Podcasts about jadranu

Zakaj so rjave alge in morski travniki ključni za ekološko ravnovesje in kakšen je njihov potencial pri shranjevanju ogljika? Kako znanstveniki ugotavljajo razloge za upad določenih vrst in kakšne rešitve razvijajo za njihovo vnovično naselitev? Zakaj v našem morju ni več bračiča? Kakšno je stanje biotske raznovrstnosti v severnem Jadranu? O tem, in o drugih temah, pomembnih za ohranjanje pestrosti življenja v morjih bomo v današnji oddaji Morje govorili s priznano morsko biologinjo dr. Martino Orlando Bonaca, letošnjo dobitnico nagrade Miroslava Zeia za izjemne dosežke, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo.

Zatímco ještě od poloviny 19. do poloviny 20. století na severním Jadranu rozmanitost přírody rostla, od té doby se vlivem lidské činnosti ekosystémy u pobřeží Itálie dramaticky mění. Druhy, které ustoupily, v posledních desetiletích nahradil odolný mlž zvaný korbikula. Ten dokáže v nepříznivých podmínkách zpomalit metabolismus a nevadí mu tolik úbytek kyslíku ve vodě.Všechny díly podcastu Laboratoř můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

V sklopu poletnih ponovitev vas tokrat vabimo, da prisluhnete pogovoru iz leta 2019 ob 300-letnici habsburške razglasitve Trsta in Reke za brezcarinski pristanišči. Sicer pa so že 2 leti prej z razglasitvijo proste plovbe po Jadranu ukinili večstoletni carinski in oblastni monopol Benetk. Gosta sta bila zgodovinarja dr. Nadja Terčon s Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran in prof.dr. Aleksander Panjek iz Fakultete za humanistične študije v Kopru. Pogovor smo posneli po mednarodnem simpozije v Kopru, s katerim so takrat poskušali vzbuditi zanimanje predvsem slovenskih zgodovinarjev za raziskave naše pomorske zgodovine.

Čtyři kamarádi, Vojtěch Vácha, Vojtěch Bauer, Michal Bauer a Štěpán Rychlý, se rozhodli uskutečnit svůj sen a vyrazili na starých motorkách zvaných fichtly z Jihlavy do Chorvatska. Během jedenácti dnů ujeli přes 2000 kilometrů a zažili nezapomenutelné dobrodružství.

Čtyři kamarádi, Vojtěch Vácha, Vojtěch Bauer, Michal Bauer a Štěpán Rychlý, se rozhodli uskutečnit svůj sen a vyrazili na starých motorkách zvaných fichtly z Jihlavy do Chorvatska. Během jedenácti dnů ujeli přes 2000 kilometrů a zažili nezapomenutelné dobrodružství.Všechny díly podcastu Dobré dopoledne můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Šesterostrukom ubojici iz Daruvara određen jednomjesečni istražni zatvor. Još se ne zna koliko će rasti plaće najvišim državnim dužnosnicima, ali građani su na opciju da mi mogle porasti i za 60 posto – bijesni. Gostiju na Jadranu više nego ranije, međutim brže od broja gostiju raste broj novoizgrađenih apartmana, i otuda nerazmjer u brojkama, kažu poznavatelji. Nakon četvrt stoljeća Motovunski filmski festival premješta se u izletište Petehovac iuznad Ogulina s novim imenom - Cinehill.

Tokrat smo najprej odšli neposredno pod najvišjo goro sveta in izvedeli, kdaj in zakaj se Simon Bučar vnovič podaja pod Everest - s harmoniko. V drugem delu oddaje pa sta nas obiskala zakonca Karolina in Boris Korenčan ter odpeljala v obmorske kraje. Maja letos je po letih skupnega pešačenja in hribolazenja izšel vodnik 55 izletov po Jadranu.

Ima li turizam svoje granice? Diljem Europe stanovništvo prosvjeduje protiv bujanja turizma, viših cijena i manjka stambenog prostora. „Apartmanizacija“ je u zamahu na Jadranu, domaći sve više trpe a sve manje profitiraju od turizma i stranih investicija. U Crnoj Gori narod si jedva može priuštiti stanarinu a o kupnji stana ili kuće može samo maštati. Zašto stranci masovno kupuju nekretnine istražuju Nenad Kreizer i Vesna Rajkovic. Posljedice takvog trenda analizira Prof. Rade Ratković iz Budve. Von Nenad Kreizer.

Veter in valovi so v zadnjih dneh s površja morja spet razpihali zaplate sluzi, ki se od sredine junija letos pojavlja takorekoč v celotnem severnem Jadranu. Želatinaste prevleke so mandrače in druge dele naših obal večkrat obarvale v rjavkasto-rumeno barvo. Ta, sicer, povsem naraven in občasen pojav, ne ponuja prav nobenega estetskega užitka morja željnim obiskovalcem. Že zato si večina ne predstavlja, da bi čofotala v sluzi. Vsem, pa tudi tistim, ki jih to ne moti, Nacionalni inštitut za javno zdravje odsvetuje kopanje tam, kjer se je sluz pojavila. Ker se vanjo lahko ujamejo tudi škodljivi organizmi. Kaj pa morski organizmi? Kako nanje vpliva sluzenje? In kakšne so trenutne razmere? Kaj pomeni za ribiče, ki ob letošnji sluzi opozarjajo predvsem na škodo pri ribolovu zaradi delfinov. O vsem tem v tokratni oddaji. Pripravila jo je Lea Širok, ki je preverila tudi, kako se sluzaste zaplate ponoči zasvetijo, če vanje vržeš kamenček.

Podvodna arheologija je še posebej zahtevna zaradi dosti krat fizično zahtevnih potopov, morskih tokov, slabe vidljivosti in viharjev, ki v plitvih vodah pogosto uničijo ostanke iz preteklosti. Kljub temu ima Severni Jadran, ki je svojo sedanjo podobo dobil šele po koncu zadnje ledene dobe, med njo je bilo tam kopno, veliko podvodnih arheoloških najdišč. Njihov časovni razpon je od prazgodovinskih sledi do sedanjosti. Še posebej pomembna so najdišča iz rimske dobe, ko je bilo ob naši obali več manjših pristanišč in tudi ribogojnic. Podvodni arheologi, kot pojasnjuje dr. Andrej Gaspari z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki že več kot dve desetletji raziskuje podvodna arheološka najdišča, veliko krat najdejo zanimive predmete iz preteklosti: od rimskih amfor do ostankov spopadov med drugo svetovno vojno. Foto: dokumentiranje sonde v bazenu rimske ribogojnice v Fizinah pri Portorožu; avtor: Arne Hodalič

Chorvatsko je mezi Čechy tradičně oblíbenou destinací pro letní dovelenou. Loni podle statistik ministerstva zahraničí do země vyrazilo zhruba 800 tisíc českých občanů. V posledních letech ale kvůli klimatické změně stoupají v Chorvatsku teploty. Příliv turistů a změna podnebí ovlivňuje i tamní přírodu – tu na souši i pod hladinou moře. Vědci to pozorují i na jednom z největších neobydlených ostrovů na severu Jadranu.

Chorvatsko je mezi Čechy tradičně oblíbenou destinací pro letní dovelenou. Loni podle statistik ministerstva zahraničí do země vyrazilo zhruba 800 tisíc českých občanů. V posledních letech ale kvůli klimatické změně stoupají v Chorvatsku teploty. Příliv turistů a změna podnebí ovlivňuje i tamní přírodu – tu na souši i pod hladinou moře. Vědci to pozorují i na jednom z největších neobydlených ostrovů na severu Jadranu.Všechny díly podcastu Zápisník zahraničních zpravodajů můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

„Od Štětína na Baltu po Terst na Jadranu se nad Evropou snesla železná opona.“ Tuto větu pronesl ve slavném Fultonském projevu na jaře 1946 Winston Churchill.

Novih pet epizoda: Radnja romana smještena je u razdoblje grčke kolonizacije Jadrana te govori o susretima kultura, o međuodnosu s domicilnim stanovništvom i asimilaciji doseljenika na području sirakuške kolonije na otoku Visu (Issa). Pritom se kao likovi u romanu, uz roba Kaliju i fiktivnog Vjetropira, pojavljuju i pojedine životinje. Roman pripovijeda priču o egipatskoj mački Miu koja u 4. stoljeću prije naše ere sa grčkim kolonizatorima dolazi na Jadran i svjedoči osnutku grada Isse (današnjeg Visa). Miu je pri tome prva mačka na Jadranu, a roman, uz ostalo, osvjetljava postojanje životinjske po-vijesti, te neraskidive povezanosti brodskih migracija i povijesti mačaka. Suživot s prirodom istaknuti je motiv romana, a vrijednost tog suživota očituje se u razvoju kompleksnoga odnosa prema okolišu koji nas okružuje. Istovremeno povijest i fikcija, bajka i intimistička studija ovaj roman osvaja od prvih rečenica pa je tako zasluženo našao mjesto i u ciklusu radijskih emisija Radio roman ovoga puta u deset nastavaka kroz dva tjedna. Apdaptacija : Ivana Gudelj, režija : Stephanie Jamnicky U glavnim ulogama: Siniša Popović, Alma Prica, Lovro Juraga, Goran Grgić, Dražen Šivak, Jelena Miholjević, Slavko Juraga i drugi.

Radnja romana smještena je u razdoblje grčke kolonizacije Jadrana te govori o susretima kultura, o međuodnosu s domicilnim stanovništvom i asimilaciji doseljenika na području sirakuške kolonije na otoku Visu (Issa). Pritom se kao likovi u romanu, uz roba Kaliju i fiktivnog Vjetropira, pojavljuju i pojedine životinje. Roman pripovijeda priču o egipatskoj mački Miu koja u 4. stoljeću prije naše ere sa grčkim kolonizatorima dolazi na Jadran i svjedoči osnutku grada Isse (današnjeg Visa). Miu je pri tome prva mačka na Jadranu, a roman, uz ostalo, osvjetljava postojanje životinjske po-vijesti, te neraskidive povezanosti brodskih migracija i povijesti mačaka. Suživot s prirodom istaknuti je motiv romana, a vrijednost tog suživota očituje se u razvoju kompleksnoga odnosa prema okolišu koji nas okružuje. Istovremeno povijest i fikcija, bajka i intimistička studija ovaj roman osvaja od prvih rečenica pa je tako zasluženo našao mjesto i u ciklusu radijskih emisija Radio roman ovoga puta u deset nastavaka kroz dva tjedna. Apdaptacija : Ivana Gudelj, režija : Stephanie Jamnicky U glavnim ulogama: Siniša Popović, Alma Prica, Lovro Juraga, Goran Grgić, Dražen Šivak, Jelena Miholjević, Slavko Juraga i drugi.

Radnja romana smještena je u razdoblje grčke kolonizacije Jadrana te govori o susretima kultura, o međuodnosu s domicilnim stanovništvom i asimilaciji doseljenika na području sirakuške kolonije na otoku Visu (Issa). Pritom se kao likovi u romanu, uz roba Kaliju i fiktivnog Vjetropira, pojavljuju i pojedine životinje. Roman pripovijeda priču o egipatskoj mački Miu koja u 4. stoljeću prije naše ere sa grčkim kolonizatorima dolazi na Jadran i svjedoči osnutku grada Isse (današnjeg Visa). Miu je pri tome prva mačka na Jadranu, a roman, uz ostalo, osvjetljava postojanje životinjske po-vijesti, te neraskidive povezanosti brodskih migracija i povijesti mačaka. Suživot s prirodom istaknuti je motiv romana, a vrijednost tog suživota očituje se u razvoju kompleksnoga odnosa prema okolišu koji nas okružuje. Istovremeno povijest i fikcija, bajka i intimistička studija ovaj roman osvaja od prvih rečenica pa je tako zasluženo našao mjesto i u ciklusu radijskih emisija Radio roman ovoga puta u deset nastavaka kroz dva tjedna. Apdaptacija : Ivana Gudelj, režija : Stephanie Jamnicky U glavnim ulogama: Siniša Popović, Alma Prica, Lovro Juraga, Goran Grgić, Dražen Šivak, Jelena Miholjević, Slavko Juraga i drugi.

