Podcasts about alpami

Ko razmišljamo o hladno-vojni Evropi, često razmišljamo o celini dveh polovic, med katerima tako rekoč ni bilo možno prehajati. A kako potem pojasniti, da smo v socialističnih časih Slovenci po nakupih redno hodili v Trst? »Od Szceczina na Baltiku do Trsta na Jadranu se je čez celino spustila železna zavesa.« Ko je Winston Churchill izrekel ta znameniti stavek – to je bilo med govorom, ki ga je britanski politik imel v ameriškem Misuriju marca leta 1946 –, je svet dobil priročno metaforo, s katero je bilo nenadoma moč nadvse elegantno, jedrnato povzeti posledice takrat porajajočega se ideološkega, geopolitičnega, vojaškega in gospodarskega tekmovanja med Združenimi državami ter Sovjetsko zvezo za življenje Evropejk in Evropejcev. A tovrstne, slikovite prispodobe menda nikoli niso brez pomanjkljivosti; bolj ko so namreč retorično učinkovite, večja je verjetnost, da bodo v slepo pego našega razumevanja sveta potisnile vsa tista dejstva, ki se pač ne prilegajo predstavam, ki jih te metafore sicer zbujajo. Natanko tako je bilo tudi s Churchillovo železno zaveso. Zahvaljujoč njegovi prispodobi se je marsikdo na Slovenskem o hladno-vojni Evropi navadil razmišljati kot o kontinentu dveh polovic, med katerima tako rekoč ni bilo možno prehajati … In to kljub temu, da smo prav mi živeli ob meji in z mejo, ki je bila – če se zdaj spomnimo tradicionalnih nakupovalnih izletov v Trst ali Celovec – seveda še kako prehodna. A kako se je lahko premerilo, da je prav v naših krajih železna zavesa postala vsa porozna, vsa luknjičasta? In, seveda, kako so, pogojno rečeno, navadni, majhni, vsakdanji ljudje živeli s to mejo in jo s svojimi življenjskimi praksami tudi so- oziroma preoblikovali? To sta vprašanji, ki sta nas zaposlovali v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarko in zgodovinarja, dr. Urško Strle, raziskovalko na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, ter njenega sodelavca s slednje institucije, dr. Boruta Klabjana, ki sodelujeta pri mednarodnem znanstvenem projektu Open Borders, se pravi Odprte meje, ki skuša na novo osvetliti, kako so v prostoru med Alpami in Jadranom pravzaprav funkcionirale meje od konca druge svetovne vojne pa do današnjih dni. Foto: Izmenjava novoletnih voščil na italijansko-jugoslovanskem mejnem prehodu na Fernetičih leta 1956 (avtor fotografije je Mario Magajna, fotografija je shranjena v fondu Primorskega dnevnika; objavljeno z dovoljenjem Odseka za zgodovino in etnografijo pri Narodni in študijski knjižnici, Trst)

