Podcasts about jadranu

V oddaji Odprto za srečanja je naš gost nekdanji nogometaš Alen Šćulac. Igralsko kariero je nadaljeval s trenersko potjo, trenutno pa pri dekanskem Jadranu opravlja tudi funkcijo predsednika kluba. Šćulac je v karieri igral v domačih Dekanih, Kopru, Izoli, Ajdovščini, Novi Gorici, Ljubljani in Murski Soboti. Izhaja iz športne družine, športne gene je prenesel tudi na naraščaj. Alena Šćulca je na pogovor povabil Primož Čepar.

Končí sa týždeň, ktorý sme v Aktualitách začínali kauzou „Nemam ništa“ o vile na Jadrane, pôvodne spájanú s Robertom Ficom; týždeň, v ktorom Slovensku prischla nálepka „banánová republika“. To pre kauzu haciend a falošných penziónov, ktoré tu prišla preverovať misia europarlamentu pod vedením Tomáša Zdechovského, ktorý si od Andreja Danka vypočul, že je „vúl“. Týždeň, keď sa verejnosť práve vďaka Aktualitám dozvedela, že apartmánový luxus Jadranu si čerstvo dopriala aj sestra prezidenta Pellegriniho. Naviac v dome, kde má apartmán aj prezidentov známy a spolustraník Peter Náhlik. Týždeň, keď ste si v Aktualitách mohli urobiť prehľad o jadranských vilách a apartmánoch, ktorým neodolali muži ako Robert Kaliňák, jeho ostrovný sused Jaroslav Haščák z Penty, oligarcha Jozef Brhel či Michal Gučík, známy svojimi kontaktmi na politikov. A to sú len niektorí. Na tému sa pozrieme s Petrom Sabom z investigatívneho tímu Aktualít. Podcast pripravil Jaroslav Barborák.

Končí sa týždeň, ktorý sme v Aktualitách začínali kauzou „Nemam ništa“ o vile na Jadrane, pôvodne spájanú s Robertom Ficom; týždeň, v ktorom Slovensku prischla nálepka „banánová republika“. To pre kauzu haciend a falošných penziónov, ktoré tu prišla preverovať misia europarlamentu pod vedením Tomáša Zdechovského, ktorý si od Andreja Danka vypočul, že je „vúl“. Týždeň, keď sa verejnosť práve vďaka Aktualitám dozvedela, že apartmánový luxus Jadranu si čerstvo dopriala aj sestra prezidenta Pellegriniho. Naviac v dome, kde má apartmán aj prezidentov známy a spolustraník Peter Náhlik. Týždeň, keď ste si v Aktualitách mohli urobiť prehľad o jadranských vilách a apartmánoch, ktorým neodolali muži ako Robert Kaliňák, jeho ostrovný sused Jaroslav Haščák z Penty, oligarcha Jozef Brhel či Michal Gučík, známy svojimi kontaktmi na politikov. A to sú len niektorí. Na tému sa pozrieme s Petrom Sabom z investigatívneho tímu Aktualít. Podcast pripravil Jaroslav Barborák.

Zakaj so rjave alge in morski travniki ključni za ekološko ravnovesje in kakšen je njihov potencial pri shranjevanju ogljika? Kako znanstveniki ugotavljajo razloge za upad določenih vrst in kakšne rešitve razvijajo za njihovo vnovično naselitev? Zakaj v našem morju ni več bračiča? Kakšno je stanje biotske raznovrstnosti v severnem Jadranu? O tem, in o drugih temah, pomembnih za ohranjanje pestrosti življenja v morjih bomo v današnji oddaji Morje govorili s priznano morsko biologinjo dr. Martino Orlando Bonaca, letošnjo dobitnico nagrade Miroslava Zeia za izjemne dosežke, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo.

