsko družbo. Viktor Orban je v 16-letih svoje vladavine Madžarsko preoblikoval v iliberalno demokracijo s podreditvijo vseh državnih institucij, pravosodja in medijev ter utišanjem vsakršnih kritičnih ali drugačnih glasov. Za vstop v parlament ima možnost le še skrajno desna stranka Naša Domovina, med tem ko levosredinska Demokratična koalicija in satirična protestna Stranka dvorepega psa ne bosta prestopili parlamentarnega praga. Sandra Krišelj se je s sogovorniki v Budimpešti in drugem največjem kraju na Madžarskem Debrecenu pogovarjala o razmerah na Madžarskem. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Evropa je na prelomnici. Na vzhodu divja ruska vojaška moč, z druge strani Atlantika pa se širi rahljanje evroatlantskega zavezništva. V svetu, v katerem stara pravila ne veljajo več, se postavlja ključno vprašanje: kako naj se Evropa odzove? Več povezovanja, z več Evrope? Je širitev Evropske unije na nove kandidatke pravi strateški odgovor na geopolitične pritiske ali le iluzija enotnosti? Ostajamo skupaj – ali vsak zase? O tem, ali lahko večja Unija pomeni tudi močnejšo Unijo, razpravljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Milan Zver, Evropska ljudska stranka; Matej Tonin, Evropska ljudska stranka; Marjan Šarec, Renew Europe; Matjaž Nemec, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov; dr. Vladimir Prebilič, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Moldavija je ena najrevnejših evropskih držav, razpeta med vplivoma Rusije in Evropske unije. Zaradi dolge meje z Ukrajino in nedorečenih notranjih razmer, med katerimi izstopa separatistična Pridnestrska republika, ostaja prihodnost Moldavije kljub začetku pogajanj o vstopu v Unijo negotova. Predsednica Maia Sandu je nedavno presenetila celo z izjavo, da bi na morebitnem referendumu glasovala za združitev Moldavije z Romunijo. "Smo tihi bojevniki, ki se približujemo Evropi – od nje se lahko veliko naučimo, hkrati pa jo lahko tudi oplemenitimo," je v prestolnici Kišinjev povedala mlada podjetnica Liliana. Obiskali smo tudi avtonomno regijo Gagauzijo in odcepljeno prorusko ozemlje Pridnestrja. Čeprav se ponekod zdi, kot da se je čas ustavil, Moldavci še vedno verjamejo v lepšo prihodnost. *Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

V času, ko naš pogled na svet prek zaslonskih tehnologij usmerjajo lastniki spletnih gigantov, ki jim gre za dobičke in rast, ne glede na posledice, težko z zaupanjem in optimizmom opazujemo udomačitev rabe generativne umetne inteligence v vsakdanja življenja ljudi. Tokrat se bomo v oddaji Intelekta spraševali, kako se ob tem spreminjata branje in pisanje – praksi, ki se ju naučimo v najzgodnejših letih izobraževanja, saj sta temelj za spoznavanje, razumevanje in kritično mišljenje. Ali drvimo v nepismeno družbo? Vsebina oddaje je bila premierno predvajana v oddaji Intelekta. Gostje: dr. Olga Markič, filozofinja in kognitivna znanstvenica prof.;. dr. Špela Vintar, raziskovalka velikih jezikovnih modelov; dr. Ana Vogrinčič Čepič, raziskovalka branja..