Začetek poletja bo vroč, ker se bodo morala plemena Evrope, z njimi pa tudi Slovani pod Alpami odločiti, kaj storiti glede oboroževanja. Zaveze in pa čezatlantski diktati so jasni; izdatke za oboroževanje je treba dvigniti, ker so grožnje miru, stabilnosti in blaginji vseprisotne in stalne. V Sloveniji smo obljubljali dvig izdatkov zadnjih nekaj desetletij, ampak ker se naš odstotek v kumulativi Natovih bilijard pozna bolj malo, so nas pustili pri miru. Zdaj pa je Putin odnesel šalo in naši odstotki gredo najprej proti obljubljenima dvema, nato pa še višje, višje in višje.Levica se je ostro uprla načrtovanemu povečanju izdatkov za obrambo. Kar je povzročilo pričakovano krizo; desnica si mane roke, da bo koalicija razpadla zaradi pušk, levica pa se je razcepila na Levico in Kordiša. Poslanec Vatovec je, ob pomislekih levice, ki bi lahko pripeljali celo do referenduma, najmanj pa do javne razprave, modro pripomnil, da bi bilo »bolje vlagati v ljudi, kot v orožje«. Ampak saj prav v tem je kleč in v nadaljevanju bomo popravili ali vsaj dopolnili poslanca Vatovca. Ko vlagamo v orožje, vlagamo v ljudi. V prenesenem in neprenesenem pomenu besede. Recimo; naboji oziroma vsa municija so kupljeni z namenom, da jih vložiš v ljudi. Ljudi pri tem malo zaboli, nekateri posledično celo umrejo, ampak to ne spremeni dejstva, da je orožje namenjeno ljudem, bolj kot je to javno zdravstvo, dolgotrajna oskrba in šolstvo. Orožje kupujemo izključno za ljudi in toliko bi pri Levici že lahko vedeli. Seveda za ljudi, ki so ali pa bodo naši sovražniki; ki so danes naši sosedje, morebiti ga kupujemo za migrante, ali pa za drugače misleče Slovence, ampak kupujemo ga za ljudi. Za ljudi na drugi strani, za ljudi, pred katerimi se bomo pravično branili in s tem branili Slovenijo, tisočletna ognjišča in tralala in hopsasa, ampak naše nove bleščeče puške bodo namenjene ljudem. Malo je problematično, da kljub njihovim Vatovcem tudi naši sovražniki kupujejo orožje za ljudi, se pravi za nas.  Torej je po logiki oboroževalcev in obramboslovcev in vojakov vseh sort edina rešitev, da si mi nakupimo več orožja od sovražnika. Zato gremo na dva odstotka BDP, čez čas na tri, čez čas na pet in nekoč bomo za orožje dajali sto odstotkov BDP in takrat bomo, za to ni treba biti preveč pameten, zaprepaščeno ugotovili, da ti niti 100 odstotkov BDP-ja za obrambo ne nudi absolutne varnosti. Ali daš za obrambo vse odstotke, ali pa nobenega; ljudje bodo umirali. Jasno, takšno razmišljanje uniformiranci in njih apologeti kmalu razglasijo za naivni pacifizem, lasten srednješolcem in tistim, ki uživajo konopljino zel. Ampak dejansko ni pacifizma, oziroma mirovništva nihče – razen mirovniškega gibanja tik pred zoro slovenske osamosvojitve – v praksi nikoli preizkusil. To poskuša zdaj doseči Levica s široko javno razpravo – ki se bo izjalovila, ker javne razprave niso nikoli široke, ali pa s posvetovalnim referendumom. Ki se bo pa tudi izjalovil, ker so slovenski referendumi molilni mlinčki, ne pa instrument demokratičnega dialoga. Danes, ko mediji tekmujemo v kataklizmičnih prerokbah, ko diktatorji uspevajo bolje kot jesenske gobe, ko so ljudje bolj poneumljeni kot kadarkoli v zgodovini, se je boriti proti oboroževanju naivno. Zato seveda Levici ne bo uspelo in gre pri pozivu o zamrznitvi obrambnih sredstev samo za politično manifestacijo načelnosti, ki pa na koncu ne bo ustavila drvenja odstotkov navzgor. Je pa zrnce razuma v poslančevi misli, da je treba vlagati v ljudi, namesto v oborožitev. Toda vlagati kaj? Edino, česar se lahko domislimo, je, da bi vlagali v človekovo zavest; se pravi, da razprava o oboroževanju z ministrstev, kjer imajo radi smodnik, preide v ministrstvo za šolstvo in kulturo. Če bi nam uspelo predrugačiti zavest ljudi, da ob namišljeni ali dejanski ogroženosti orožje ni prva misel in reakcija, in če bi se takšne akcije lotili še kje po svetu, bi nam morebiti uspel civilizacijski preboj. Da pa ne gre za naivno in brezpredmetno sanjarjenje, dokazujejo nekatere države na svetu, ki so se vojski in s tem odstotku BDP-ja odrekle, ali pa tiste, ki sicer namenjajo sredstva za obrambo, niso pa bile v zadnjih desetletjih, ali celo stoletju zapletene v noben vojaški konflikt. Jih je malo, ampak nekje je treba začeti.

Rok Fink:« Ko sem prvič stopil na slovenska tla, sem se počutil kot doma« Tokrat predstavljamo rojaka iz Argentine Roka Finka. Rojen je v Buenos Airesu slovenskim staršem, ki so se v argentinsko prestolnico preselili po drugi svetovni vojni. Odraščal je v večmilijonskem in multikulturnem argentinskem glavnem mestu, prežet s slovenstvom in slovensko kulturo ter glasbo, ki jo z vso zavzetostjo ohranja še danes. Človek z vrsto poklicev, nekoč zaposlen v zavarovalništvu, odgovoren za storitve v potniški asistenci, finančni direktor v podjetju za zdravstvene storitve, taksist, ki tudi danes, kot upokojenec ne počiva. Še posebej blizu sta mu glasba in petje, v Argentini je sodeloval v številnih pevskih in instrumentalnih zasedbah. Čeprav rojen v južni Ameriki, je tesno povezan s Slovenijo, ki jo že vrsto let redno obiskuje in pravi, da se v deželi pod Alpami počuti kot doma.