Zatímco ještě od poloviny 19. do poloviny 20. století na severním Jadranu rozmanitost přírody rostla, od té doby se vlivem lidské činnosti ekosystémy u pobřeží Itálie dramaticky mění. Druhy, které ustoupily, v posledních desetiletích nahradil odolný mlž zvaný korbikula. Ten dokáže v nepříznivých podmínkách zpomalit metabolismus a nevadí mu tolik úbytek kyslíku ve vodě.Všechny díly podcastu Laboratoř můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

V sklopu poletnih ponovitev vas tokrat vabimo, da prisluhnete pogovoru iz leta 2019 ob 300-letnici habsburške razglasitve Trsta in Reke za brezcarinski pristanišči. Sicer pa so že 2 leti prej z razglasitvijo proste plovbe po Jadranu ukinili večstoletni carinski in oblastni monopol Benetk. Gosta sta bila zgodovinarja dr. Nadja Terčon s Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran in prof.dr. Aleksander Panjek iz Fakultete za humanistične študije v Kopru. Pogovor smo posneli po mednarodnem simpozije v Kopru, s katerim so takrat poskušali vzbuditi zanimanje predvsem slovenskih zgodovinarjev za raziskave naše pomorske zgodovine.

Čtyři kamarádi, Vojtěch Vácha, Vojtěch Bauer, Michal Bauer a Štěpán Rychlý, se rozhodli uskutečnit svůj sen a vyrazili na starých motorkách zvaných fichtly z Jihlavy do Chorvatska. Během jedenácti dnů ujeli přes 2000 kilometrů a zažili nezapomenutelné dobrodružství.

Čtyři kamarádi, Vojtěch Vácha, Vojtěch Bauer, Michal Bauer a Štěpán Rychlý, se rozhodli uskutečnit svůj sen a vyrazili na starých motorkách zvaných fichtly z Jihlavy do Chorvatska. Během jedenácti dnů ujeli přes 2000 kilometrů a zažili nezapomenutelné dobrodružství.Všechny díly podcastu Dobré dopoledne můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Šesterostrukom ubojici iz Daruvara određen jednomjesečni istražni zatvor. Još se ne zna koliko će rasti plaće najvišim državnim dužnosnicima, ali građani su na opciju da mi mogle porasti i za 60 posto – bijesni. Gostiju na Jadranu više nego ranije, međutim brže od broja gostiju raste broj novoizgrađenih apartmana, i otuda nerazmjer u brojkama, kažu poznavatelji. Nakon četvrt stoljeća Motovunski filmski festival premješta se u izletište Petehovac iuznad Ogulina s novim imenom - Cinehill.

Tokrat smo najprej odšli neposredno pod najvišjo goro sveta in izvedeli, kdaj in zakaj se Simon Bučar vnovič podaja pod Everest - s harmoniko. V drugem delu oddaje pa sta nas obiskala zakonca Karolina in Boris Korenčan ter odpeljala v obmorske kraje. Maja letos je po letih skupnega pešačenja in hribolazenja izšel vodnik 55 izletov po Jadranu.

Ima li turizam svoje granice? Diljem Europe stanovništvo prosvjeduje protiv bujanja turizma, viših cijena i manjka stambenog prostora. „Apartmanizacija“ je u zamahu na Jadranu, domaći sve više trpe a sve manje profitiraju od turizma i stranih investicija. U Crnoj Gori narod si jedva može priuštiti stanarinu a o kupnji stana ili kuće može samo maštati. Zašto stranci masovno kupuju nekretnine istražuju Nenad Kreizer i Vesna Rajkovic. Posljedice takvog trenda analizira Prof. Rade Ratković iz Budve. Von Nenad Kreizer.

Veter in valovi so v zadnjih dneh s površja morja spet razpihali zaplate sluzi, ki se od sredine junija letos pojavlja takorekoč v celotnem severnem Jadranu. Želatinaste prevleke so mandrače in druge dele naših obal večkrat obarvale v rjavkasto-rumeno barvo. Ta, sicer, povsem naraven in občasen pojav, ne ponuja prav nobenega estetskega užitka morja željnim obiskovalcem. Že zato si večina ne predstavlja, da bi čofotala v sluzi. Vsem, pa tudi tistim, ki jih to ne moti, Nacionalni inštitut za javno zdravje odsvetuje kopanje tam, kjer se je sluz pojavila. Ker se vanjo lahko ujamejo tudi škodljivi organizmi. Kaj pa morski organizmi? Kako nanje vpliva sluzenje? In kakšne so trenutne razmere? Kaj pomeni za ribiče, ki ob letošnji sluzi opozarjajo predvsem na škodo pri ribolovu zaradi delfinov. O vsem tem v tokratni oddaji. Pripravila jo je Lea Širok, ki je preverila tudi, kako se sluzaste zaplate ponoči zasvetijo, če vanje vržeš kamenček.