Radnja romana smještena je u razdoblje grčke kolonizacije Jadrana te govori o susretima kultura, o međuodnosu s domicilnim stanovništvom i asimilaciji doseljenika na području sirakuške kolonije na otoku Visu (Issa). Pritom se kao likovi u romanu, uz roba Kaliju i fiktivnog Vjetropira, pojavljuju i pojedine životinje. Roman pripovijeda priču o egipatskoj mački Miu koja u 4. stoljeću prije naše ere sa grčkim kolonizatorima dolazi na Jadran i svjedoči osnutku grada Isse (današnjeg Visa). Miu je pri tome prva mačka na Jadranu, a roman, uz ostalo, osvjetljava postojanje životinjske po-vijesti, te neraskidive povezanosti brodskih migracija i povijesti mačaka. Suživot s prirodom istaknuti je motiv romana, a vrijednost tog suživota očituje se u razvoju kompleksnoga odnosa prema okolišu koji nas okružuje. Istovremeno povijest i fikcija, bajka i intimistička studija ovaj roman osvaja od prvih rečenica pa je tako zasluženo našao mjesto i u ciklusu radijskih emisija Radio roman ovoga puta u deset nastavaka kroz dva tjedna. Apdaptacija : Ivana Gudelj, režija : Stephanie Jamnicky U glavnim ulogama: Siniša Popović, Alma Prica, Lovro Juraga, Goran Grgić, Dražen Šivak, Jelena Miholjević, Slavko Juraga i drugi.

Ekologija rastlinskega planktona oziroma fitoplanktona v morjih je organski okvir za temeljno razumevanje življenskih procesov enega od orjaških, a navadnemu človeškemu pogledu nevidnih proizvajalcev polovice kisika na planetu Zemlja. Kaj se dogaja z ekologijo tega morskega organskega sestava v severnem Jadranu oziroma v Tržaškem zalivu skozi desetletja? Raziskovalka z Morske biološke postaje Piran, dela Nacionalnega inštituta za biologijo, mikrobiologinja izr.prof.dr. Patricija Mozetič, se s fenomenom fitoplanktona raziskovalno ukvarja že desetletja. Na predavanju ob izvolitvi v naziv znanstvena svetnica pred nekaj leti, je predstavila rezultate raziskovalnega spremljanja fitoplanktona v Tržaškem zalivu v obdobju nekaj desetletij. Na začetku pogovora je povzela opažene spremembe, rezultat treh desetletij raziskav fitoplanktona v severnem Jadranu. FOTO: Ena od najbolj razširjenih vrst fitoplanktona so diatomeje - na sliki pod mikroskopom VIT: https://en.wikipedia.org/wiki/Phytoplankton#/media/File:Diatoms_through_the_microscope.jpg

33 - Fascinantnu istoriju piratskih posada i poduhvata sa Jadranskog mora sa nama deli Đorđe Krivokapić, istraživač piratskih akcija u Jadranu i Mediteranu,

Danes so kiti in delfini, ki živijo v Jadranskem morju in Sredozemlju, zavarovani. Vendar smo jih še vse do 60. let prejšnjega stoletja sistematično iztrebljali. Za njihovo pobijanje sta nekdanja Jugoslavija in Italija izplačevali celo denarne nagrade, med drugim izpostavljajo avtorji nove obsežne pregledne študije z naslovom Kiti in delfini v Jadranu, ki je letos izšla v znanstveni reviji Acta Adriatica. Kakšne so posledice tega obdobja, ki je trajalo več kot sto let? Katerim novim grožnjam so izpostavljeni? Zakaj je danes njihovo stanje slabše kot pred desetletji? In zakaj znanstveniki ne dvomijo več, da moramo kite in delfine preučevati kot kulturne skupnosti? Odgovore boste slišali v današnji oddaji, v katero je Lea Širok povabila soavtorja študije dr. Tilna Genova, predavatelja na primorski univerzi in predsednika društva Morigenos.

- Graditev novega doma starostnikov v Izoli naj bi še letos uvrstili v državni načrt razvojnih programov - Občina Osilnica na dražbi odkupila prostore trgovine, ki tako ostaja v vasi - Kiti in delfini v Jadranu bolj ogroženi kot pred nekaj desetletji

Za nas, prebivalce Jadrana, so imena vetrov, kot so burja, maestral, lebič nekaj povsem običajnega. Vendar je to posebnost Sredozemlja. Na severu Evrope ima namreč veter ime le po smeri, od koder piha. Tradicija v Sredozemlju izvira iz antike, ko so vetrovi bili poosebljeni v bogove, z vsemi človeškimi lastnostmi vred. Ohranjala se je med prebivalci sredozemskih obal, a tudi v književnosti. K razmišljanju o vetrovih skozi pesniške verze starih mojstrov, od Vergila do Danteja, Petrarke in Ariosta nas vabi knjižica Vetrovi na Jadranu. Podpisujeta jo Bojan Bujić in Mira Ličen. V tokratni oddaji pa jo predstavlja Lea Širok, ki je k pogovoru povabila še jadralca, olimpionika in pesnika Karla Hmeljaka ter raziskovalca tradicionalnega pomorstva Slobodana Simiča Simeta.

Tentokrát se Cival potkal na pivu s Adamem Ernestem, kterého můžete vidět v kině ve filmu Bratři, a povídali si o náročné přípravě na roli i o tom, jak může být těžké hrát ve filmu s kontroverzními tématy. Probrali ale i jeho ikonického Poulíčka z Party Hard, seriál Na vlnách Jadranu, divadlo nebo jeho hudební kariéru. MovieZone Extended Universe: Web: https://www.moviezone.cz FB: https://www.facebook.com/moviezonecz IG: https://www.instagram.com/moviezonecz Podpořte nás na HeroHero: https://herohero.co/moviezonelive

Hrvatska je jedna od zemalja koja nesrazmjerno veliki dio proračuna puni prihodima od turizma. Stoga ne čudi da se kretanja tijekom turističke sezone prate intenzivnije nego u drugim zemljama. Zbog ulaska zemlje u zone eura i Šengena očekivanja su velika, ali i strahovi da bi zbog visokih cijena turisti Hrvatskoj mogli okrenuti leđa. O perspektivama, prednostima i manama hrvatskog turizma razgovaramo i sa stručnjakom za turizam i profesorom na Ekonomskom fakultetu u Zagrebu Josipom Mikulićem. Von Nenad Kreizer.

Če vas pot na morje pelje na, ali mimo Cresa, si lahko v tamkajšnjem muzeju do konca julija ogledate razstavo, posvečeno tovarni za predelavo rib Plavica, ki jo je muzej pripravil v sodelovanju z ZRC SAZU. Zgodovino tovarn ribjih konzerv, in to, kako so vplivale na družbo, že nekaj let raziskuje kulturologinja dr. Iva Kosmos, raziskovalka na Inštitutu za kulturne in spominske študije na ZRC SAZU, ki je tudi ena od soavtoric knjige Zgodbe iz konzerve o zgodovini predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu. Kaj pa Iva Kosmos priporoča v branje? Za roman Ujemi zajca obstaja izjemno zanimanje, prevodi se vrstijo, Lano Bastašić pa razglašajo za Eleno Ferrante Balkana.

Petra Biache čte dětem knihu Z chlupaté deky: Pohádky nesmyslů zbavené od Aleše Hejny. Kolik kilometrů musí uplavat lední medvěd Miloš, než narazí na kru? Z jak velkého hrnku pije fousatá princezna? Umí žížaly tancovat a komu chutná prapolívka? Soubor deseti moderních českých pohádek s vtipem a pokorou vypravuje o současném světě. Děti i jejich rodiče pobídne k zamyšlení, protože nic není takové, jak se na první pohled zdá. Každý ze souboru deseti příběhů v sobě obsahuje drobný nonsens, který do jinak běžného života vnáší fantastický prvek. Například knoflík v pohádce Chlapec s tlačítkem na čele změní poměry v celé lidské společnosti. Příběhy či spíš moderní pohádky nutí čtenáře být v pozoru, protože pohádkové poučení je často sděleno naruby. Jako v pohádce Lední medvědi na Jadranu, kde medvědi sice docílí, že severní pól zamrzá, ale jen za cenu zaplavení Arktidy starými lednicemi. Většina pohádek se odehrává ve vlídném rodinném prostředí, které je ale náhle narušeno a rodinný poklid se bortí. Což se děje v pohádce Tílková policie, kde babička se stříkací pistolí kontroluje nošení tílek. V pohádkách dostávají na frak rodinná klišé a rodinné rituály. Rodiče jsou za začátečníky a iniciativu přejímají děti. V pohádce O mamince, která místo děkuji říkala no konečně maminka zlobí a dcera ji musí vychovávat. Ve vyprávění se často zvrtávají dobré úmysly a nezamýšlené důsledky přinášejí nečekané rozuzlení děje. Tak jako v pohádce Tajemství úspěchu džudisty Frňálka, kde se Leošek díky zlozvyku stane mistrem světa. Příběhy zohledňují moderní technologie a vědecké poznání, takže v nich není problém narazit na robota, Darwina a půdní bakterie, viz pohádky Prapolívka a Tajný život kompostu. Některé pohádky pohladí, jako pohádka O neposedných nožičkách, které se kamarádí s hebounkou kočkou. Při jiných zamrazí a dají vzpomenout na dávné úzkosti, jako pohádka Ta ti hlavu neukousne. V pohádkách se míhají citace klasické pohádkové literatury. Andersen, Čapek, Svěrák a zejména Macourek by mohli být spokojeni, že jejich odkaz je stále živý. Autorská práva: Čtu ukázky z knih pro děti od českých i zahraničních autorů, vždy pouze v délce několika kapitol a s vědomím držitelů autorských práv.

Tovarne ribjih konzerv so zaposlovale predvsem ženske. Čeprav je bilo to v družbi necenjeno delo, težko in umazano z groznimi delovnimi razmerami, pa je bilo to delo tudi tisto, ki je spremenilo vlogo žensk v družbi. Ženska namreč v roke dobi plačo, stalni prihodek, kar v krajih, kjer živijo od ribolova, od zemlje, ni mala stvar."Nekoč mi je sin rekel: Mama, po ribah smrdiš! Jaz pa sem mu rekla: Jaz smrdim, denar pa ne smrdi!" Tako se je dela v tovarni ribjih konzerv spomnila ena od delavk v nekdanji tovarni Plavica na Cresu. Danes je v prostorih tovarne lokal, ki ohranja spomin na nekdanjo tovarno. A creška predelovalnica rib je bila le ena od številnih, ki so delovale ob vzhodni jadranski obali. Samo do prve svetovne vojne jih je bilo zgrajenih 28, pozneje je število tovarn ribjih konzerv naraslo na več kot 50. Zgodovino tovarn ribjih konzerv, in to, kako so vplivale na družbo, že nekaj let raziskuje kulturologinja, doktorica Iva Kosmos, raziskovalko na Inštitutu za kulturne in spominske študije na ZRC SAZU, ki je tudi ena od soavtoric prispevkov v knjigi Zgodbe iz konzerve o zgodovini predelave in konzerviranju rib na severovzhodnem Jadranu. Foto: Iz knjige Zgodbe iz konzerve

Podvodni fotograf in snemalec Andrej Voje ima za seboj več kot 1300 potopov v vseh oceanih in morjih šestih kontinentov. Razstavlja doma in v tujini in je dobitnik mednarodnih nagrad za podvodno fotografijo. Zadnja leta se je s hrvaškimi podvodnimi arheologi pogosto odpravil na najdišča v Jadranu, kjer je dokumentiral njihovo delo. Kratke filme, z naslovom Potopljene skrivnosti, je premierno predstavil v informacijskem centru Pomorskega muzeja Monfort v Portorožu. Ob tej priložnosti ga je Lea Širok povabila pred mikrofon. V oddaji lahko več izveste tudi o tem, da v Akvariju Piran prvič pričakujejo naraščaj moškatne hobotnice.