Už dávno neplatí, že symbolem francouzského města Grenoble jsou olympijské kruhy. Pozůstatkem zimních her z roku 1968 a Eiffelovou věží města pod Alpami, jak říkají místní, je ikonická lanovka složená z pěti kulatých kabinek. Jízda v tzv. bublině samozřejmě láká turisty, ale lanovka je také oblíbeným dopravním prostředkem místních.

Už dávno neplatí, že symbolem francouzského města Grenoble jsou olympijské kruhy. Pozůstatkem zimních her z roku 1968 a Eiffelovou věží města pod Alpami, jak říkají místní, je ikonická lanovka složená z pěti kulatých kabinek. Jízda v tzv. bublině samozřejmě láká turisty, ale lanovka je také oblíbeným dopravním prostředkem místních.Všechny díly podcastu Zápisník zahraničních zpravodajů můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Hosťom 72. epizódy podcastu LAJF je horolezec, skialpinista, extrémny športovec a hlavne príjemný mladý muž - Matěj Bernát.  S Matejom sme sa stretli na chate pri Zelenom plese a porozprávali sa o jeho aktívnom živote v horách aj mimo nich. Začali sme našimi Tatrami, pokračovali sme Alpami až sme sa dostali do Himálájí, odkiaľ sa nedávno vrátil z úspešnej expedície na ôsmej najvyššej hore sveta - Manaslu. Prebrali sme samozrejme pár väčších projektov a tiež zvýšil čas na prepojenie hôr s bežným životom.  Prajeme príjemné počúvanie! Sleduj Matěj Bernát Web: ⁠https://www.matejbernat.cz⁠ Instagram: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠@bernatmatej⁠ Film Simply Beautiful s Márom Holečkom ⁠https://www.youtube.com/watch?v=yFFzkbZund8⁠ Sleduj LAJF Podcast Web: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.lajfpodcast.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Instagram: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠@lajf_podcast⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Facebook: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠LAJF Podcast⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ BuyMeACoffee: ⁠⁠⁠⁠lajf_podcast⁠⁠⁠⁠ Sleduj JEHA Instagram: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠@jeha_noir⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Sleduj Haglofs Instagram: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠@jsem.outsider⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Instagram: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠@haglofs⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Sleduj Bohuš Antoška Instagram: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠@bob_antoska⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Strava: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.strava.com/athletes/47787028⁠⁠⁠

Balónem s Davidem Línkem nad Východočeským mořem! Vzduchem v koši balónu s Davidem Línkem z louky pod zámkem v Novém Městě nad Metují kolem vodní nádrže Rozkoš u České Skalice přes pevnostní město Josefov za Jaroměř - trasa, kterou jsme se vydali s mikrofonem pořadu "Na cestách s Petrem Voldánem".

Labská Florencie, Benátky za Alpami. Město krásy a umění. Saská kurfiřtská metropole: Drážďany. Dodnes se sem jezdí především do muzeí všeho druhu.Všechny díly podcastu Ranní úvaha můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Labská Florencie, Benátky za Alpami. Město krásy a umění. Saská kurfiřtská metropole: Drážďany. Dodnes se sem jezdí především do muzeí všeho druhu.

Nahoru s cepínem, dolů na paraglidu. Nebo na vrchol na paraglidu a dolů na lyžích. Slovenský paraglidista a alpinista Juraj Koreň alias Ďurifuk létá s lyžemi nad horami a vybírá si ve vzduchu, který kopec sjede. O tvrdých zkušenostech i úžasné svobodě létání nad Alpami, Tatrami i Himálaji vypráví v nové epizodě podcastu Casablanca.Všechny díly podcastu Casablanca můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Nahoru s cepínem, dolů na paraglidu. Nebo na vrchol na paraglidu a dolů na lyžích. Slovenský paraglidista a alpinista Juraj Koreň alias Ďurifuk létá s lyžemi nad horami a vybírá si ve vzduchu, který kopec sjede. O tvrdých zkušenostech i úžasné svobodě létání nad Alpami, Tatrami i Himálaji vypráví v nové epizodě podcastu Casablanca.