Podvodna arheologija je še posebej zahtevna zaradi dosti krat fizično zahtevnih potopov, morskih tokov, slabe vidljivosti in viharjev, ki v plitvih vodah pogosto uničijo ostanke iz preteklosti. Kljub temu ima Severni Jadran, ki je svojo sedanjo podobo dobil šele po koncu zadnje ledene dobe, med njo je bilo tam kopno, veliko podvodnih arheoloških najdišč. Njihov časovni razpon je od prazgodovinskih sledi do sedanjosti. Še posebej pomembna so najdišča iz rimske dobe, ko je bilo ob naši obali več manjših pristanišč in tudi ribogojnic. Podvodni arheologi, kot pojasnjuje dr. Andrej Gaspari z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki že več kot dve desetletji raziskuje podvodna arheološka najdišča, veliko krat najdejo zanimive predmete iz preteklosti: od rimskih amfor do ostankov spopadov med drugo svetovno vojno. Foto: dokumentiranje sonde v bazenu rimske ribogojnice v Fizinah pri Portorožu; avtor: Arne Hodalič

Chorvatsko je mezi Čechy tradičně oblíbenou destinací pro letní dovelenou. Loni podle statistik ministerstva zahraničí do země vyrazilo zhruba 800 tisíc českých občanů. V posledních letech ale kvůli klimatické změně stoupají v Chorvatsku teploty. Příliv turistů a změna podnebí ovlivňuje i tamní přírodu – tu na souši i pod hladinou moře. Vědci to pozorují i na jednom z největších neobydlených ostrovů na severu Jadranu.

Chorvatsko je mezi Čechy tradičně oblíbenou destinací pro letní dovelenou. Loni podle statistik ministerstva zahraničí do země vyrazilo zhruba 800 tisíc českých občanů. V posledních letech ale kvůli klimatické změně stoupají v Chorvatsku teploty. Příliv turistů a změna podnebí ovlivňuje i tamní přírodu – tu na souši i pod hladinou moře. Vědci to pozorují i na jednom z největších neobydlených ostrovů na severu Jadranu.Všechny díly podcastu Zápisník zahraničních zpravodajů můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

„Od Štětína na Baltu po Terst na Jadranu se nad Evropou snesla železná opona.“ Tuto větu pronesl ve slavném Fultonském projevu na jaře 1946 Winston Churchill.

Novih pet epizoda: Radnja romana smještena je u razdoblje grčke kolonizacije Jadrana te govori o susretima kultura, o međuodnosu s domicilnim stanovništvom i asimilaciji doseljenika na području sirakuške kolonije na otoku Visu (Issa). Pritom se kao likovi u romanu, uz roba Kaliju i fiktivnog Vjetropira, pojavljuju i pojedine životinje. Roman pripovijeda priču o egipatskoj mački Miu koja u 4. stoljeću prije naše ere sa grčkim kolonizatorima dolazi na Jadran i svjedoči osnutku grada Isse (današnjeg Visa). Miu je pri tome prva mačka na Jadranu, a roman, uz ostalo, osvjetljava postojanje životinjske po-vijesti, te neraskidive povezanosti brodskih migracija i povijesti mačaka. Suživot s prirodom istaknuti je motiv romana, a vrijednost tog suživota očituje se u razvoju kompleksnoga odnosa prema okolišu koji nas okružuje. Istovremeno povijest i fikcija, bajka i intimistička studija ovaj roman osvaja od prvih rečenica pa je tako zasluženo našao mjesto i u ciklusu radijskih emisija Radio roman ovoga puta u deset nastavaka kroz dva tjedna. Apdaptacija : Ivana Gudelj, režija : Stephanie Jamnicky U glavnim ulogama: Siniša Popović, Alma Prica, Lovro Juraga, Goran Grgić, Dražen Šivak, Jelena Miholjević, Slavko Juraga i drugi.