Sezona je duga i beskompromisna. Nižu se utakmice jadranske lige, a uz njih i Evropa, pa tako igrači često ni ne stignu da se osveste gde su ove srede a gde subote. Umelo je to često da zasmeta regionalnim Evroligašima, da se neko veliko „pražnjenje“ od sred nedelje odrazi na vikend meč. Umelo je, kažemo, jer izgleda da su „večiti“ to uspešno ispeglali. Ubedljive pobede ostvarili su i Crvena Zvezda i Partizan, i tako na najbolji način otvorili jednu izuzetno zahtevnu duplu nedelju pred njima. Crvena Zvezda dočekuje Real, Monako, pa zatim ide za Podgoricu, dok će Partizan put Tel Aviva, zatim u Areni dočekuje prvo Baskoniju i onda MZT. Crvena Zvezda je imala jedno malo napornije poluvreme na gostovanju u Skopju, gde je MZT dvadeset minuta bio izuzetno raspoložen protivnik. Njihov otpor je u trećoj četvrtini slomio pre svih Fakundo Kampaco, koji je željan igre ispogađao nekoliko trojki i generalno dao impuls umornim crveno-belima, koji su se dobrano potrošili dva dana ranije u Valensiji. Kampaco je pokazao klasu još jednom na Jadranu, a kada će u Evroligi, ostaje da se vidi...zabrane EL je dosta jasna, e sad, videćemo ima li hleba od žalbi! Partizan, za razliku od Zvezde, nije „štucao“ protiv Cibone. Brzo su crno-beli našli viši stepen prenosa i rutinirali Vukove sa Tuškanca, uz zapažen učinak igrača koji manje „vuku“ u EL. Tako je još jednom dobru partiju pružio Tristan Vukčević, košgeterski su briljirali Smailagić i Anđušić, a osam asistencija podelio je oporavljeni Alekas Avramović. Partizan je sada ušao u seriju odličnih rezultata, i zaista je impresivan način na koji su pobedili Monako u prošlom kolu Evrolige. Treba to sada i održati! Budućnost je renovirala roster, ali su neki problemi ostali. Gostovanje na Gripama nije smelo da bude ovako „ljuto“, ali Splitovi su se Amerikanci potrudili da tako i bude, pa „plavi“ ponovo podvijenog repa idu kući u Podgoricu. Blizu gostujućeg kiksa bila je i Cedevita Olimpija, međutim, šut Save Lešića za pobedu Borca izmileo je iz obruča i ostavio slovenačku ekipu kao, za sada, najozbiljnijeg kandidata da ugrozi beogradske favorite. Ostatak? Zabavan kao po običaju! Mega je u malom beogradskom derbiju skinula skalp FMP-u, za koji je ponovo briljirao Trent Frejzir – o njemu ćemo malo detaljnije, uzevši u obzir da njegova simultanka protiv Mornara u Baru nije ušla u prošlonedeljni pregled. Poslednji meč kola, dvoboj Derbija i Zadra, bio je pravi minjon za ljubitelje jadranske košarke – slavili su domaći nakon produžetka, posle solidne drame i mnogo lepih poteza sa obe strane. Toliko od nas za danas, pa se vidimo u četvrtak kad sledi NBA pregled!

Ze tří kandidátů vstupu do schengenského prostoru, Bulharska, Chorvatska a Rumunska, uspělo jen Chorvatsko a my všichni se můžeme těšit na to, že už od 1. ledna 2023 pojedeme o prázdninách k Jadranu, aniž bychom díky formalitám na hranici s Chorvatskem museli trpělivě čekat v dlouhých automobilových kolonách.

Ze tří kandidátů vstupu do schengenského prostoru, Bulharska, Chorvatska a Rumunska, uspělo jen Chorvatsko a my všichni se můžeme těšit na to, že už od 1. ledna 2023 pojedeme o prázdninách k Jadranu, aniž bychom díky formalitám na hranici s Chorvatskem museli trpělivě čekat v dlouhých automobilových kolonách.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Mundijalska pauza je gotova, a sa njom i učešće Srbije na SP u Kataru. To je prošlo kako je prošlo, ali to je sad manje bitno. Opet smo u košarkaškom pogonu, i to je trenutno sve što nas zanima! Tema broj jedan u regionalnoj košarci ovih dana je svakako sjajna forma Crvene Zvezde. Otkako je Duško Ivanović preuzeo kormilo kluba sa Malog Kalemegdana, crveno-beli ne znaju za poraz – Ivanović je upisao tri pobede u regionalnoj ligi (od čega jedan derbi), i čak četiri uzastopne u elitnom evropskom takmičenju. Zvezda je čak uspela da trijumfuje na gostovanju u Berlinu, protiv Albe sa kojom u poslednje vreme baš i nema neku pobedničku tradiciju. Sve nam ovo govori da su košarkaši Zvezde – na prvi pogled makar – uspešno prevazišli turbulencije sa početka sezone. Rotacija se malo stabilisala, Luka Vildosa pokazao se kao pravo pojačanje (mada, teško da je iko i u to sumnjao), ali pravi izazovi tek stižu. Prvi od njih je prvi evroligaški derbi koji će se odigrati osmog decembra u Areni! Partizan trenutno nešto slabije stoji. Oni su imali niz negativnih rezultata, ali je to ispravljeno ubedljivom pobedom nad podgoričkom Budućnosti u derbi meču ABA vikenda. Kao što znamo, Željko Obradović ima i dalje velikih problema u kadru sa povredama, ali i mimo toga, tim ne uspeva da se izbori sa napornim rasporedom koji je pred njima. Pobeda nad zahuktalom Crvenom Zvezdom svakako bi malo umirila navijače, jer ništa ne „leči“ kao trijumf u derbiju, a to u Partizanu znaju baš svi. Osim „večitih“ tema, tu je i redovni pregled ABA zbivanja. Ko šta radi na Jadranu saznaćete takođe u ovih sat vremena – promena trenera u Čačku, nove pobede Zadra, stabilizacija u Ljubljani, moćne partije Kendrika Reja i Fetsa Rasela...i još mnogo toga. Naravno, sve uz karakteristični loš humor na koji ste navikli! I ne zaboravite, za koji dan pričamo i o NBA! A tu tek šta se desilo...ali prvo uživajte u ABA podcastu! Prijatno!

Nakon ove kratke pauze, evo nas opet da vam obojimo nedelju pred onu malo dužu. Ali lako ćemo o pauzama, dajte prvo da pričamo o košarci. A nje je i te kako bilo! Srbija je na najbolji mogući način iskoristila ovaj kvalifikacioni prozor, i sa dve pobede se približila bukvalno na korak od cilja. Zahvaljujući dva poraza Belgije, Srbiji je sada dovoljna i jedna pobeda u februarskom prozoru – bilo protiv već kvalifikovane Grčke, ili, u meču poslednje šanse, kući protiv Velike Britanije. Kako je Srbija u kvalifikacijama inače poznata kao neko ko kasno pali, ali stabilno završi, ne bi me čudilo da dočekamo željeni plasman u poslednjem kolu... I dok je meč protiv Velike Britanije bio napet ali ne i toliko neizvestan, protiv Turske je sve sevalo. Imala je Srbija dobrih perioda igre, imala i Turska, u finišu su se smenjivala vođstva, a onda smo videli i par FIBA-specijal odluka i to uglavnom na našu štetu. Međutim, uspeli smo dobro da odbranimo poslednji napad, uz mini bravuru Vladimira Lučića, pa je to bilo dovoljno za minimalni trijumf. Nadamo se i zlata vredan! Što se tiče ABA lige, i tu smo videli svašta. Crvena Zvezda je pre nedelju dana poklekla pred Zadrom (i to bez Luke Božića), a sve je to „pustilo u pogon“ talas promena koji je finalizovan malo pre snimanja ovog podkasta. Vlada Jovanović nije više trener crveno- belih, a uzde je preuzeo iskusni Duško Ivanović, kome je ovo i svojevrsni povratak u regionalnu košarku – poslednji put, Ivanović je na ovim terenima viđen još davne 1990. kao član Jugoplastike. Na vrhu, promena recimo da nema – Partizan je rutinirao Borac iz Čačka, a FMP više nije iznenađenje, što su potvrdili i pobedom protiv Cedevite Olimpije. Ekipa Nenada Stefanovića sada i najozbiljnije ističe kandidaturu za visok plasman, i biće zanimljivo gledati ih kako sezona što više bude odmicala. Šta se još zbiva na Jadranu, čućete naravno u ovih narednih šezdeset i kusur minuta. Ali ovo su neke udarne teme, i samo tu će biti dovoljno da se prežvaće...ostalo ćemo, što se kaže, lako. Uživajte, i vidimo se u petak za NBA!

V Jadranskem morju živi okrog 60 vrst morskih psov in skatov. Kar dve tretjini od teh pa sta ogroženi ugotavljata morska biologa Alen Soldo z Univerze v Splitu in Lovrenc Lipej z Nacionalnega inštituta za biologijo. Njuno raziskovalno študijo je septembra letos objavila znanstvena revija Fishes. Raziskovalca države ob Jadranu pozivata k takojšnjemu ukrepanju za zaščito ogroženih vrst. Pri tem je zanimivo, da sta od zadnjega pregleda v Jadranu zaznala pet vrst morskih psov več. Pri Strunjanu so ribiči lani denimo ujeli sinjeokega sešteroškrgarja, morskega psa globin, pred nekaj dnevi pa mladička morske lisice. Za podrobnejša pojasnila o ogroženosti morskih psov v Jadranu in njihovem pomenu za celoten ekosistem je Lea Širok v tokratno oddajo Morje in mi povabila soavtorja študije, dr. Lovrenca Lipeja. Slišali boste tudi, da prelov ni značilen le za današnji čas.

V tokratni oddaji smo spoznali gospo Bredo Zužič Žerjal. Prihaja iz Kopra in že vse življenje goji ljubezen do tujih jezikov. Ima tudi radijsko izkušnjo, saj je nekaj časa prevajala in brala stanje na cestah in mejnih prehodih ter vreme na Jadranu.

ABA Liga je opet sa nama! Dobro, ako ćemo iskreno, evo već četiri kola ali takav je pos'o, uključujemo se klizeći...i imamo šta da vidimo! Iako su neke ocene u najavi sezone bile da će jadransko takmičenje malo „usporiti“ u odnosu na prethodnu sezonu, to se ipak nije desilo. Naprotiv, dobili smo kvalitet na nekim mestima gde ga i nismo očekivali, a glavni favoriti su postali još jači. Crvena Zvezda je renovirala ceo tim i otvorila sa 3-0, uz odloženu utakmicu protiv Cedevite Olimpije. E sad, daleko da je sve tu bez problema, jer trener Vlada Jovanović još traži pravu formulu, što se uostalom i vidi na skoru u Evroligi, a i kadar je prilično fleksibilan što se videlo na nekoliko „kasnih“ pojačanja. Videćemo na šta će sve to da izađe, ali kvalitet je definitivno tu. Nešto stabilnije deluje vicešampion Partizan, koji je i jači za jednu pobedu u Evroligi. Crno-beli su bez previše problema ostvarili četiri pobede u ABA, a pojačanja su im nekako brže „kliknula“ nego Zvezdina. Sad, sigurno je i do toga što je sačuvana osovina iz prošle sezone sa sve trofejnim trenerom Željkom Obradovićem, ali i pred njima je duga sezona u ritmu na koji nisu još uvek sasvim spremni. Ostatak lige, kao što smo rekli, je solidno spreman za trku. Budućnost je dovela neke intrigantne Amerikance i za sada to ne izgleda loše. Cedevita Olimpija je...pa...Cedevita Olimpija – trče, šutiraju, skaču, atraktivni su, i možda i ove godine tu svoju matricu usavrše u potpunosti. Zanimljiv kandidat iz senke je FMP, koji je mudro birao pojačanja i sada trener Nenad Stefanović ima mnogo više opcija nego što je to bio slučaj lani u ovo vreme. Dva velika iznenađenja stigla su u vidu Zadra i Mornara. Zadrani su sa tri pobede u četiri kola izjednačili najbolji start u istoriji ABA, koji su ostvarili 2008 – uzevši u obzir da ih u petak čeka Split, velike su šanse da i oni ostvare pozitivni rekord za svoje knjige. Sve to dolazi na krilima fantastične igre povratnika Luke Božića, koji je sezonu otvorio sa prosecima od 31 poena, 10.3 skoka i 6 asistencija! Mornar nešto slabije stoji na tabeli – oni imaju po dve pobede i dva poraza – ali je njihovo iznenađenje Deron „Fets“ Rasel. Omaleni plejmejker koji je u Bar stigao direkt sa koledža, gde je branio boje Roud Ajlenda i Merilenda, zaludeo je regionalnu javnost partijama iz prva dva kola kada je vezao 41, pa 47 poena. Očekivano, to nije mogao da ponovi i protiv Partizana, ali dobar utisak i dalje traje – videćemo hoće li nastaviti u visokom ritmu. Što se ostalih tiče – „ima gi razni“. Igokea je ponovo pogodila sa strancima, što više nikoga ne sme da iznenadi, i deluje kao bezbedan „pik“ za plej-of. Split deluje slabo, Studentski Centar konfuzno. Borac i Mega se muče, mada uvek je lepo videti Dragana Milosavljevića na na parketu. MZT je glatko izgubio mečeve protiv favorita, a onda pokazao zube na domaćem terenu. Cibonu su svi već prežalili još pred sam početak, a evo ih sad sa već dve pobede na saldu. Zanimljiva sezona pred nama, a jednako zanimljivo, nadam se, biće i naša priča o tome. Uživajte pa se čujemo za NBA segment!