Slovenija na relativno dosegljivih razdaljah med Alpami, Jadranom, Panonsko nižino in Krasom združuje vse različne čase Evrope. Doživimo lahko pradavno železno dobo in novodobno železarstvo, življenje v času rimskih legij in srednjeveški razcvet mest, rudarjenje v globokih živo srebrnih rovih ali spokojnost mistične pasijonske predstave. V zgodovinskih mestih Slovenije lahko opazujemo dediščino preteklosti, kulturo sedanjosti, in skupaj z meščani ustvarjamo dediščino prihodnosti. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami je v teku akcija Z vlakom po kulturo. Pogovarjali smo se z mag. Sanjo Marijo Pellis iz Združenja zgodovinskih mest Slovenije, v katerem je trenutno enaidvajset mest.

Kako so se v času med sredino 3. in začetkom 7. stoletja spremenile rimske naselbine – od najmanjših vasi do največjih mest – v širokem prostoru med Jadranom in Donavo, med vzhodnimi Alpami in Črnim morjem?Ko so leta 410 Vizigoti zavzeli in brutalno oplenili mesto Rim, se je številnim sodobnikom zdelo, da je civiliziranega življenja nepreklicno konec. Apokaliptična pričakovanja so bila v zraku. Mož, ki je prevedel Sveto pismo v latinščino, sveti Hieronim, je tako pisal o žarki luči sveta, ki da je nenadoma ugasnila, in zaskrbljeno pripomnil: »Če lahko pade Rim, nič ne more biti varno.« Danes sicer vemo, da se svet z zatonom rimskega cesarstva – še zlasti, seveda, njegove zahodne polovice – le ni končal, drži pa, da se je radikalno spremenil, preobrazil. Enega izmed obrazov te preobrazbe si lahko ogledamo, če v roke vzamemo še svežo, v angleščini pisano študijo Between Ravenna and Constantinople : Rethinking Late Antiquity Settlement Patterns (Med Raveno in Carigradom : nov premislek o poznoantičnih naselbinskih vzorcih), ki je izšla pri Založbi ZRC. Tu je namreč njen avtor, arheolog dr. Slavko Ciglenečki, natančno, z zvrhano mero erudicije popisal, kako so se med koncem tretjega in začetkom sedmega stoletja spremenile rimske naselbine – od najmanjših vasi do največjih mest – v prostoru med Jadranom in Donavo, med vzhodnimi Alpami in Črnim morjem. Kakšno sliko konca sveta, ki to vendarle ni bil, je v svoji knjigi navsezadnje izrisal, smo v pogovoru z dr. Ciglenečim preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu. foto: Gradina na hrvaškem otoku Žirje, ostanki zgodnje-bizantinske trdnjave (Goran Dekleva)

V drugi oddaji o mitih in legendah na Slovenskem smo preverjali zgodbe iz Kamnika in drugih krajev pod Kamniškimi Alpami (ponovitev).

Opäť vám prinášame podcast 5 dobrých správ z nášho regiónu, ku ktorým sa oplatí vrátiť. Prezradíme vám, ako sa Smolenice inšpirovali Alpami, povieme vám, kedy sa začne s obnovou sídliska Linčianska v Trnave a akú revitalizáciu vnútrobloku sa podarilo dokončiť v Hlohovci. Nazrieme tiež do moderných priestorov strednej školy v Galante, pripomenieme si spolu Deň Zeme a dozviete sa ešte omnoho viac. 

Kaj od besedne zveze mednarodna skupnost še obstaja? Kriznih in tudi vojnih žarišč je vsak dan več. Pred prvo obletnico ruskega napada na Ukrajino govori le še jezik orožja, v ravno prav odmerjenih količinah. Rusija povsem odtujeno razmišlja o novih zunanjepolitičnih konceptih. ZDA so tudi ta teden, tudi s kanadsko pomočjo, sestreljevale neidentificirane leteče predmete, vsaj domnevno kitajske izdelave … Kitajska pa seveda posluje, ozračje se segreva, Zemlja vrti. V čudoviti deželici med Alpami in Jadranskim morjem pa se večinoma vse vrti okrog plač. In ničle, pozitivne ničle. O poslanstvu pa nič.