Prihodnje leto bo zaživela platforma Povezani za morje. Gre za projekt, ki spodbuja povezovanje, izobraževanje ter vključuje širšo javnost v spremljanje stanja morja z namenom trajnostnega varovanja morskih ekosistemov. Del tega projekta so bili tudi osnovnošolci in dijaki istrskih šol, ki so se ukvarjali z mikroplastiko in delfini. Z raziskovanjem in pogovori s strokovnjaki so o tem napisali časopisni članek in posneli radijski prispevek pod okriljem Zavoda Nomed.Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

V tokratni oddaji Morje in mi tudi o skupni ribiški politiki. Sprva je bila osredotočena v ohranjanje in upravljanje ribjih staležev, danes pa je njen cilj zagotoviti, da je ribištvo Evropske unije trajnostno tako z okoljskega kot z gospodarskega in socialnega vidika. Nekatere države so bile še pred vstopom v Evropsko unijo članice mednarodne regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki določa letni dovoljeni ulov modroplavutega tuna. Zakaj kljub skupni evropski ribiški politiki naša država nima kvote, ki bi ribičem dovolila, da lovijo tudi modroplavute tune, je zanimalo Tjašo Škamperle. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Portugalska je priljubljena turistična destinacija, hkrati pa država, ki počasi, a vztrajno, tudi gospodarsko raste, čeprav so plače še vedno krepko pod evropskim povprečjem. Je največja izdelovalka koles v Evropski uniji. Od leta 2022 naprej so imeli na Portugalskem trikrat parlamentarne volitve. Prvič se soočajo z vzponom skrajne desnice, predvsem zaradi neuspešnega upravljanja z migracijami. Prestolnica Lizbona je med evropskimi mesti z najdražjimi stanovanji, tudi zaradi turizma, ki je pomembna gospodarska panoga. Podeželje pa medtem stagnira in se prazni. Portugalska je tako še ena izmed držav dveh hitrosti v Evropske uniji, ki je na skrajnem zahodu celine dobrih 50 let po demokratični revoluciji še vedno zelo priljubljena. Portugalska Ima tudi veliko politikov na najbolj izpostavljenih mestih v mednarodnih institucijah. V reportaži smo obiskali tudi najbolj zahodno točko Evrope in se pogovarjali z izvajalcem glasbene zvrsti fado. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Vsebina kateheze Zdravilna besedaje bila usmerjena v to, kako pomagati človeku, da se bodo njegove rane zacelile. Kako biti blizu prijatelju, sodelavcu ali otroku, ki je v stiski? Nekdo je vznemirjen, žalosten, prestrašen, jezen ali v šoku. Kaj lahko storimo? Se v zadregi umaknemo ali ponudimo svoj čas in ostanemo tesno ob drugem, ko mu je težko? Ključno je dobro poslušanje, ki ima nekaj zakonitosti.

Vsebina kateheze Zdravilna besedaje bila usmerjena v to, kako pomagati človeku, da se bodo njegove rane zacelile. Kako biti blizu prijatelju, sodelavcu ali otroku, ki je v stiski? Nekdo je vznemirjen, žalosten, prestrašen, jezen ali v šoku. Kaj lahko storimo? Se v zadregi umaknemo ali ponudimo svoj čas in ostanemo tesno ob drugem, ko mu je težko? Ključno je dobro poslušanje, ki ima nekaj zakonitosti.

Hrvaška kot najmlajša članica Evropske unije iz evropske blaganje še vedno več prejema kot daje. V finančnem obdobju 2021- 2027 je našim južnim sosedom na voljo 25 milijard evrov. Po začetnih težavah pri črpanju sredstev iz evropskih skladov je Hrvaška v preteklem finančnem odbobju na koncu izkoristila skoraj vsa sredstva in se dvignila z dna lestvice držav Evropske unije. Kakšne so njene izkušnje z evropskimi projekti na Hrvaškem, se je s članom uprave konzultantskega podjetja za evropske projekte Ivanom Serdarušićem in predsednico ekološkega društva iz Slavonskega Broda Iris Beneš pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Luís Vieira je kolesarski aktivist iz Lizbone. Kolo je njegovo prevozno sredstvo že od otroštva, zdaj pa svoj entuziazem prenaša na otroke in njihove starše. S sodelavci ima na vzhodu portugalske prestolnice prostor, kjer si lahko otroci izposodijo kolo, ko prerastejo prejšnje. Meni, da ima Lizbona še veliko rezerv pri kolesarski infrastrukturi, želi si manj avtomobilov v središču mesta in sanja o razširitvi sicer zelo uspešnega projekta, ki ga upravlja s svojimi prijatelji. *Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Diego Reyes je Gvatemalec, ki že 8 let živi v Estoniji. Iz Gvatemale se preselil pri 24 letih najprej na Finsko, potem v Latvijo, nazadnje pa ga je pot pripeljala v Estonijo, kjer danes živi in dela. V tej baltski državi najbolj ceni varnost in umirjenost, vseeno pa pogreša dogodivščine, ki jih, kot pravi, lahko doživiš samo v Gvatemali in ostalih državah Latinske Amerike. Prepričan je, da bo ostal v Talinu vsaj na papirju, potovati pa si želi po vsej Evropi. Če pa se bo že preselil, pa bi izbral Slovenijo.Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Luna Sánchez je plesalka in koreografinja. Doma je iz Cádiza, deluje v Madridu. Španija ponuja veliko priložnosti za sodoben ples, predvsem v prestolnici. Pogreša domače morje, zadovoljna je s kariero in življenjem, motijo pa jo draga stanovanja in politični boji, pogosto zabeljeni s fašizmom in homofobijo. *Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

V tokratni Evropi osebno predstavljamo latvijskega biologa, znanstvenika in podjetnika Janisa Jaska, ki se je pred približno petimi leti odločil, da je dovolj, da na univerzi spreminja denar v znanje in zdaj poskuša znanje spremeniti v denar. S kolegi ustanovili startup Weedbot, pod okriljem katerega so zasnovali kmetijskega robota, ki s pomočjo umetne inteligence in laserjev odstranjuje plevel. Prvi weedbot iz Latvije od te pomladi že uspešno odstranjuje plevel med korenjem na angleških njivah. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije. 

Hrvoje Kovačević je eden izmed kovačev misli. Tako bi lahko prevedli ime zagonskega podjetja MindSmiths, ki ga je pred osmimi leti skupaj s kolegi računalničarji ustanovil v Zagrebu. Ukvarjajo se z umetno inteligenco, predvsem z nišnimi storitvami. Misli in ideje kujejo v prostorih nekdanje tovarne WC-papirja.Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Indre Simanaitienė je nekdanja BBC-jevka, ki se je po letih bivanja v Združenem kraljestvu vrnila domov - v Litvo. Državo je zapustila, ker je bila lačna novih izkušenj v tujini, ko pa se je želela v Londonu tudi ustaliti, je ugotovila, da so morda pogoji za življenje boljši v Litvi in glavnem mestu Vilni. Opaža, da se tudi veliko njenih prijateljev vrača domov, predvsem zaradi dostopnosti stanovanj, družinskih vezi ter dobrega okolja za skrb in vzgojo otrok. “Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.”

Pomurje kljub lastnim in prizadevanjem države po razvojnih kazalcih še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem. Leta 2009 se je tudi zaradi stečaja tekstilno-oblačilnega podjetja Mura, ki je povzročil ogromen skok brezposelnosti, država odločila regiji pomagati s posebnim zakonom. Na njegov račun je bilo v 9. letih, denimo, v okviru več kot 230 izvedenih projektov začetnih investicij ustvarjenih čez 900 delovnih mest, danes pa se lahko 27 pomurskih občin pohvali z mnogimi kohezijskimi projekti, med katerimi je daleč najpomembnejši t.i. pomurski vodovod. Seveda so in ponekod še vedno urejajo tudi kanalizacijski sistem, kolesarske steze in drugo infrastrukturo, mi pa v tokratni oddaji Studio ob 17.00 izpostavljamo zlasti s turizmom povezane projekte. Ravno turizem, trajnostno ter unikatno zasnovan, je v Pomurju rastoča gospodarska panoga. Lani je bila presežena magična meja milijon prenočitev, ravno prenočitvene zmogljivosti pa so nekakšno ozko grlo pomurskega turizma, zato je več kohezijskih projektov namenjenih tudi njihovi širitvi. Gostje: Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice; Helga Lukač, strokovna sodelavka Razvojnega centra Murska Sobota in vodja paviljona Expano; Uroš Kamenšek, predsednik Pomurske turistične zveze; Martina Ficko, vodja turizma v Radgonskih goricah. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Španija je med pomembnejšimi članicami Evropske unije, toda pri nas ni preveč izpostavljena. Čeprav gre z 48 milijoni prebivalcev za dosti večjo državo, imajo v Španiji nekatere podobne težave kot Slovenija. Zaradi pomanjkanja in visokih cen stanovanj v večjih mestih potekajo množični protesti, razlika med bogatimi regijskimi središči in podeželjem je vse večja. Močne so skrajne politične stranke, vlado vodi socialistični premier Pedro Sanchez, ki je zelo kritičen do Izraela, kot prvi evropski politik po začetku carinske vojne je obiskal Kitajsko. V Španiji mineva tudi 50 let od padca totalitarnega režima generala Franca, ki v nekaterih krogih še vedno vzbuja tudi odobravanje. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Slovenija je kolesarska Meka. Da o naši deželi tako menijo številni tujci, so zaslužni Tadej Pogačar, Primož Roglič in drugi slovenski poklicni kolesarji. Pa je res tako? Zaradi omenjenih kolesarskih zvezdnikov je v Sloveniji vse bolj priljubljeno tudi ljubiteljsko kolesarjenje. Po državi v zadnjem obdobju, predvsem z evropskimi sredstvi, pospešeno gradijo nove kolesarske steze. Marsikje pa ne gre brez zapletov. O tem, kdaj in zakaj je država resno začela graditi kolesarsko omrežje, koliko kolesarskih stez je in jih še namerava zgraditi v bližnji prihodnosti, kje bo dobila denar, ko bo presahnila evropska vreča, kakšna je naša kolesarska infrastruktura v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, kaj ta prinaša ali odnaša ter kaj bi veljalo še storiti na tem področju, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jernej Pavlin, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Ministrstvo za infrastrukturo; Bojana Stopinšek, direktorica Regionalne razvojne agencije Savinjska; Luka Mladenovič, Urbanistični inštitut. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Evropski skladi za zmanjševanje razlik med evropskimi regijami so eden ključnih virov razvojnih sredstev za Slovenijo. Ob koncu leta se je država znašla na repu med članicami Unije po deležu porabljenih sredstev v zdajšnjem sedemletnem proračunskem obdobju. Vseh 3,2 milijarde evrov, namenjenih Sloveniji, mora porabiti do konca 2029. Da bi črpanje pospešila in preusmerila denar tja, kjer je najbolj smotrno, je vlada nedavno predlagala spremembo kohezijskega programa. Več denarja je namenila za strateške tehnologije in nekatere velike infrastrukturne projekte. Zadnje tedne pa – v Uniji in Sloveniji buri duhove predvsem predlog evropske komisije, da bi del kohezijskih sredstev prerazporedili na izdatke za obrambo. O teh in drugih izzivih v tokratni oddaji. Gostje: dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; dr. Vladimir Prebilič, evropski poslanec, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Monika Kirbiš Rojs, nekdanja državna sekretarka za kohezijo; dr. Peter Wostner, raziskovalec na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, asistent na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Zakaj si se odločil za nas, zakaj Litva? ga velikokrat sprašujejo domačini. Ker je nedotaknjena, podcenjena in krasna, odgovarja Ibro oziroma Curly and Lithuania. Turek, ki se je pred šestimi leti odločil, da bo zaživel v tej baltski državi in njene lepote ter posebnosti predstavil svetu. Vse se je začelo z izzivom, da bo obiskal vsa litovska mesta, zdaj pa se - tudi zaradi podpore skupnosti - preživlja s svojim profilom na Instagramu. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Bolgarija je s slovenske perspektive slabo poznana članica Evropske unije. Pred dnevi so imeli že šeste parlamentarne volitve v treh letih, ki pa niso prinesle konca politični nestabilnosti. Največja sistemska težava te 6,5-milijonske države je korupcija, ki poleg inflacije in najnižjih plač v Evropski uniji zavira že nekaj časa napovedan prevzem evra. Poleg čudovitih gora in obale pa Bolgarija premore tudi pozitivne zgodbe in vizije. V reportaži od blizu spoznamo politično, družbeno, znanstveno, kulturno, podjetniško … Bolgarijo.Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Povprečen Slovenec ve o sodobni Romuniji približno toliko kot povprečen Romun o moderni Sloveniji: tako rekoč ničesar. Diktator Ceausescu, grof Drakula, slikovita Transilvanija in avtomobilsko podjetje Dacia so ponavadi edine asociacije na to dinamično državo, ki leži med Črnim morjem in Karpati na Balkanu. Od leta 2007 je članica Evropske unije in od takrat tudi eno najhitreje rastočih gospodarstev v njej, zato niti ni čudno, da so Romuni med najbolj naklonjenimi evropskim integracijam izmed vseh Evropejcev. Kakšno je ozračje v državi v supervolilnem letu, ko bodo imeli v Romuniji ne le evropske in hkrati lokalne, ampak do konca leta še predsedniške in parlamentarne volitve? Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.  