Na celotnem Jadranu je nujno pospešiti razvoj trajnostnih oblik turizma. Zavarovana območja Nature 2000 in Unesca lahko pri tem odigrajo pomembno vlogo. Kakšno in kako, preizkušajo denimo v Krajinskem parku Strunjan, ki je bil izbran kot eno od osmih pilotnih območij evropskega projekta ProNacul. Eden od vidnih rezultatov so dodatna električna kolesa, s katerimi si obiskovalci lažje ogledajo naravne in kulturne znamenitosti parka ter obiščejo strunjanske kmetije, vključene v projekt.

Prestižni hrvatski Pelješki most pušten je danas u promet. 2.404 metra,10 godina čekanja, tri i pol godine gradnje! Dubrovačko-neretvanska županija je sada teritorijalno i prometno povezana cjelina, bez zaustavljanja u Neumu, na granici sa BiH. Uz pominjanje mosta u Hrvatskoj neumitno se govorilo i o Neumu, jedinom bosanskohercegovačkom gradu na Jadranu. Da li je ovo nova šansa i za Neum? Donosimo dojmove iz samog Neuma i razgovaramo s profesorom prometnog fakulteta u Sarajevu Osmanom Lindovom. Von Nenad Kreizer.

Koralni grebeni so vroče točke pestrosti morskega življenja. Ljudje z njimi delimo tudi skupno grožnjo: segrevanje morja zaradi podnebne krize. Korale iz tropskih morij nas na to opozarjajo že desetletja s pojavom tako imenovanega beljenja. Od leta 2011 se to dogaja tudi našim kamenim koralam, opozarja morski biolog Lovrenc Lipej, ki nam je v tokratni oddaji povedal tudi, kaj imajo skupnega korale in 'rolling stonesi'. Poleg koralnih grebenov pa so za ohranjanje biodiverzitete enako pomembne druge biogene formacije in skalni osamelci. Še posebej, če je dno pretežno muljasto, kot v severnem Jadranu. Italijanski in slovenski znanstveniki so koralne in druge grebene popisali in raziskali v skupnem evropskem projektu Tretamara. O ciljih čezmejnega sodelovanja in pomenu še tesnejšega sodelovanja smo se pogovarjali z morsko biologinjo Martino Orlando Bonaca.

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bralca: Maja Moll in Jure Franko

Čtveřice badatelů zve na výpravu po stopách dávných obchodníků mezi italskou Aquileiou a Gdaňskou zátokou na severu Polska, s velkým důrazem na průchod Moravou.Všechny díly podcastu Planetárium můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

O jednom od najvećih infrastrukturnih projekata u regiji jugoistočne Europe, Pelješkom mostu se govori već godinama. Najčešće se uz Pelješki most spominjao i Neum, jedini bosanskohercegovački grad na Jadranu, koji je ovih dana dobio i jednu važnu prometnicu koja ga spaja s unutrašnjosti Bosne i Hercegovine. Podcast Cosmo bosanski/hrvatski/srpski donosi dojmove iz samog Neuma a razgovaramo i s profesorom s prometnog fakulteta u Sarajevu Osmanom Lindovom. Von Nenad Kreizer.

Středoškolský učitel z obce Kly na Mělnicku Martin Hunčovský vyrazil vloni k Jadranu. Bývalý reprezentant v ultramaratonu, na zádech s batohem, kterému dal jméno Mirek, tehdy uběhl 830 kilometrů. V 56 letech si tak splnil jeden ze svých snů. Na začátek letošních prázdnin připravil další sportovní akci. S koloběžkou Máňou se chystá k Baltu.

Svi ih nosimo još od 11.– 12. stoljeća i prvi smo Slaveni koji to čine. Neka su nastala po fizičkim osobinama (Debeljak), zanimanjima (Žagar – Säger) i nacionalnosti/geografiji (Bošnjak), a neka smo dobili po životinjama (Ježić) i biljkama (Ružić). Većina pokazuje svoje patronimičko podrijetlo – prema ocu (na -ov, -ev, -in, -inić, -ić), ali na Jadranu su česta i prezimena načinjena po ženskom imenu, tzv. matronimici: Lucin, Klarin, Marin. Koliko ih ima u Hrvatskoj ukupno? Gdje su rasprostranjena i kako je došlo do toga da moramo imati prezime? -- Čvorište bliskih susreta: www.linktr.ee/bliskisusreti Pretplatite se: Google: bit.ly/2UFZZ6C Apple: apple.co/2UivogF Spotify: spoti.fi/2DzXmyn Podchaser: bit.ly/34TrRgi Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što slušate? Javite nam se i počastite nas kavicom za 2€: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2022 Bliski susreti jezične vrste

Zdeněk je cestovatel a majitel cestovní kanceláře Geotour. Žije nejčastěji v Praze a na Jadranu, kde vymyslel kololoď. Za své životní ikony považuje Rychlé šípy, tramvaj T3, plavecký stadion Podolí a Davida Byrna. Na začátku na něj koukali jak na mimozemšťana, že chce honit lidi na kolách do pustého vnitrozemí chorvatských ostrovů místo válení se na plážích. Nesnáší název Czech republic. Jedině Czechia dává smysl, jak říká. 

Koje su posledice globalnog zagrevanja na Jadransko more i život u njemu i uz njega? Kakve promene se već sada uočavaju u Jadranu? Šta o tome kažu naučnici, ribari i građani? Da li je sve učestalija pojava meduza zabrinjavajuća i može li se odraziti na turizam? O tome govore koleginica Ivana Zrilić iz Zadra i dr. sc. Jakov Dulčić, voditelj Laboratorije za ihtiologiju i priobalni ribolov pri Institutu za oceanografiju i ribarstvo u Splitu. Von Boris Rabrenovic.

Od danes pa vse do nedelje bo v Rovinju morda največji gastronomski dogodek letos v tej širši regiji. Weekend Food Festival bo gostil najbolj zveneča imena gastronomske scene: našo Ano Roš z dvema Michelinovima zvezdicama nagrajene Hiše Franko, italijanskega kuharskega zvezdnika Massima Botturo – njegova restavracija Osteria Francescana v Modeni (tri Michelinove zvezdice) je bila dvakrat razglašena za najboljšo restavracijo na svetu po izboru 50 Best Restaurants, Rasmusa Munka iz köbenhavnskega Alchimista, kjer sestavlja meni približno petdeset hodov, v Rovinju pa bo tudi aktualni nosilec naslova najboljšega chefa na svetu 2021 po izboru seznama The Best Chef Awards, Španec Dabiz Munoz. Glavni, konferenčni del progama bo potekal v Stari tobačni tovarni oziroma Stari tvornici duhana. Zvrstile se bodo okrogle mize, kot so: 'Ženskam je oziroma ni mesta v kuhinji', 'Ali je še kaj rib v Jadranu?' in 'Kako z lokalnim proračunom priti na globalni trg?' Gala večerje in številni drugi dogodki pa bodo potekali v restavracijah in hotelih v Rovinju. Vstopnice so še vedno na voljo, lahko se boste udeležili tudi tako imenovanih master classov na temo kave, sušija, tartufov in čokolade. Pred začetkom festivala, ki ga bomo spremljali tudi na Prvem v obliki prispevkov, se je Tina Lamovšek pogovarjala s svetovalcem na področju gastronomije na Hrvaškem in programskim direktorjem Weekend Food Festivala Hrvojem Petrićem.

Romanist Nikola Vuletić, redoviti profesor na Sveučilištu u Zadru, bavi se proučavanjem jezičnih kontakta na Jadranu. Predaje baskijski, piše na katalonskom, a tvrdi da zna za puno više riba nego što ih može imenovati. Međusobne dodire slavenskog i dalmatskog u podcastu će demonstrirati vodeći nas kroz kuću i imenujući predmete. Kako izgleda dijalektološki terenski rad objasnit će anegdotama s ribarima. Približit će nam razlike baskijskog, katalonskog i galješkog. A saznat ćemo ponešto i doktorskom studiju u Zadru. + pojačanje u suvoditeljskom timu! -- Čvorište bliskih susreta: www.linktr.ee/bliskisusreti Pretplatite se: Google: bit.ly/2UFZZ6C Apple: apple.co/2UivogF Spotify: spoti.fi/2DzXmyn Podchaser: bit.ly/34TrRgi Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što slušate? Javite nam se i podržite humanitarnu akciju: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2022 Bliski susreti jezične vrste

Kad se pomislilo da je situacija s pandemijom i turizmom donekle pod kontrolom počeo je rat u Ukrajini. Što sad? Ivana Zrilić prati aktualnosti vezane za turizam u Hrvatskoj i ukazuje na novu studiju Sveučilišta u Zadru. Tomislav Fain, predsjednik, Udruge hrvatskih putničkih agencija, pojašnjava kako se putničke agencija konkretno prilagođavaju novim okolnostima. Što se preporučuje putnicima koji ove godine planiraju odmor na Jadranu? Von Amir Kamber.

Vladimir Semenčić je karijeru u IT-u zamijenio nečim više lepršavim i moglo bi s reći zdravijim: plesanjem, podučavanjem i naposlijetku organizacijom festivala latinoameričkih plesova. Od skromnih koraka u studentskim danima došao je do toga da je organizator najvećih festivala ovog plesa na Jadranu, pod zajedničkim motom Sea, sun, salsa, gdje ogromna većina gostiju dolazi iz inozemstva. S Vladimirom smo pričali kako je došao do te ideje, te kako je prikupio posjetitelje za prvi festival u koji je kretao praktički bez prijašnjih iskustava u toj industriji. Želite li da napredujemo u stvaranju ovakvog sadržaja? Onda podržite Surove Strasti na Patreonu, to je platforma gdje možete odrediti da se Surovim Strastima svaki mjesec automatski pošalje neki iznos, na primjer 15-tak eura. To nije veliki iznos - manje od jednog izlaska s par prijatelja, a nama puno znači da ostvarimo kvalitetniju produkciju.  PREPORUKE ZA LAKŠE I UGODNIJE SLUŠANJE PODCASTA Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda Za lektire Surovih Strasti, edukacijske sadržaje i za potporu onom što radimo, posjetite našu platformu Surove Strasti Academy.

Vse kaže, da je veliki leščur v severnem Jadranu preživel smrtonosni pohod parazita, ki je lani od avgusta do oktobra zdesetkal populacijo. Posamezni primerki te največje sredozemske školjke se namreč od letos znova pojavljajo tudi vzdolž celotne slovenske obale. Morski biologi dogajanje budno spremljajo. Skupaj z italijanskimi kolegi bodo poskušali ugotoviti, ali to že pomeni tudi konec morije, ki jo je v zadnjih letih doživelo celotno Sredozemlje. Okoljevarstveniki medtem opozarjajo, da Sredozemsko morje zaradi pritiska človekovih dejavnosti ni varen dom za kar devet od enajstih vrst stalno prisotnih kitov in delfinov.

I když už je léto za námi, chorvatské pobřeží má co nabídnout. V mořském i sladkovodním akváriu v Pule na Istrii se dá nahlédnout do vodní říše Jadranu a pozorovat třeba malé žraloky – máčky skvrnité nebo mořské koníky. A co se skrývá v zákulisí?