Radnja romana smještena je u razdoblje grčke kolonizacije Jadrana te govori o susretima kultura, o međuodnosu s domicilnim stanovništvom i asimilaciji doseljenika na području sirakuške kolonije na otoku Visu (Issa). Pritom se kao likovi u romanu, uz roba Kaliju i fiktivnog Vjetropira, pojavljuju i pojedine životinje. Roman pripovijeda priču o egipatskoj mački Miu koja u 4. stoljeću prije naše ere sa grčkim kolonizatorima dolazi na Jadran i svjedoči osnutku grada Isse (današnjeg Visa). Miu je pri tome prva mačka na Jadranu, a roman, uz ostalo, osvjetljava postojanje životinjske po-vijesti, te neraskidive povezanosti brodskih migracija i povijesti mačaka. Suživot s prirodom istaknuti je motiv romana, a vrijednost tog suživota očituje se u razvoju kompleksnoga odnosa prema okolišu koji nas okružuje. Istovremeno povijest i fikcija, bajka i intimistička studija ovaj roman osvaja od prvih rečenica pa je tako zasluženo našao mjesto i u ciklusu radijskih emisija Radio roman ovoga puta u deset nastavaka kroz dva tjedna. Apdaptacija : Ivana Gudelj, režija : Stephanie Jamnicky U glavnim ulogama: Siniša Popović, Alma Prica, Lovro Juraga, Goran Grgić, Dražen Šivak, Jelena Miholjević, Slavko Juraga i drugi.

Radnja romana smještena je u razdoblje grčke kolonizacije Jadrana te govori o susretima kultura, o međuodnosu s domicilnim stanovništvom i asimilaciji doseljenika na području sirakuške kolonije na otoku Visu (Issa). Pritom se kao likovi u romanu, uz roba Kaliju i fiktivnog Vjetropira, pojavljuju i pojedine životinje. Roman pripovijeda priču o egipatskoj mački Miu koja u 4. stoljeću prije naše ere sa grčkim kolonizatorima dolazi na Jadran i svjedoči osnutku grada Isse (današnjeg Visa). Miu je pri tome prva mačka na Jadranu, a roman, uz ostalo, osvjetljava postojanje životinjske po-vijesti, te neraskidive povezanosti brodskih migracija i povijesti mačaka. Suživot s prirodom istaknuti je motiv romana, a vrijednost tog suživota očituje se u razvoju kompleksnoga odnosa prema okolišu koji nas okružuje. Istovremeno povijest i fikcija, bajka i intimistička studija ovaj roman osvaja od prvih rečenica pa je tako zasluženo našao mjesto i u ciklusu radijskih emisija Radio roman ovoga puta u deset nastavaka kroz dva tjedna. Apdaptacija : Ivana Gudelj, režija : Stephanie Jamnicky U glavnim ulogama: Siniša Popović, Alma Prica, Lovro Juraga, Goran Grgić, Dražen Šivak, Jelena Miholjević, Slavko Juraga i drugi.

Radnja romana smještena je u razdoblje grčke kolonizacije Jadrana te govori o susretima kultura, o međuodnosu s domicilnim stanovništvom i asimilaciji doseljenika na području sirakuške kolonije na otoku Visu (Issa). Pritom se kao likovi u romanu, uz roba Kaliju i fiktivnog Vjetropira, pojavljuju i pojedine životinje. Roman pripovijeda priču o egipatskoj mački Miu koja u 4. stoljeću prije naše ere sa grčkim kolonizatorima dolazi na Jadran i svjedoči osnutku grada Isse (današnjeg Visa). Miu je pri tome prva mačka na Jadranu, a roman, uz ostalo, osvjetljava postojanje životinjske po-vijesti, te neraskidive povezanosti brodskih migracija i povijesti mačaka. Suživot s prirodom istaknuti je motiv romana, a vrijednost tog suživota očituje se u razvoju kompleksnoga odnosa prema okolišu koji nas okružuje. Istovremeno povijest i fikcija, bajka i intimistička studija ovaj roman osvaja od prvih rečenica pa je tako zasluženo našao mjesto i u ciklusu radijskih emisija Radio roman ovoga puta u deset nastavaka kroz dva tjedna. Apdaptacija : Ivana Gudelj, režija : Stephanie Jamnicky U glavnim ulogama: Siniša Popović, Alma Prica, Lovro Juraga, Goran Grgić, Dražen Šivak, Jelena Miholjević, Slavko Juraga i drugi.