Neizbežno blizu je slovo od leta 2022, ki ga bomo pomnili še dolgo – predvsem zaradi vojne v Ukrajini, ki je poleg nedolžnih žrtev, porušene države in množičnega eksodusa nič krivih sprožila tudi energetsko in vsesplošno draginjo. In dneva v dan je vse bolj prisotna tudi v deželi pod Alpami, kjer smo letos kar nekaj nedelj obiskali volišča. V Radijski tribuni sta pogled na iztekajoče se leto predstavila Vesna Vuk Godina in Aleš Maver.

V drugi oddaji o mitih in legendah na Slovenskem preverjamo zgodbe iz krajev pod Kamniškimi Alpami.

Zdravo. To je uvod v četrto knjigo Zbogom in hvala za vse ribe. Prolog. Prolog, ki ga (tako kot v uvodu v prvo knjigo) prebere najbolj hupi komik pod Alpami (pa i šire): Boštjan Gorenc - Pižama, tudi soavtor sosednjega podkasta Danes praznuje, ki ga soustvarja z ženo Mojco, ki je gostovala pri nas v epizodi 050. Za začetek zvemo, da je naš Aljo bivši ljubljanski viceprvak v kajaku in da je pred nekaj časa gledal "en film na Lublan'". Spomnimo se na praznovanje dneva brisače, takoj zatem pa se lotimo vprašanja zakaj je Douglas Adams napisal 4. knjigo, če mu ni bilo treba. Sploh, ker se spomnimo, da je imela tretja relativno srečen konec, pa še vesolje so rešili obenem. Povemo, da so povezave v zapiskih, Aljo pa razloži, kaj so prinesla dužbena omrežja: s pojavom družbenih medijev še kdo drug, razen tvoje familije ve, da si trčen(a). Zato pazite kar pišete na družabnih omrežjih in še bolj pomembno: pazite, da ne preberete preveč vsebin od vseh zgoraj omenjenih ... Zapiski so na opravicujemo.se ... Hvala ker nas poslušate, podpirate in sledite. Povsod smo @opravicujemose ...

Bývaly doby, kdy obchodník rád vyhověl zákazníkovi, jak jen mohl, i když už měl skoro zavřeno. A ještě klientovi prodal třeba jen krabičku zápalek. Takovou dobu pamatuje obchod rodiny Scharfetterových ve městě Sankt Michael v rakouském údolí Lungau pod Tauernskými Alpami.Všechny díly podcastu Zápisník zahraničních zpravodajů můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Letecké muzeum Ing. Jana Kašpara v Pardubicích nabízí nejen cestu do historie letectví, ale i nevšední zážitky. Můžete se stát pilotem nebo leteckým konstruktérem. Všechny díly podcastu Naše nej... můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Siedem godzin jazdy samochodem z Krakowa i jesteśmy w Słowenii. Dla większości z nas to nadal kraj mało znany pod kątem winiarskim, kulinarnym i enoturystycznym. Czas nadrobić zaległości i zachęcić Was do wizyty w tym małym wielkim kraju winiarskim. Zapytacie dlaczego warto tam jechać? Poznajcie Słowenię z naszym gościem - Damianem Buraczewskim, który mieszka od lat w Słowenii, podróżuje i prezentuje winiarską Słowenię, przyjaźni się z winiarzami słoweńskimi i pokazuje ich wina w Polsce. Rozmawialiśmy z Damianem podczas naszej ostatniej winiarskiej wizyty - tym razem podróżowaliśmy po najmniejszym regionie winiarskim Słowenii czyli Posavje (położonym w południowo-wschodniej części tego kraju). W tym odcinku m.in:- Czy Słowenia to rzeczywiście kraj wina- Gdzie się wytwarza wino w Słowenii - Co Damiana tak bardzo zafascynowało w winiarstwie słoweńskim, że postanowił tam zamieszkać i pracować z winiarzami słoweńskimi- Jakie endemiczne odmiany winorośli uprawia się w Słowenii- Skąd się wzięło winiarstwo w Słowenii- Co to jest cvicek, jak smakuje i na czym polega jego fenomen- Co można wyczytać na etykiecie wina ze Słowenii - Jak jest kuchnia słoweńska - Jakie wino podaje się do dunajskiego zrezeka - Co zjemy i wypijemy w tradycyjnej gospodzie słoweńskiej- Czy będziemy pić wina słoweńskie w Polsce - W który region winiarski zaplanować swoją wyprawę enoturystycznąZabieramy Was do słonecznej Słowenii - spotkajmy się przy winie gdzieś między Alpami a Adriatykiem PODCAST do posłuchania na www.radiokulinarne.pl, na Spotify, Google Podcats i Apple Podcats i innych aplikacjach do słuchania podcastów. Pozostańmy w kontakcie:https://www.instagram.com/radiokulinarne/ https://www.facebook.com/bart.wilcz/Więcej materiałów na naszej stronie https://radiokulinarne.pl/