Ali, to je tek za pet dana, i samim time to će biti tema neke naredne emisije. Do tada, imamo vremena da se pozabavimo onime što se desilo u sedmom kolu, a desilo se, po običaju, svašta. Partizan je u subotu okončao seriju od pet pobeda FMP-a, ostavši tako na perfektnih 7-0. Gosti iz Železnika nisu dali na sebe – borili su se do kraja i u par navrata mogli i do potpunog egala, ali na kraju ostalo je samo na pokušajima. Nakon velike partije protiv Huventuda Kevin Panter nije imao svoj dan, ali dobro ga je odmenio pre svih Zek Ledej – kod gostiju, odlični Izundu i Brajs Džons. Sa pobedama su nastavili i crveno-beli. Zadar na strani je tradicionalno ne toliko ugodno gostovanje za Zvezdu, ali ovog puta preteranih problema nije bilo. Dejan Radonjić može biti izuzetno zadovoljan igrom u drugom poluvremenu, a pogotovo šutem za tri poena koji je ove sezone bolna tačka njegove ekipe. Dobra serija Budućnosti stala je u Jerkoviću. Baš kao i Partizan, i Podgoričani su imali težak meč u Evropi tokom nedelje, ali je njihova „potvrda“ na Jadranu izostala. Mega je predvođena izuzetnim Karlom Matkovićem upisala veliku pobedu nad snažnim rivalom, kojem je za utehu ostalo to što je Vlada Micov nagovestio izlazak iz šuterske krize. Voz dobre forme, nakon nekih iznenađujućih poraza, hvata i Cedevita Olimpija. Oni su u „Stožicama“ bez problema preslišali Split, i sada je to već neka druga priča. Jurica Golemac, možda i skriveni favorit u decibelskoj trci ABA trenera, je izgleda našao pravu formulu – pomaže, doduše, i to što je Split vrlo rano ostao bez Darka Baja, a samim time i jedinim stalnim proizvođačem poena pod košem. Do prve pobede konačno je došao i Mornar iz Bara. Oni su posle produžetaka uspeli da poraze Igokeu, čiji pad forme sad već polako zabrinjava Dragana Bajića. U jako čudnoj utakmici, čijih su poslednjih petnaest minuta obeležile svakojake greške, Mornar se u završnici bolje snašao i upisao zlata vrednu pobedu. Videćemo, međutim, hoće li se sastav Barana menjati, jer uveliko se šuška o nekakvim kadrovskim rotacijama. Ni Borcu, baš kao ni Igokei, ne cvetaju ruže u poslednje vreme. Na vrućem gostovanju u Podgorici kod Derbija Čačani su imali aktivan rezultat sve do samog kraja, a onda su domaći „otkačili“ seriju 14-2 i tako ostavili Malinu i njegove pulene bez bodova. „Studenti“ već drugi meč zaredom ne dobijaju ono što su navikli od Kajla Vinjalesa, ali njegov učinak je kompenzovao Kenan Kamenjaš – a videli smo nešto i od Flečera Megija! U poslednjoj utakmici kola odigranoj u ponedeljak, Krka je doživela novi poraz na strani. Sada je bolja od njih bila Cibona, koja se posle niza od tri poraza „uhvatila za zelenu granu“ – pomoglo je, naravno, to što im je šut za tri bio na izuzetnom nivou, čak 62%. Materijala za pred derbi, dakle, imate – a u petak ćete dobiti i „drugi deo“ u vidu NBA podkasta! Slušamo se!

Bo jadransko-jonska regija do leta 2030 uspela zaščititi tretjino morskih območij in za desetino od teh določiti stroge pogoje varovanja? Tako predvideva Strategija Evropske unije za ohranjanje biotske raznovrstnosti, a je jadransko-jonska regija še zelo daleč od tega cilja. Zaščitenih ima le 3 in pol odstotke območij, kar je najmanj v celotnem Sredozemlju. Konkretne predloge, kako in kje razširiti obstoječe morske rezervate in ustanoviti nove, prinaša študija predavatelja in naravovarstvenika dr. Andreja Sovinca. Predstavil nam jih je v tokratni oddaji, v kateri lahko več izveste tudi o tujerodni plamenki, ki so jo letos poleti opazili v južnem Jadranu.

„Jantarová stezka je pro Moravu záležitost národní identity skoro jako Cyril a Metoděj,“ tvrdí geolog Václav Cílek. Historicky chápaná Morava je územím kolem stejnojmenné řeky Moravy. „A je vlastně jedním velkým údolím, které spojuje Rakousko a Polsko. A my jsme průběžně udělali profil terénu od přístavu Aquileia u Jadranu až po Balt, přesněji po Gdaňsk.“

Novo kolo, nova uzbuđenja! Nakon ponedeljka i povratka u radne tokove, sigurni smo da je sve što vam treba u utorak nova epizoda Šesta Lična ABA podkasta u kojem će vam Miloš i Edin potanko analizirati šta se zbilo na Jadranu minulog vikenda. Bilo da ste crveno, crno ili možda plavo-beli, naćićete ovde vaših nekoliko minuta od interesa...pa krenimo redom. Partizan je sačuvao prvo mesto na tabeli dominantnom pobedom nad Krkom. Iako su gosti iz Novog Mesta došli u Beograd u odličnom raspoloženju, crno-beli trenera Obradovića lako su rešili „Roka i njegovu braću“ – Jam Madar je „probio“ šuterski sa 23 poena, Kevin Panter je pogađao sa devet i više metara, a dobru partiju odigrao je i Rodions Kurucs kome su ovo prvi „jači“ minuti u sezoni. Krka je na svu muku uspela i da postavi jedan mali rekord jadranske košarke – postali su prva ekipa koja je završila utakmicu bez dvocifrenog poenterskog učinka nekog od svojih igrača. Crvena Zvezda je krajem prethodne nedelje ostala bez Nikole Ivanovića, ali su joj se vratili Maik Cirbes i Branko Lazić. Nije bilo lako crveno-belima u Baru, držao se domaćin jako dugo, ali je kvalitet na kraju presudio – razigrao se konačno Ognjen Dobrić sa 22 poena, ali trenera Radonjića verovatno najviše raduje sve bolji Ognjen Kuzmić, koji je učestvovao sa 14 poena i 13 skokova. Vredan „brejk“ upisala je ekipa Budućnosti, koji su na teškom gostovanju u Ljubljani pobedili Cedevitu Olimpiju. Nije domaćima pomogao ni odlični Džejkob Pulen (26 poena) – u tvrdom i napetom meču presudila je „četvorka“ Di Džeja Silija u odsudnim trenucima. Aleksandar Džikić je stabilisao ekipu, i čini se da hvataju pravi ritam, što se i ne može reći za Slovence kojima je ovo treći ABA poraz u nizu. Seriju pobeda nastavio je i FMP. Nova žrtva razigranog tandema Brajs Džons – Garet Nevels bila je Mega – „Kajri za vakcinisane“ (da, volimo ovaj nadimak) je ponovo briljirao sa 24 poena i odličnim procentima, dok je Nevelsu proradio šut spolja, čime je postao još opasniji. U redovima Mege, videli smo dobru partiju mladog Nikole Jovića – 12 poena i 6 asistencija. Kajl Vinjales je čuo da pričamo o njemu, pa je rešio da nas ponovo obraduje jednom sjajnom partijom. Sada je Cibona imala priliku da vidi o kakvom se igraču radi – njima je veteran iz Mičigena ubacio 32 poena, uz izuzetna procenat uspešnosti u šutu. Nisu „vukovi“ Vlade Jovanovića nikako uspevali da izađu na kraj sa raspevanim Vinjalesom, kome su podršku po običaju pružili Kenan Kamenjaš i Flečer Megi. Peto kolo donelo je i prvu slast pobede na jadransko primorje. Lošu seriju pomoraca razbio je Zadar sa pobedom nad Borcem, dočekavši tako novog trenera Vladu Anzulovića na najbolji mogući način. Džastin Karter je odigrao onako kako ume, i zajedno je uz Bursaća, Drežnjaka i Mavru bio najzaslužniji za ovo okasnelo slavlje. Borac pre svega energetski nije mogao da odgovori, pa se vraćaju u Čačak sa više pitanja nego odgovora. Podvig Zadra nije uspeo da ponovi Split, koji je nastradao u Laktašima. Igokea, odmorna nakon pauze u FIBA LŠ, je rutinski savladala nekadašnjeg trostrukog prvaka Evrope, koji i dalje insistira na šutiranju trojki (sa promenljivim uspehom). Pored pokušaja analiza i loših viceva, tu je naravno i Petorka Kola, kao i statistički pregled uz prijatelja Mira iz Kraša. A šta se dešava u NBA ligi čućete u petak!

Kakvo je samo bilo ovo četvrto kolo ABA lige! Vrhunske utakmice, neizvesnost, lepi potezi, i pregrešt individualnih partija koje bi svakog drugog kola verovatno lansirale njihove vinovnike u Šesta Lična Petorku Kola...ali život je težak, a životni izbori još teži. Srećom, vi makar imate ovaj podkast, Edina i Miloša, te vam je ABA liga prebrinuta. Partizan je još u petak u „derbiju neporaženih“ slavio protiv Cibone u Zagrebu. Crno-beli su se tako „osvetili“ za poraz u pripremnom periodu na Liburnija Kupu, a lider tima bio je ponovo odlični Zek Ledej, koji je upisao 24 poena, 5 skokova i 6 asistencija. Cibona je ovaj put među raspoloženima imala samo Roka Prkačina, što je bilo nedovoljno za Partizan koji polako hvata zalet. Crvena Zvezda je velikom pobedom protiv Cedevita Olimpije stavila iza sebe jednu jako napornu nedelju, u kojoj je igrala tri utakmice u pet dana. Gosti su raspucano poceli utakmicu, stigli do vođstva od čak 16 razlike, ali je Zvezda nivelisala semafor do poluvremena, i čvrstom odbranom pred kraj potpuno neutralisala Ljubljančane. Ponovo su navijači crveno-belih videli dobru partiju Ognjena Kuzmića (10 poena, 11 skokova), kao i Luke Mitrovića, ali šta reći za Nikolu Kalinića koji je, uprkos 0 od 10 za dva poena, stigao da ubaci tri trojke, par bacanja i uhvati 12 skokova? Pobedničku seriju nastavila je podgorička Budućnost. Oni su u „Morači“ gotovo rutinski savladali Igokeu, koja nije uspela da dobru formu iz svoje dvorane, u kojoj su prošle nedelje dobili Zvezdu, prenese na jedan od najvrelijih jadranskih terena. Razigrao se odlični Di Džej Sili, koji je ubacio 21 poen u 26 minuta, a vrednu podršku dobio je od Džastina Kobsa i Vilija Rida. Igosi svakako imaju za čime da žale, jer su prvu četvrtinu odigrali za udžbenike – sve posle toga je bio slobodan pad. Odličnu utakmicu gledali smo kraj Morave – Čačak je u malom srpskom derbiju porazio Megu sa 80-68, uz blistav šuterski performans Hantera Hejla (26 poena, 6 trojki, sedam skokova). Mega se borila, ali su domaći prosto imali previše municije u arsenalu – sjajno je odigrao i Ilija Đoković, čiji su šutevi u trećoj četvrtini definitivno slomili otpor gostiju. Dalmatinskim klubovima ne ide pa ne ide ove sezone. Nove poraze upisali su i Split i Zadar – ovi prvi u nedeljnom matineu, i to posle dva produžetka. Borili su se „žuti“ i borili, ali rešenja za raspoloženog Kajla Vinjalesa (37 poena, 9 asistencija) prosto nije bilo! Loše je Split branio i Kenana Kamenjaša, koji je ponovo upisao dabl-dabl uz visok procenat realizacije. Zadar je takođe vezao četiri poraza, a ovaj put bolji protivnik bila je Krka. Rok Stipčević je postigao „svega“ tri trojke, ali tu je bio mladi Andrej Stavrov sa dvadeset „lakih“ komada, uz Juraja Macuru i 17 poena i 16 skokova. Zadar je nakon poraza rešio da razreši dužnosti trenera Ivana Perinčića, što je ujedno i prva smena na Jadranu ove sezone. Ko će sesti na užarenu klupu Zadra, ostaje da se vidi – čaršija spominje Peru Mijovića, ali videćemo... Odličnu formu potvrdio je i FMP iz Železnika, koji je u napetoj utakmici savladao mornar. Briljirao je Brajs Džons sa 18 poena u prvom poluvremenu, kao i njegov bekovski partner Garet Nevels, čiji je šut sa poludistance de fakto i rešio pitanje pobednika. I Mornar, baš kao i Zadar i Split, ima četiri poraza – i pred njima je period razmatranja kako da se razbije ova mini-kriza. Osim analize svake utakmice, tu je naravno i Petorka Kola, i još pregršt drugih podataka, koji variraju od srednje zanimljivih do apsolutno nepotrebnih. A sa kojom će muzičkom numerom početi podkast? E, za to morate već i da se potrudite jednim klikom... Slušamo se i u petak, kada je na redu prvi NBA raport!