Ekologija rastlinskega planktona oziroma fitoplanktona v morjih je organski okvir za temeljno razumevanje življenskih procesov enega od orjaških, a navadnemu človeškemu pogledu nevidnih proizvajalcev polovice kisika na planetu Zemlja. Kaj se dogaja z ekologijo tega morskega organskega sestava v severnem Jadranu oziroma v Tržaškem zalivu skozi desetletja? Raziskovalka z Morske biološke postaje Piran, dela Nacionalnega inštituta za biologijo, mikrobiologinja izr.prof.dr. Patricija Mozetič, se s fenomenom fitoplanktona raziskovalno ukvarja že desetletja. Na predavanju ob izvolitvi v naziv znanstvena svetnica pred nekaj leti, je predstavila rezultate raziskovalnega spremljanja fitoplanktona v Tržaškem zalivu v obdobju nekaj desetletij. Na začetku pogovora je povzela opažene spremembe, rezultat treh desetletij raziskav fitoplanktona v severnem Jadranu. FOTO: Ena od najbolj razširjenih vrst fitoplanktona so diatomeje - na sliki pod mikroskopom VIT: https://en.wikipedia.org/wiki/Phytoplankton#/media/File:Diatoms_through_the_microscope.jpg

33 - Fascinantnu istoriju piratskih posada i poduhvata sa Jadranskog mora sa nama deli Đorđe Krivokapić, istraživač piratskih akcija u Jadranu i Mediteranu,

- Graditev novega doma starostnikov v Izoli naj bi še letos uvrstili v državni načrt razvojnih programov - Občina Osilnica na dražbi odkupila prostore trgovine, ki tako ostaja v vasi - Kiti in delfini v Jadranu bolj ogroženi kot pred nekaj desetletji

Danes so kiti in delfini, ki živijo v Jadranskem morju in Sredozemlju, zavarovani. Vendar smo jih še vse do 60. let prejšnjega stoletja sistematično iztrebljali. Za njihovo pobijanje sta nekdanja Jugoslavija in Italija izplačevali celo denarne nagrade, med drugim izpostavljajo avtorji nove obsežne pregledne študije z naslovom Kiti in delfini v Jadranu, ki je letos izšla v znanstveni reviji Acta Adriatica. Kakšne so posledice tega obdobja, ki je trajalo več kot sto let? Katerim novim grožnjam so izpostavljeni? Zakaj je danes njihovo stanje slabše kot pred desetletji? In zakaj znanstveniki ne dvomijo več, da moramo kite in delfine preučevati kot kulturne skupnosti? Odgovore boste slišali v današnji oddaji, v katero je Lea Širok povabila soavtorja študije dr. Tilna Genova, predavatelja na primorski univerzi in predsednika društva Morigenos.

Za nas, prebivalce Jadrana, so imena vetrov, kot so burja, maestral, lebič nekaj povsem običajnega. Vendar je to posebnost Sredozemlja. Na severu Evrope ima namreč veter ime le po smeri, od koder piha. Tradicija v Sredozemlju izvira iz antike, ko so vetrovi bili poosebljeni v bogove, z vsemi človeškimi lastnostmi vred. Ohranjala se je med prebivalci sredozemskih obal, a tudi v književnosti. K razmišljanju o vetrovih skozi pesniške verze starih mojstrov, od Vergila do Danteja, Petrarke in Ariosta nas vabi knjižica Vetrovi na Jadranu. Podpisujeta jo Bojan Bujić in Mira Ličen. V tokratni oddaji pa jo predstavlja Lea Širok, ki je k pogovoru povabila še jadralca, olimpionika in pesnika Karla Hmeljaka ter raziskovalca tradicionalnega pomorstva Slobodana Simiča Simeta.