Na pivo se disciplinovaně dostavujeme s přáteli do hospody U Dobráka a sedáváme u štamgastového stolu podle zasedacího pořádku. Na to jsme dbalí. Hostinský je slušný a odmítá, abychom mu dávali spropitné, že si nás obere sám. Takovou má dobráckou povahu.

Slovinci považují svou zemi mezi Alpami a Jadranem za kolébku evropského včelařství. Mají k tomu dobrý důvod: pochází odtamtud vůbec nejoblíbenější chovné plemeno používané i českými včelaři – kraňská včela. Včelí úly jsou rozšířené nejen na slovinském venkově, nevědomky je často míjejí i návštěvníci slovinské metropole Lublaně.

V tokratni oddaji nas je spremljala misel o ohranjanju pitne vode. V pogovoru z jamarjema Vidom Kregarjem in dr. Rajkom Slapnikom iz Jamarskega kluba Kamnik smo se odpravili po zapleteneih kraških poteh do vodnih izvirov pod Kamniškimi Alpami. Analize kažejo, da so vedno bolj onesnaženi tudi viri pitne vode, med njimi je izvir Kamniške Bistrice, ki je potal srečališče ljubiteljev namakanja v mrzli vodi.

S klimatickou změnou možná souvisí častější výskyt extrémních situací, jako jsou bouřky, ale nikde se nepíše, že vzrůstající počet bouřek s sebou ponese větší počet tornád, říká meteoroložka České televize Alena Zárybnická. Nedávno vydala knihu Alpami na kole. Jsou v ní trasy i pro podprůměrného cyklistu, mám relativně malý objem plic, takže mám o to větší radost, když je dokážu rozhýbat tak, že se někam dostanu. Krkonoše jsou dobrým tréninkovým místem, říká obyvatelka Špindlerova Mlýna.

„Stará dáma” je späť. Cez víkend odštartoval 108. ročník najprestížnejších, najnáročnejších a najslávnejších cyklistických pretekov Tour de France. Samozrejme, v pelotóne je aj náš pretekár Peter Sagan. Získa ôsmy zelený dres? To je otázka, ktorá najviac zaujíma slovenských fanúšikov. Viac prezradíme v našom dnešnom podcaste.

„Stará dáma” je späť. Cez víkend odštartoval 108. ročník najprestížnejších, najnáročnejších a najslávnejších cyklistických pretekov Tour de France. Samozrejme, v pelotóne je aj náš pretekár Peter Sagan. Získa ôsmy zelený dres? To je otázka, ktorá najviac zaujíma slovenských fanúšikov. Viac prezradíme v našom dnešnom podcaste.

Známá meteoroložka a moderátorka Alena Zárybnická kromě práce, kterou miluje, stíhá na svém kole projíždět rakouské, švýcarské i italské Alpy. Oblíbené trasy shrnula do nového cestovatelského průvodce Alpami na kole. Nejen o cestování a práci meteoroložky si povídala s Lenkou Vahalovou.

Známá meteoroložka a moderátorka Alena Zárybnická kromě práce, kterou miluje, stíhá na svém kole projíždět rakouské, švýcarské i italské Alpy. Oblíbené trasy shrnula do nového cestovatelského průvodce Alpami na kole. Nejen o cestování a práci meteoroložky si povídala s Lenkou Vahalovou.

"Do Alp se na kole může vydat každý, nestydím se do kopce tlačit," říká Alena Zárybnická. Známá televizní meteoroložka vydala knihu Alpami na kole a v dnešním podcastu se dozvíte, jak netradiční cestopis vznikal, jakou v horách meteorologové zažívají profesní deformaci i jaké knihy má Alena zrovna na nočním stolku! Skvělou knihu s tipy na cyklovýlety napříč Alpami, které zvládne i začátečník, seženete v knihkupectví Luxor nebo se slevou u nás v Knižním klubu!