Už devadesát let nás dělí od nešťastné smrti básníka Viktora Dyka na břehu Jadranu. Pozoruhodnou osobnost připomenou v repríze pořadu Portréty Pavel Hlavatý a Jan Sedmidubský.

Už devadesát let nás dělí od nešťastné smrti básníka Viktora Dyka na břehu Jadranu. Pozoruhodnou osobnost připomenou v repríze pořadu Portréty Pavel Hlavatý a Jan Sedmidubský.

13.10.2021. Biometeorološke prilike će u prvom dijelu dana, uglavnom u unutrašnjosti i na sjevernom Jadranu, biti razmjerno nepovoljne. Uz nestabilno a ponegdje i kišno vrijeme, meteoropati mogu osjećati umor, manjak energije i imati slabiju koncentraciju. Tijekom dana će, uz postupno stabiliziranje atmosfere, nepovoljan utjecaj slabiti a samim time i tegobe kod meteoropata i kroničnih bolesnika. U Dalmaciji i na krajnjem jugu će biometeorološke prilike biti razmjerno povoljne i tegobe mogu osjećati samo vrlo osjetljivi meteoropati i kronični bolesnici.Sva pitanja, zahtjevi za suradnju i oglašavanje te sponzorstvo su dobrodošli. Kontaktirajte Belu i Miju na mail: rozekozepodcast@gmail.com Svoje komentare na ovu temu kao i prijedloge sljedećih tema koje bi voljeli da obradimo šaljite na:rozekozepodcast@gmail.cominstagram@rozekozepodcast

Na severnem Jadranu smo se še pred dvajsetimi leti soočali z zelo pogostim cvetenjem morja in kritičnim pomanjkanjem kisika na morskem dnu. Danes je stanje boljše predvsem zaradi ukrepov, ki so jih države izvajale na tem območju. Tako ugotavlja mednarodna skupina znanstvenikov. Rezultate obsežne raziskave, v kateri so primerjalno analizirali tudi razmere v Zalivu Chesapeake na atlantski obali ZDA, so objavili v knjigi Obalni ekosistemi na prehodu. Pred dnevi so jo predstavili na Morski biološki postaji NIB v Piranu. S prireditvijo so obeležili začetek Unescovega programa Desetletje oceanskih znanosti za trajnostni razvoj, ki opozarja, da se stanje svetovnega oceana ne izboljšuje dovolj. Več pa zdaj v oddaji Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok.

„Ono se řekne písek, ale má různé složení, protože to není jedna hmota. Jinak vypadají mořské písky v Japonsku, jinak na Islandu či Jadranu. A úplně jinak vypadá písek z jižních Čech i Polabí. Teprve když to člověk vidí vedle sebe, může si na to sáhnout, ponořit si do něj ruce, tak najednou zjistí, jak mnohdy ploše vidí svět, který je mnohem bohatší, než to na první pohled vypadá,“ říká Václav Houfek, ředitel Muzea města Ústí nad Labem, kde vystavovali právě vzorky písků.

„Ono se řekne písek, ale má různé složení, protože to není jedna hmota. Jinak vypadají mořské písky v Japonsku, jinak na Islandu či Jadranu. A úplně jinak vypadá písek z jižních Čech i Polabí. Teprve když to člověk vidí vedle sebe, může si na to sáhnout, ponořit si do něj ruce, tak najednou zjistí, jak mnohdy ploše vidí svět, který je mnohem bohatší, než to na první pohled vypadá,“ říká Václav Houfek, ředitel Muzea města Ústí nad Labem, kde vystavovali právě vzorky písků.

Pred kratkim se je v visoki starosti poslovil pionir morske biologije v Sloveniji, prof.dr. Jože Štirn (1934-2021), nekdanji predstojnik Morske biološke postaje Piran, znanstveni svetnik na Nacionalnem inštitutu za biologijo in upokojeni redni profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti. Med drugim je konec 60-ih vodil Oddelek za bentoške nevretenčarje ameriškega Inštituta Smithsonian v Salamboju v Tunisu, imel profesorsko stolico na Univerzi v Nici v Franciji, bil je vodja oddelka za bazično in aplikativno ekologijo morja na Centre d'études et de recherches de biologie e d'oceanographie, CERBOM, postavil pa je tudi temelje razumevanja kroženja fitoplanktona v severnem Jadranu. Leta 2012 je prejel veliko nagrado Miroslava Zeia za življenjsko delo, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo, katerega del je tudi Morska biološka postaja Piran. Mi smo takrat posneli pogovor z njim, ki ga tokrat ponavljamo v njegov spomin. Foto: Jože Štirn v Luki Koper l.2009 Vir: https://www.zivetispristaniscem.si/mednarodno-priznani-oceanolog-raziskuje-morje-v-koprskem-zalivu/

Co byste řekli svíčkové na smetaně s chorvatským nádechem? O video recept se na internetu podělila Ana Radoja. Na tom by nebylo nic zvláštního, kdyby autorka receptu nebyla členkou České besedy Rijeka a nepřipravovala svíčkovou v Chorvatsku. Česká beseda sídlící v Domě T. G. Masaryka je jedním z nejmladších krajanských spolků Čechů v zemi u Jadranu.

Co byste řekli svíčkové na smetaně s chorvatským nádechem? O video recept se na internetu podělila Ana Radoja. Na tom by nebylo nic zvláštního, kdyby autorka receptu nebyla členkou České besedy Rijeka a nepřipravovala svíčkovou v Chorvatsku. Česká beseda sídlící v Domě T. G. Masaryka je jedním z nejmladších krajanských spolků Čechů v zemi u Jadranu.

Pada broj novozaraženih koronavirusom u Hrvatskoj, najavljuju se i popuštanja protuepidemijskih mjera.Nakon što je Njemačka skinula Hrvatsku s liste visokorizičnih zemalja, sve je više njemačkih turista na Jadranu.Zaoštrava se kampanja pred izbor zagrebačkog gradonačelnika; komunalna pitanja nisu tema, Miroslav Škoro insistira na ideologijama.

Sezona 2020-21 u ABA takmičenju protekla je u znaku velikih problema, ali i velikog uzbuđenja. Sada, vreme je da se polako svode računi, pa će Milošu u tom zadatku pomoći njegov imenjak, trener Miloš Vujaković koji je specijalizovan za mlađe kategorije. Dva Miloša se bave svim aspektima ovogodišnjeg ABA karavana – dakle, pričaće se prvo o gustoj borbi za opstanak, ali i o borbi za trofeje koja je u punom jeku. Poseban segment emisije posvećen je KK Partizan, koji pred sobom ima izuzetno zahtevno leto. Takođe, bilo je dosta govora i o sezoni KK Mega Soccerbet, iz čijih je redova izašao i ovosezonski MVP Filip Petrušev. U borbi za jadransku titulu i jednu kartu za Evroligu nalaze se trenutno Crvena Zvezda, Budućnost, Mornar i Igokea. Beograđani i Podgoričani trenutno imaju prednost u svojim serijama, i sa pažnjom su analizirani njihovi polufinalni “meč-apovi”. Za sam kraj, malo se pričalo i o ABA 2 sezoni, koja se u međuvremenu i zvanično završila – Studentski Centar je šampion, a Spars će u baraž protiv Splita za zaključivanje spiska takmičara za narednu sezonu. Ne propustite ni ovu epizodu Šeste Lične!

Izuzetno mučna sezona Crvene Zvezde u Evroligi se završila, ali avanturama nije kraj. Dobrim partijama u finišu jadranske lige, Zvezda je stigla do pol pozicije za ABA plej-of, čiji bi srećni završetak garantovao novim plasmanom u EL. Sa Milošem je tu stalni gost Nikola Stojković, koji je uvek deo diskusije kada se priča o crveno-belima. Njih dvojica će zajedno analizirati turbulentni finiš, u kojem će Dejan Radonjić imati priliku da osvoji svoj četvrti naslov ABA prvaka. Crvena Zvezda je imala jednu izuzetno tešku sezonu u Evropi, koja je presečena na pola raskidom saradnje sa Sašom Obradovićem. Ovaj dugo iščekivani “brak” nije potrajao, i uprava kluba se krajem decembra okrenula “proverenom rešenju” u vidu Dejana Radonjića. Kada su Nikola i Miloš poslednji put pričali o Zvezdi, razmatrali su scenarije po kojima Obradović može da “spase” sezonu. Do toga ipak nije došlo. Novi-stari trener Radonjić nasledio je roster sa starim znancima poput Simonovića, Kuzmića, Lazića i Dobrića, koji su pod njegovim vođstvom “procvetali” i počeli da igraju kvalitetnu košarku. Pogotovo je impresivno gledati Dobrića u drugom delu sezone – levoruki šuter postao je jako pouzdano oružje u Zvezdinom napadu, uz odlične procente šuta za tri poena. Pored analize igračkog kadra, Nikola i Miloš se takođe bave pogledom u budućnost. Pred Radonjićem i njegovim štabom je na pomolu potencijalno burno leto, a klubu sledi kadrovska rekonstrukcija bez obzira na evropski angažman najesen. Do promena će svakako doći, a akteri podkasta se trude da predvide ko bi mogao da ostane, a ko da potraži novu sredinu. Ovaj podkast vam služi kao idealan uvod za konačni rasplet na Jadranu – nakon slušanja, bićete sigurno upućeniji u Zvezdine šanse da takmičenje okonča na prvom mestu, čemu se armija navijača svakako nada. Ne propustite ni ovu epizodu Šeste Lične!

- Kako je i zašto izabrao vaterpolo, selidba iz Beograda u Herceg Novi - Sveska u kojoj je zapisivao način ili stil šutiranja protivničkih igrača - Zbog čega je dugo čekao sansu u Jadranu - Život u Istanbulu i kako je Marsej presudno uticao na sledeće životne izbore - Prokletstvo i sreća Olimpijskih igara, kako je medalja uvek bežala - Zašto je odlazak u Tokio najlepse putovanje - Koliko kao trener može da pomogne novoj generaciji crnogorskih vaterpolista

Razglasitve izključnih gospodarskih con v severnem Jadranu sprožajo vprašanja, kaj to pomeni za Slovenijo. Je njihov namen povezan z zaščito morja ali pa z njegovim gospodarskim izkoriščanjem in ali to prinaša dodatna tveganja v že tako ranljiv ekosistem? Kako kljub nerešenim vprašanjem med Slovenijo in Hrvaško sodelovati pri zaščiti skupnega dobrega? Več voditeljica Špela Novak z gosti. Gostje: - dopisnica iz Zagreba Tanja Borčič Bernard, - Aleksander Geržina z Ministrstva za zunanje zadeve, - nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, - raziskovalec Faris Kočan s Fakultete za družbene vede, Predstavljamo tudi poglede Bojana Marčete z Zavoda za ribištvo Slovenije.

Vladne poteze v šolstvu sprožajo ostre odzive. Torbe in nahrbtniki so v tihi opomin danes stali pred več šolami v statističnih regijah, kjer so vzgojno-izobraževalni zavodi znova zaprti. Po vsej državi se več kot tri mesece šolajo na daljavo tudi učenci višjih razredov in dijaki. Predvsem tisti v zadnjih letnikih in bodoči maturanti ostajajo v veliki negotovosti glede prihodnosti, tudi zato, ker še ni potrjen razpis za vpis v visokošolske zavode. Ostale teme: - Tudi osmi protikoronski sveženj deli politiko - Dobava cepiv postaja preizkus moči Evropske komisije - Hrvaški vpliv v Jadranu kot del političnega kupčkanja? - Vojaški prevrat v Mjanmaru sproža burne odzive

Politično zelo dinamičen teden je za nami. Ob njegovem koncu je jasno le, da bi v opozicijskem poskusu zamenjave vlade kot mandatar težko nastopil predsednik Desusa Karl Erjavec. Sicer pa ta sobota kljub še vedno zaostrenim epidemiološkim razmeram prinaša odpiranje nekaterih dodatnih dejavnosti. Od danes, a le do srede, so spet lahko odprte prodajalne s tehničnim blagom, vrtnarije, možna bodo popravila, dovoljeni so tudi verski obredi. Ostala vsebina: Prve odmerke cepiva naj bi Slovenija dobila čez teden dni. V sedmem protikoronskem zakonu ne bo zamrznitve minimalne plače. V Trstu trilaterala o gospodarjenju v Jadranu; naši ribiči se bojijo, da Slovenija izgublja. Avstrija v popolno ustavitev javnega življenja, prazniki okrnjeni tudi v Italiji.