Tentokrát se Cival potkal na pivu s Adamem Ernestem, kterého můžete vidět v kině ve filmu Bratři, a povídali si o náročné přípravě na roli i o tom, jak může být těžké hrát ve filmu s kontroverzními tématy. Probrali ale i jeho ikonického Poulíčka z Party Hard, seriál Na vlnách Jadranu, divadlo nebo jeho hudební kariéru. MovieZone Extended Universe: Web: https://www.moviezone.cz FB: https://www.facebook.com/moviezonecz IG: https://www.instagram.com/moviezonecz Podpořte nás na HeroHero: https://herohero.co/moviezonelive

Hrvatska je jedna od zemalja koja nesrazmjerno veliki dio proračuna puni prihodima od turizma. Stoga ne čudi da se kretanja tijekom turističke sezone prate intenzivnije nego u drugim zemljama. Zbog ulaska zemlje u zone eura i Šengena očekivanja su velika, ali i strahovi da bi zbog visokih cijena turisti Hrvatskoj mogli okrenuti leđa. O perspektivama, prednostima i manama hrvatskog turizma razgovaramo i sa stručnjakom za turizam i profesorom na Ekonomskom fakultetu u Zagrebu Josipom Mikulićem. Von Nenad Kreizer.

Če vas pot na morje pelje na, ali mimo Cresa, si lahko v tamkajšnjem muzeju do konca julija ogledate razstavo, posvečeno tovarni za predelavo rib Plavica, ki jo je muzej pripravil v sodelovanju z ZRC SAZU. Zgodovino tovarn ribjih konzerv, in to, kako so vplivale na družbo, že nekaj let raziskuje kulturologinja dr. Iva Kosmos, raziskovalka na Inštitutu za kulturne in spominske študije na ZRC SAZU, ki je tudi ena od soavtoric knjige Zgodbe iz konzerve o zgodovini predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu. Kaj pa Iva Kosmos priporoča v branje? Za roman Ujemi zajca obstaja izjemno zanimanje, prevodi se vrstijo, Lano Bastašić pa razglašajo za Eleno Ferrante Balkana.

Petra Biache čte dětem knihu Z chlupaté deky: Pohádky nesmyslů zbavené od Aleše Hejny. Kolik kilometrů musí uplavat lední medvěd Miloš, než narazí na kru? Z jak velkého hrnku pije fousatá princezna? Umí žížaly tancovat a komu chutná prapolívka? Soubor deseti moderních českých pohádek s vtipem a pokorou vypravuje o současném světě. Děti i jejich rodiče pobídne k zamyšlení, protože nic není takové, jak se na první pohled zdá. Každý ze souboru deseti příběhů v sobě obsahuje drobný nonsens, který do jinak běžného života vnáší fantastický prvek. Například knoflík v pohádce Chlapec s tlačítkem na čele změní poměry v celé lidské společnosti. Příběhy či spíš moderní pohádky nutí čtenáře být v pozoru, protože pohádkové poučení je často sděleno naruby. Jako v pohádce Lední medvědi na Jadranu, kde medvědi sice docílí, že severní pól zamrzá, ale jen za cenu zaplavení Arktidy starými lednicemi. Většina pohádek se odehrává ve vlídném rodinném prostředí, které je ale náhle narušeno a rodinný poklid se bortí. Což se děje v pohádce Tílková policie, kde babička se stříkací pistolí kontroluje nošení tílek. V pohádkách dostávají na frak rodinná klišé a rodinné rituály. Rodiče jsou za začátečníky a iniciativu přejímají děti. V pohádce O mamince, která místo děkuji říkala no konečně maminka zlobí a dcera ji musí vychovávat. Ve vyprávění se často zvrtávají dobré úmysly a nezamýšlené důsledky přinášejí nečekané rozuzlení děje. Tak jako v pohádce Tajemství úspěchu džudisty Frňálka, kde se Leošek díky zlozvyku stane mistrem světa. Příběhy zohledňují moderní technologie a vědecké poznání, takže v nich není problém narazit na robota, Darwina a půdní bakterie, viz pohádky Prapolívka a Tajný život kompostu. Některé pohádky pohladí, jako pohádka O neposedných nožičkách, které se kamarádí s hebounkou kočkou. Při jiných zamrazí a dají vzpomenout na dávné úzkosti, jako pohádka Ta ti hlavu neukousne. V pohádkách se míhají citace klasické pohádkové literatury. Andersen, Čapek, Svěrák a zejména Macourek by mohli být spokojeni, že jejich odkaz je stále živý. Autorská práva: Čtu ukázky z knih pro děti od českých i zahraničních autorů, vždy pouze v délce několika kapitol a s vědomím držitelů autorských práv.