Lacek Laci Takacs se je rodil kmalu po padcu železne zavese v bližini takrat po novem madžarsko-hrvaške meje. Pošali se, da so Rusi takoj dvignili roke nad Madžarsko, ko je prišel na svet. Po študiju je ostal v Budimpešti, kjer deluje kot plesalec in ulični gledališčnik. Sodeluje tudi s cirkusom in po mestu hodi kot klovn. Kako je skozi umetniške oči videti Madžarska in kako Evropa?Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Nikolaj Krastev je bolgarski politični analitik, novinar in urednik. Je odličen poznavalec dogajanja na Zahodnem Balkanu, dolga leta je bil dopisnik iz Beograda, dopisniški mandat je preživel tudi v Moskvi. Sestaja se z rusko opozicijo in je o njej posnel televizijski dokumentarec. Pogovarjamo se o dogajanju v regiji, o vplivu Rusije in Turčije. Kakšna je prihodnost Balkana in zakaj bi lahko Slovenija bolje izkoristila svoje dobro ime. Tudi o tem, zakaj ničesar ne vemo o Bolgariji, kjer bodo imeli že šeste volitve v samo treh letih. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Alessia, Michela in Sofia so študentke v Brescii. Pravijo, da je mesto prijazno in ustvarjeno po meri človeka, a je vse teže najti primerno zaposlitev in stanovanje. Študirajo, da bi si zagotovile boljše življenje, a zdi se jim, da je to vse teže dosegljivo zaradi (pre)nizkih plač in visokih stroškov bivanja. Všeč sta jim italijanska kultura in sproščenost, včasih pa bi si želele več odločnosti mladih, da bi si izborili boljše izhodišče za življenje na svojem. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Thomas Gruber je odraščal na kmetiji, a raje izbral karierno pot v turizmu. Obožuje gore in pohodništvo. Pri 26 letih ima že zelo zahtevno službo, koordinira in vodi pisarno turizma na enem najbolj znanih avstrijskih smučišč. Kot pravi se njegova ljubezen do organizacije čuti tudi pri načrtovanju dopusta.Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Makedonija velja za eno večjih osmoljenk med državami. Zaradi zahtev Grčije se je celo preimenovala, vmes postala članica Nata, zdaj pa njeno približevanje Evropski uniji blokira Bolgarija. Od leta 2019 se država z imenom Severna Makedonija spoprijema z rednimi političnimi krizami, na volitvah bodo jutri izbrali tako novega predsednika kot nov parlament, saj je vlada pred tedni odstopila. Povprečne plače in pokojnine so nizke, življenjski stroški se povečujejo, zato ni čudno, da v državi vladata dve epidemiji: korupcija in izseljevanje. Kakšna prihodnost čaka najbolj južno republiko nekdanje Jugoslavije, na čem gradijo optimizem, kako domovino vidijo Makedonci, ki živijo v Sloveniji …Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Lili Simon je 19-letna violinistka iz Budimpešte. Madžarsko ima rada, a ni preveč zadovoljna z vzdušjem v državi. Želi si sprememb, odpravlja se na študij v tujino, a bi se rada vrnila v domovino in kaj konkretnega spremenila. Na evropskih volitvah bo sploh prvič imela volilno pravico. Verjame v aktivno državljanstvo.Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Balint Juhasz je 30-letni novinar in tržnik z Madžarske. Kot najstnik je bil ustanovitelj piratskega radia, se v študentskih letih zaposlil na javnem in po odpustitvi začel ustvarjati skupnostni radio. Pravi, da je biti neodvisni novinar na Madžarskem v tem trenutku težko, saj se politika zažira v vse pore medijskega sveta. Opozarja na dejstvo, da se mnogo mladih Madžarov izseljuje, da so najemnine na Madžarskem najvišje v Evropi v primerjavi z zaslužkom in izpostavlja nekaj, kar pri njih resnično dobro deluje - javni prevoz.Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Martin Ladika je kantavtor, ki nastopa od zapora do kavča. Živi na hrvaški strani obmejne reke Kolpe. Razmišlja o žicah, mejah, Evropi, naravi … V preddverju zagrebškega džezovskega kluba pripoveduje in prepeva nekoliko drugačno zgodbo, ki je realistična in optimistična hkrati, pa tudi šaljiva in hipijevska. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Jesus Yus Diez je 30-letni doktor fizike iz Zaragoze. Dela v Centru za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici. Raziskuje aerosole in vpliv majhnih trdnih delcev v ozračju na zdravje in podnebne spremembe. Primerja znanstveno-raziskovalni okolji v Sloveniji in Španiji, osmišlja pomen evropskega povezovanja, govori o aktivnem državljanstvu in na podlagi raziskav poudarja pomembnost čistega zraka.Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Madžarska politika se je nepričakovano znašla v krizi. Zaradi pomilostitve s pedofilijo povezanega človeka blizu vladajoči stranki sta odstopili predsednica države in pravosodna ministrica. Ministričin nekdanji mož je kot žvižgač razkril nekatere posle stranke Viktorja Orbana in postal njegov glavni izzivalec. Madžarski premier medtem ob slabih gospodarskih kazalcih grmi proti Evropski uniji in se povezuje z Donaldom Trumpom. Je Madžarska res pred velikimi spremembami ali gre le še za en vihar v kozarcu Blatnega jezera? Lahko Orban, ki bo poleti prevzel predsedovanje Svetu Evropske unije, res še enkrat zatrese bruseljsko politiko ali pa smo priče njegovemu labodjemu spevu? Koliko si Madžari v resnici želijo sprememb? Sogovorniki: Márton Gergely, novinar in urednik Stefano Bottoni, zgodovinar in politični analitik Miklós Ligeti, Transparency International Lili Simon, študentka glasbe Luka Lisjak Gabrijelčič, raziskovalec na CEU Rajmond Percze, podjetnik Lacek Takács, umetnik Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Tri mesece pred volitvami v Evropski parlament se po Evropi širijo protesti jeznih kmetov, krepi se tudi nezadovoljstvo gospodarstva zaradi visoke cene Zelenega dogovora. Vse bolj je slišati pozive k izgradnji obrambne skupnosti in vlaganju v oboroževalno industrijo. Skrbi državljanov vse spretnejše izkoriščajo populistični in ekstremistični voditelji, ki bi v zdajšnjih razmerah lahko spremenili ravnotežje političnih sil v Uniji in vplivali na evropsko agendo. Gostje: • dr. Marko Lovec, Katedra za mednarodne odnose, FDV • dr. Denis Mancevič, New Century Corporate Communications • mag. Igor Mally, državni sekretar, kabinet predsednika vlade. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.

Eden od ključnih izzivov stare celine je upravljanje migracij. Ob povečanem številu nezakonitih prihodov v posamične članice Evropske unije uvajajo nove ukrepe nadzora na notranjih schengenskih mejah. Italija, od koder so spet poročali o kriznih razmerah na otoku Lampedusa, je med drugim sprejela ukrep, ki bo oblastem olajšal izganjanje migrantov. Sredozemsko morje je letos prečkalo več kot 180 tisoč prebežnikov, za več kot 2 tisoč 700 - tudi otrok - je bila ta pot usodna. Migracije so ena od osrednjih tem razprav evropskih voditeljev, ki v družbi kolegov iz Evropske politične skupnosti zasedajo v Granadi. O tem in drugih evropskih izzivih s Špelo Novak, ki je v Studio ob 17:00 povabila: • Jureta Požgana s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani • Andrejo Pegan s Fakulteta za management Univerze na Primorskem • Majo Ladić z Mirovnega inštituta Prisluhnili boste lahko pogovoru s poročevalcem Igorjem Juričem in pravnico Vasilko Sancin. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.