Odstopi, merjenje moči in preštevanje podpore; s temi besedami bi lahko povzeli dogajanje v slovenski politiki. Zdravstveni minister Gantar je odstopil s položaja, resor bo začasno vodil premier Janša. Erjavec je medtem ostal brez podpore poslanske skupine SMC za mandatarja, hkrati ga čaka tudi izziv, kako uskladiti razmerja znotraj stranke po odhodu iz opozicije. V oddaji še: - Spodletel bo tudi drugi poskus sprememb volilne zakonodaje - Logar: Razglasitev izključnih con v Jadranu ne bo vplivala na slovenske ribiče in Luko Koper - Evropski prestolnici kulture 2025: slovenska Nova Gorica in nemški Chemnitz

Crvena Zvezda je evroligašku sezonu počela sa velikim ambicijama, ali su one za sada samo delimično ispunjene. I dok su na Jadranu rezultati još i solidni, u Evroligi crveno-beli pružaju promenljive partije. Nakon dvanaest utakmica i skora 4-8, Miloš i njegov stalni gost Nikola Stojković analiziraju dosadašnje partije našeg jedinog učesnika u evropskom elitnom takmičenju ove sezone. Može li se bolje od ovoga, i kako? Pod lupom biće kako trener Obradović, tako i igrači – da li su se Emanuel Teri i Džoni O’Brajent uklopili na pravi način, i da li će se klub pojačati na poziciji plejmejkera? Sve goruća pitanja, a sezona polako odmiče… Ne propustite ni ovu epizodu Šeste Lične!

- Kako je šampion u boćanju postao šampion u vaterpolu - Razlika između mediteranskih i kontinentalnih igrača - Kako je Pera Porobić „probudio“ Herceg Novi - Zašto je u jednom momentu karijere odbio Partizan - Sećanje na Atinu i poslednji meč za zajedničku državu - Zlato u Malagi sa Crnom Gorom i zbog čega se nije ponovilo - Kako je Jadranu uvek izmicala kruna prvaka Evrope

Poleg plesa je bilo morje velika ljubezen legendarnega baletnega in koreografskega para Pie in Pina Mlakarja. S svojim Galebom sta skoraj 60 let preživljala dopuste na Jadranu. Leta 1994 sta jadrnico, eno od treh takšnih v Evropi, podarila Pomorskemu muzeju Piran. Zato, da bi Galeb jadral tudi potem, ko se sama nista več odpravljala na morska potovanja. Mesto je dobil v piranskem mandraču pred muzejem, kjer je privezan tudi danes. Po desetih letih, ko je začel že vidno propadati, pa je muzej vendarle našel denar za celovito obnovo te pomembne pomorske in kulturne dediščine. Pri tem računa tudi na pomoč ministrtsva za kulturo. Še ta mesec nameravajo jadrnico odpeljati v Tržič, v specializirano ladjedelnico Alto Adriatico. Kakšno bo novo morsko življenje Galeba, kar sta si Mlakarja tudi želela ob njegovi predaji muzeju, nam je v oddaji povedal direktor muzeja Franco Juri.

Tržaški zaliv so tudi letos obiskale morske lisice. Sredi julija so tega posebneža med morskimi psi oziroma volkovi ujeli v bližini Trsta in ga izpustili. V našem morju pa sta se v ribiške mreže zapletla dva mladiča. Morske lisice so ena izmed večjih vrst morskih psov v Jadranu in Sredozemlju, ki lahko meri tudi do šest metrov. V severni Jadran pa se, kot so dokazali italijanski raziskovalci, prihajajo razmnoževati. Tržaški zaliv je torej porodnišnica te zelo ogrožene in malo raziskane vrste morskega psa, pojasnjuje morski biolog in predavatelj Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. V tokratni oddaji nam je med drugim povedal, da morska lisica svojega imena ni dobila le zaradi značilnega dolgega repa. Jadra bomo razpeli ob 13h30, na radijsko jadranje pa se odpravlja Lea Širok. Foto: Janja France

ABA Liga još nije počela, i ne znamo kad će, ali domaći klubovi su se uglavnom već pojačali za sezonu koja sledi. Jedno od najzvučnijih novih imena u regionu je Filip Petrušev, mladi reprezentativac Srbije koji je prethodne dve godine proveo u NCAA košarci. Filip nam predstavlja svoj životni put, koji je u odnosu na standardne srpske igrače dosta neobičan – od odlaska u Baskiju pre završene osnovne škole, pa sve do prelaska u američku srednju školu i studija u Spokenu, gde je branio boje Gonzaga Buldogsa, čuvenog koledž programa koji je iznedrio zvezde poput Džona Stoktona i Adama Morisona. Mladi reprezentativac Srbije, koji je u dva navrata osvajao zlato na turnirima za košarkaše mlađe od 18 godina, priča i zašto se vratio u Beograd i kako misli da će se snaći na Jadranu. Ne propustite ni ovu epizodu Šeste Lične!

#65 Silný výber – PRVÝ „BANÁNOREPUBLIKOVÝ“ DIEL!  Keď po voľbách médiá riešili, či OĽANO „má ísť“ so Smer odina Boris Akollára, alebo nie, ťahal takmerpremiér Matovič verejnosti medové fúzy popod nos, že spolu s touto „stranou“, bude ústavná väčšina, čo je conditio sine qua non na megazmeny a totáltransformáciu, ktorú prináša… Po sto dňoch opatrne Slovensko vylieza spod COVID-ovej duchny, máme za sebou síce užitočné, ale predsa len drobné vylepšeníčka zo Sulíkovho kilečka - no ale čo je pred nami? Round Two, Druhé kolo kynoženia hnusoby? Takže treba „koale“ pomôcť - a Silný výber prináša inšpiratívne inovácie, že čo s tou pomätovičovskou ústavnou väčšinou. ¡Viva la Revolución Bolivariana de Venezuela! ¡Viva la Revolución Kolláriana de Eslovaquia!   Pre coronavírus sa nemôžete asi všetci tradične vypraviť k Jadranu, za slnkom a náruživými južankami… No ale nezúfajte, v tomto dieli vás Silný výber zoberie za veľkú mláku, priamo tam, do Latinskej Ameriky, kde už čoskoro bude ležať aj naša republička… Nie, Marťo v tomto dieli asi nepovie recept na Mojito, ale možno sa dozviete recept na úspešný Banánistan...   Pripomíname si a pripíjame: Jaro Slávik 46!, Miriam Lexmann a Milan Majerský oznámili uzavretie manželstva; ďalej pripíjame v pietnej spomienke pri príležitosti uplynutia 20 rokov od smrti Jara Filipa, v pietnej spomienke na 6. júla 2020 zosnulého hudobného skladateľa Ennia Morriconeho, a napokon pri príležitosti 258 rokov uplynuvších od vstupu Kataríny Veľkej na ruský cársky stolec.   https://www.rumrock.cz/jaky-je-rozdil-mezi-rumy-diplomatico-a-botucal/     Endorse : Kocúr je kráľ https://www.facebook.com/events/319510406108379/   Hudba v podcaste:  Shakalab – La repubblica delle banane, horúca novinka z nového albumu Nedotknuteľní: Medial banana – Slnečné brýle

Ve vojenském muzeu u Drážďan najdete český Mig 21. Finský vetešník je sběratelem podivností. Vše o whisky v centru skotské whisky v Edinburghu. Připravila Lubica Bergmanová

Dopady kovidové krize na domácnosti. Dovolená na Jadranu v ohrožení? Rezoluce europoslanců k možnému střetu zájmů Andreje Babiše.

Letošní dovolená bude pro velkou část Evropanů poněkud neobvyklá. Pokud tedy nějakou vůbec mít budou. Pandemie covidu 19 totiž nutí lidi improvizovat a letos v létě řada z nich zkusí aktivity, které by je jinak asi ani nenapadly. Třeba jachting na Jadranu. David Jakš slyšel, že prý tam čekají jedny z nejlepších marin na světě.

Letošní dovolená bude pro velkou část Evropanů poněkud neobvyklá. Pokud tedy nějakou vůbec mít budou. Pandemie covidu 19 totiž nutí lidi improvizovat a letos v létě řada z nich zkusí aktivity, které by je jinak asi ani nenapadly. Třeba jachting na Jadranu. David Jakš slyšel, že prý tam čekají jedny z nejlepších marin na světě.

Ekologija rastlinskega planktona (fitoplankton) v morjih je pojmovni okvir za temeljno razumevanje življenskih procesov enega od orjaških, a navadnemu človeškemu pogledu nevidnih proizvajalcev kisika na planetu. Kaj se dogaja z ekologijo tega morskega organskega sestava v severnem Jadranu oziroma v Tržaškem zalivu skozi desetletja raziskav? Vodja Morske biološke postaje Piran (Nacionalni inštitut za biologijo) izr.prof.dr. Patricija Mozetič, je na seminarju o desetletjih raziskav fitoplanktona v tem delu Sredozemlja (ob inavguracijskem predavanju v naziv znanstvena svetnica lani pozimi na NIB v glavnem mestu) rezultate spremljanj predstavila tudi za naš program. Raziskovalni rezultati so pokazali, da se biomasa fitoplanktona zmanjšuje. Foto: Diatomeje so ene od najpogostejših predstavnic fitoplanktona Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Plankton#/media/Slika:Diatoms_through_the_microscope.jpg

Že l.2008 se je mnogim "dnevom", ki jih je razglasila OZN, priključil tudi "svetovni dan oceanov", 8. junij. Svetovni oceani in morja vsebujejo 97% vse vode na Zemlji, raziskanih pa je le 5%. Raziskovalka z Morske biološke postaje Piran (enota Nacionalnega inštituta za biologijo), dr. Vesna Flander Putrle je strokovnjakinja za HPCL analizo (tekočinska kromatografija visoke ločljivosti) fitoplanktonskih barvil v morju, s katero določamo pestrost in količino fitoplanktonskih organizmov, ki med drugim proizvajajo polovico kisika na planetu. Ob letošnjem dnevu oceanov se z njo pogovarjamo o "pismenosti o oceanih" in o stanju morja v severnem Jadranu. foto: Akvarel z naslovom »Morje«, avtor je slovenski marinist iz Trsta Albert Sirk (1887-1947) vir: https://www.primorski.eu/se/skupaj-zascitimo-in-obnovimo-nasa-morja-FX275722

Kdy se Češi opět podívají na dovolenou k moři? Jednání probíhají, za jakých podmínek a kdy se ale Češi opět podívají do Chorvatska nebo třeba Řecka, není potvrzené, zdůrazňuje v rozhovoru s Vladimírem Krocem Tomáš Petříček, ministr zahraničí a místopředseda ČSSD.

Pomorski muzej Sergeja Mašere v Piranu je številne načrte lani uresničil s pomočjo evropskega denarja. Med drugim so muzejske zbirke postale bolj dostopne vsem obiskovalcem. Zgradili so repliko tradicionalne barke istrski topo. V letu 2020 si direktor Franco Juri želi več posluha odločevalcev za varovanje pomorske dediščine. Kot poudarja, edini pomorski muzej v Sloveniji še vedno čaka na priznanje, da je ustanova državnega pomena. Od lokalnih skupnosti pa pričakuje, da bodo del mandračev vendarle namenile za muzej na prostem. V njem bi namreč privez dobile lepotice, ki so nekdaj obvladovale priobalno plovbo vzdolž Istre in na severnem Jadranu. Franca Jurija smo povabili na krov tokratne oddaje.