Do Čapka se zamiloval už dávno, a se svou ženou dokonce podnikl v historickém voze tři náročné cesty v Čapkových stopách po Anglii a Alpami. Moderuje Naděžda Hávová.

Każdy na swojej kanapie, a jednak razem. Na tym polega wieczorna wymiana myśli. W sobotę widzimy się z Beatą Sadowską, co oznacza, że przeniesiemy się do Chamonix. Pogadamy o domu zwieszonym pomiędzy Alpami i Warszawą, dobrym oddechu i stanach, w których człowiek mentalnie macha ogonem.1 Do zobaczenia! Rozmowa przeprowadzona na żywo na Facebook'u i Youtube.

Česká vláda se při uvolňování mimořádných opatření vydala cestou, která je podobná scénáři u jižních sousedů. Rakousko je ale napřed – malé obchody se pro zákazníky otevřely už tento týden, další provozy budou následovat. Jak úspěšně se země pod Alpami potýká s šířením koronaviru? A co ukazuje srovnání tamní situace a přístupu rakouských politiků s realitou v Česku?

Či ide o Aljašku alebo Škandináviu, na severských destináciách fasicuje veľkosť krajiny a počas túr odľahlosť od civilizácie v porovnaní so slovenskými horami, či Alpami. V 13. epizóde HIKING podcastu sa rozprávame o Nórsku, ktoré k severskej odľahlosti pridáva ďalší rozmer – more. Reč je konkrétne o trekkingu na Lofotoch a hosťami sú Kika Miholeková s Palim Olejníkom, ktorí boli na týchto ostrovoch začiatkom septembra tohto roka.

Některé problémy jsou nám tak vzdálené! O to horší je pocit, když jsou najednou na dosah. Robert Elva Frouz se ve fejetonu podělí o svůj zážitek z blízkosti uzavírek kvůli tajícímu alpskému ledovci.

Najbrž se ne motimo preveč, če rečemo, da je vse od Prešerna in Poezij naprej lirska pesem veljala za osrednjo, se pravi: družbeno najpomembnejšo literarno zvrst na Slovenskem. Saj so se vseskozi pisali tudi še kako odmevni romani in drame, a zdi se, da je prav v polju lirike v slovenščini pisana književnost kar najbolj udarno, sežeto, odmevno in, predvsem, umetniško dovršeno kontinuirano izrekala notranje praviloma protislovno resnico časa, resnico življenja v prostoru med Alpami in Jadranom – pa naj gre za Župančiča, ki hodi po zemlji naši in pije nje bolesti, za Kosovela, ki po prvi svetovni vojni razglaša, da je vse ekstaza smrti, za Zajca, ki mlada življenja, padla v boju zoper okupatorja, trpko opredeli za jalovo setev, ali za Šalamuna, ki se je navsezadnje utrudil podobe svojega plemena in se, nespokorjeni individualist, kratko malo izselil. Tako je bilo včasih; kaj pa danes? Kako lirsko poezijo pišemo in s kakšnimi pričakovanji jo beremo v zdaj že skoraj 30 let samostojni Sloveniji? Katere so njene značilne teme? V kakšnem tonu in slogu nas zdaj nagovarja? V čem je drugačna in le sebi podobna, v čem pa vendarle naslonjena na starejše slovenske, evropske in svetovne literarne tradicije? – To je nekaj vprašanj, ki so nas zaposlovala v tokratni oddaji. Dan po svetovnem dnevu poezije smo namreč pred mikrofonom Podob znanja gostili literarno zgodovinarko, dolgoletno predavateljico za novejšo slovensko književnost na ljubljanski slovenistiki, avtorico pionirske, tridelne Antologije slovenskih pesnic, dr. Ireno Novak Popov. Z njo se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: iz osebnega arhiva Irene Novak Popov

Tokrat pa res ni bilo potrebno dosti možganskega naprezanja za izbor glasbe, ki bo spremljala tale nedeljski izlet. Svetovno najbolj prepoznan glasbeni virtuoz, rojen na tleh današnje Republike Slovenije - je Guiseppe Tartini. Eden najprepoznavnejših slovenskih trgov, brez katerega si težko predstavljamo turistično razglednico dežele med Alpami in Jadranom, je po njem poimenovan krožni trg na najdlje v kopno zajedenem koncu piranskega mandrača. In naravnost proti barčicam domačih ribičev je usmerjeno pročelje Tartinijeve rojstne hiše.