Letos minevajo dobra tri stoletja od vzpostavitve svobodne plovbe (1717) po Jadranskem morju. Zaradi habsburške premoči na bojiščih kopnega in morja, predvsem pa zaradi lastne šibkosti, je beneška republika slabo stoletje pred svojim formalnim koncem (1797) popustila razglasu dunajskih Habsburgov, in stoletja dolgo absolutno prevlado v “Beneškem zalivu” (Jadran) prepustila vzpenjajoči se srednjeevropski sili. Te, predvsem za razvoj severnega dela Jadrana in njegove kopenske okolice pomembne okrogle obletnice, so se nedavno spomnili udeleženci dvodnevne mednarodne konference na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru. Skupaj z ZRC SAZU in Univerzo Milano Bicocca, ter mnogimi vabljenimi so med drugim iz preteklosti luščili tudi vlogo razglasitve Trsta in Reke za svobodni pristanišči (1719). Toda ta zunanji okvir, kot v oddaji poudarja osrednji organizator, prof. dr. Aleksander Panjek, prvi sogovornik v oddaji, je bil le izhodišče za vzpodbudo poznavanja slovenske pomorske preteklosti. Zgodovinske razloge za razvoj Luke Koper prav v tem mestu v oddaji pojasnjuje kustosinja v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran, zgodovinarka dr. Nadja Terčon. Na simpoziju je sodelovala prav s takšno temo. Foto Canaletto: Trg sv.Marka v 30-letih 18.stoletja (vir: wikipedija)

Poplavljanje morja v novembru in decembru je za slovensko obalo izjemen pojav. Pogostost poplav je bila namreč rekordna v zadnjih šestdesetih letih. Priobalni deli so bili samo novembra poplavljeni kar 16-krat. In to dogajanje že nakazuje dvigovanje gladine Jadranskega morja v prihodnjih desetletjih. V najboljšem primeru bo višja za 30 centimetrov, v najslabšem za cel meter. Po najbolj optimističnem scenariju bo morje poplavljajo vsaj 20-krat pogosteje kot danes, v drugem primeru pa bodo razmere neobvladljive, opozarjajo strokovnjaki. Več o pospešenem dvigovanju morske gladine na globalni ravni in v severnem Jadranu, ki jo prinašajo podnebne spremembe, sta nam v tokratni oddaji povedala Janez Polajnar, vodja oddelka za hidrološke napovedi na ARSU in Matjaž Ličer, oceanograf in fizik, sodelavec ARSA in Morske biološke postaje Piran.

Uprava za pomorstvo bo čez dobro leto imela sodobno urejen Center za nadzor prometa na morju. Vzpostavili ga bodo v novi stavbi Uprave ob koprskem pristanišču, od koder bodo imeli tudi neposreden pogled na prihode in odhode tovornih ladij. Z infrastrukturo, podprto z najsodobnejšo tehnologijo, bo naša država, poudarjajo strokovnjaki, prva na Jadranu pri zagotavljanju varnosti plovbe. Učinkovitejša bo tudi v primeru onesnaženj. Center so zasnovali v sodelovanju s Fakulteto za pomorstvo in promet. Podrobneje ga predstavljamo v oddaji.

ABA sezona počela je u četvrtak prvim utakmicama Super Kupa u Zagrebu, i već tu viđena su prva uzbuđenja. Dok je Partizan lako eliminisao Megu, Crvena Zvezda saplela se u premijeri protiv Primorske. Ovim neobičnim spletom okolnosti balkanska javnost lišena je prvog od mogućih nekoliko večitih derbija ove sezone, koja obećava da će biti izuzetno zanimljiva. Sa time u vidu, Miloš je za ovaj prvi postmundijalski podkast pozvao Edina i Koleta, uigrani tandem "Arene Sport", da potanko analiziraju stanje stvari na Jadranu pred borbu za nove trofeje. Ko ispada, a ko će iznenaditi? Ko će u plej-of, a ko do titule? Kakve nove igrače ćemo gledati u akciji na ex-yu parketima, i da li titula ostaje u Beogradu? Odgovore na većinu ovih pitanja dobićete gledanjem ovog podkasta, a znate već i sami da je zabava zagarantovana kada su gosti "Boro i Ramiz jadranske košarke". Pogledajte i ovu epizodu Šeste Lične!

Manca Korelc je podjetnica, ki pomaga posameznikom v B2B podjetjih uporabljati LinkedIn za marketing in prodajo. Kariero v digitalnem marketingu je začela pred 11 leti in ga spoznala z vseh strani oglaševalskega trikotnika. Napisala je več kot 150 člankov o digitalnem marketingu in družbenih omrežjih, med drugimi objavljeni v Marketing magazinu, Financah ter revijah Direktor, Lipov list in Gost. V zadnjih 4 letih je izvedla več kot 140 predavanj in delavnic o digitalnem marketingu in družbenih omrežjih. Svoja znanja deli tudi na Londonski šoli za PR, Marketing Magazinu, Netfork Akademiji ter Inštitutu in akademiji za multimedije. Najbolj uživa v delu, ko na delavnicah vidi zadovoljne obraze ob njihovi prvi objavi in odzivih na LinkedInu. Uživa v povezovanju in zanimivih poslovnih debatah, zato je aktivna članica Združenja Manager, Društva za marketing Slovenije in Društva turističnih novinarjev Slovenije. Je soorganiztatorka LinkedIn Local dogodkov v Sloveniji, ki so namenjeni spoznavanju LinkedIn kontaktov in mreženju. Svoje ljubezni do jezer in kolesarjenja je združila v projekt Moja jezera, v katerem s kolesom raziskuje vsa slovenska jezera. Če obiščete spletno stran www.mojajezera.si, boste našli že 844 jezer. Za projekt je prejela tri nagrade za posebne dosežke vsebinskega marketinga in odličnost digitalnega projekta. Jasna Klemenc Puntar se več kot 20 let ukvarja s prihodom na trg in svoje izkušnje iz visokotehnoloških podjetij in startupov rada deli tako na blogu Omneechannel kot tudi z mentoriranjem. Letos je razvila posebna šesttedenska skupinska usposabljanja Tvoja profesionalna znamka in LinkedIn, ki so še posebej namenjena tistim, ki spreminjajo svojo karierno pot, delajo v kreativno-kulturnih industrijah ali pa so ali bodo ustanovitelji podjetja. Je ena izmed gostiteljev LinkedIn Local iniciative Domžale Kamnik, ki povezuje lokalno skupnost kreativcev in profesionalcev. Jasna je na globalni ali lokalni trg lansirala več kot 20 povsem novih produktov v več kot 7 različnih industrijah tako v B2B kot v B2C. Odlično poznavanje tako produktnega vodenja kot celotnega marketinga in delo tako v korporacijah kot startupih, ji je omogočilo, da je izoblikovala ponovljiv pristop, kako se hitro in z najmanj truda lahko infiltriraš na katerikoli trg lokalno ali globalno. Prepričana je, da je grajenje osebne znamke lahko ena izmed zelo učinkovitih poti, da raziščemo nove priložnosti ali pa začnemo prodajati. Zadnje pol leta s kolegoma intenzivno dela tudi na spletnem izobraževanju za t.i. “Channel Marketing” - to je ko ne gremo na trg direktno - preko spletne trgovine ali z lastnimi prodajalci - ampak preko prodajnega kanala kot je distributer ali dealerji. Njena velika strast je jadranje. V prejšnjem desetletju je s hrvaško žensko ekipo BBcrew odjadrala številne regate po Jadranu in hkrati skrbela za sponzorstva. Danes pa skupaj odjadrajo le še dve: Komiško in Viško.

Enej Jelenič je svojo prve nogometne korake naredil pri Jadranu iz Dekanov. Kot mladinec se je preselil v Koper, kjer je dočakal ognjeni krst na slovenski prvogligaški sceni. Pri devetnajstih letih se je podal na tuje in odšel v sosednjo Italijo, kjer je najprej zaigral za Genovo. Sledile so še selitve v Padovo, Livorno in nazadnje Carpi. Na svojem računu ima tudi en nastop za slovensko A-reprezentanco.Glasba/Music: Rockin' Riff - Nicolai Heidlas

U novoj epizodi podkasta o košarci "Šesta Lična" gost je proslavljeni košarkaški trener Rajko Toroman. "Kouč Toroman" se posle duge evropske karijere početkom 21. veka otisnuo u Aziju, i tamo ostao upamćen pre svega u Iranu i na Filipinima, gde je ostavio velikog traga. Upravo je on svojim radom "lansirao" Iran u krem azijske košarke, a posle toga imao je priliku da radi na filipinskim ostrvima, čiji stanovnici prosto doživljavaju igru pod obručima kao religiju. Rajko je takođe imao priliku da trenira u Jordanu i u Kini, i pogotovo je interesantno njegovo viđenje sporta u najmnogoljudnijoj zemlji sveta. Toroman objašnjava zašto po njemu Kina još nije spremna za veliki iskorak u svetu ekipnog sporta, i ko bi po njemu od azijskih selekcija mogao da zasija na predstojećem Mundobasketu. Dok na Jadranu traje prava bura, Šesta Lična vas vodi ne neka egzotičnija mesta kako bi malo odmorili od ovog domaćeg presinga. Pogledajte i ovu epizodu, i otputujte zajedno sa Rajkom i Milošem negde daleko... #mondoportal #mondopodcast #šestalična

U novoj epizodi podkasta „Šesta Lična“, gosti su komentatori televizije Arena Sport Edin Avdić i Nenad Kostić. Edin i Kole već godinama prenose utakmice Jadranske Lige, i samim time su i idealni gosti za najavu završnog obračuna na Jadranu ove sezone. Edin, Kole i Miloš analiziraju sveže završenu regularnu sezonu ABA lige koja je za nama, i gledaju u plej-of koji nailazi, kako na vrhu, tako i na začelju. Kakve šanse ima vicešampion druge ABA lige u baražu protiv Zadra? Hoće li Cedevita uspeti da „otključa“ aktuelnog šampiona iz Podgorice? I kakve su šanse Zvezde i Partizana u predstojećem večitom derbiju na dve dobijene utakmice? Sve su to teme koje su na današnjem dnevnom meniju. Idealni uvod za borbe u doigravanju koje počinje već u subotu 23. marta...poslušajte i ovu epizodu Šeste Lične!

Nova morska obzorja tokrat razkriva Mitja Zupančič, izkušen morjeplovec, raziskovalec pomorske dediščine in življenja na Jadranu. Zupančič je avtor več del, povezanih z morjem, ter urednik spletnega časopisa za kulturo bivanja z morjem Emorje. Pred kratkim je izšla tudi njegova pesniška zbirka za odrasle »V meni je morje«. Svoje modro-rubinaste pesmi, kot jih je tudi barvno označil v zbirki, je najprej predstavil na Krku. Nedavno je s svojim nastopom požel navdušenje v slovenskem knjižnem središču v Trstu. Ob tej priložnosti smo avtorja pesniške zbirke in iskrivega sogovornika, iz katerega kar vrejo z morjem povezane zgodbe, povabili na krov oddaje.

Morje Severnega Jadrana je zaprto morje. Je morje, ki se ponaša s tremi velikimi pristanišči, v katerih se privezujejo ladje z vsega sveta. Je prometno morje, po njem plujejo velike tovorne ladje, tudi take, ki prevažajo nevarne snovi. Ob morebitnih nesrečah in požarih na ladji bi, zaradi bližine obale, razlitje nevarnih snovi lahko imelo resne posledice – tako za prebivalce, kot za okolje. Gasilci treh držav Slovenije in Italije in Hrvaške so se že pred desetimi leti odločili, da je za večjo varnost v našem morju, nujno skupno čezmejno sodelovanje. Odločitev zdaj dobiva vse bolj konkretno obliko. Z evropskim projektom NAMIRG vzpostavljajo čezmejno skupino za odzivanja na nesreče na morju v Severnem Jadranu.

Chorvatka Marjana Gjoni, která vaří v jedné z ostravských restaurací, vám nabídne recept své maminky od Jadranu. Natáčela s ní Dagmar Misařová.

Z zgodovinarko Manco G. Renko o ruskem vplivu in pomenu slovanske vzajemnosti na severnem Jadranu v obdobju od marčne revolucije do začetka prve svetovne...