Tovarne ribjih konzerv so zaposlovale predvsem ženske. Čeprav je bilo to v družbi necenjeno delo, težko in umazano z groznimi delovnimi razmerami, pa je bilo to delo tudi tisto, ki je spremenilo vlogo žensk v družbi. Ženska namreč v roke dobi plačo, stalni prihodek, kar v krajih, kjer živijo od ribolova, od zemlje, ni mala stvar."Nekoč mi je sin rekel: Mama, po ribah smrdiš! Jaz pa sem mu rekla: Jaz smrdim, denar pa ne smrdi!" Tako se je dela v tovarni ribjih konzerv spomnila ena od delavk v nekdanji tovarni Plavica na Cresu. Danes je v prostorih tovarne lokal, ki ohranja spomin na nekdanjo tovarno. A creška predelovalnica rib je bila le ena od številnih, ki so delovale ob vzhodni jadranski obali. Samo do prve svetovne vojne jih je bilo zgrajenih 28, pozneje je število tovarn ribjih konzerv naraslo na več kot 50. Zgodovino tovarn ribjih konzerv, in to, kako so vplivale na družbo, že nekaj let raziskuje kulturologinja, doktorica Iva Kosmos, raziskovalko na Inštitutu za kulturne in spominske študije na ZRC SAZU, ki je tudi ena od soavtoric prispevkov v knjigi Zgodbe iz konzerve o zgodovini predelave in konzerviranju rib na severovzhodnem Jadranu. Foto: Iz knjige Zgodbe iz konzerve

Podvodni fotograf in snemalec Andrej Voje ima za seboj več kot 1300 potopov v vseh oceanih in morjih šestih kontinentov. Razstavlja doma in v tujini in je dobitnik mednarodnih nagrad za podvodno fotografijo. Zadnja leta se je s hrvaškimi podvodnimi arheologi pogosto odpravil na najdišča v Jadranu, kjer je dokumentiral njihovo delo. Kratke filme, z naslovom Potopljene skrivnosti, je premierno predstavil v informacijskem centru Pomorskega muzeja Monfort v Portorožu. Ob tej priložnosti ga je Lea Širok povabila pred mikrofon. V oddaji lahko več izveste tudi o tem, da v Akvariju Piran prvič pričakujejo naraščaj moškatne hobotnice.

Sezona je duga i beskompromisna. Nižu se utakmice jadranske lige, a uz njih i Evropa, pa tako igrači često ni ne stignu da se osveste gde su ove srede a gde subote. Umelo je to često da zasmeta regionalnim Evroligašima, da se neko veliko „pražnjenje“ od sred nedelje odrazi na vikend meč. Umelo je, kažemo, jer izgleda da su „večiti“ to uspešno ispeglali. Ubedljive pobede ostvarili su i Crvena Zvezda i Partizan, i tako na najbolji način otvorili jednu izuzetno zahtevnu duplu nedelju pred njima. Crvena Zvezda dočekuje Real, Monako, pa zatim ide za Podgoricu, dok će Partizan put Tel Aviva, zatim u Areni dočekuje prvo Baskoniju i onda MZT. Crvena Zvezda je imala jedno malo napornije poluvreme na gostovanju u Skopju, gde je MZT dvadeset minuta bio izuzetno raspoložen protivnik. Njihov otpor je u trećoj četvrtini slomio pre svih Fakundo Kampaco, koji je željan igre ispogađao nekoliko trojki i generalno dao impuls umornim crveno-belima, koji su se dobrano potrošili dva dana ranije u Valensiji. Kampaco je pokazao klasu još jednom na Jadranu, a kada će u Evroligi, ostaje da se vidi...zabrane EL je dosta jasna, e sad, videćemo ima li hleba od žalbi! Partizan, za razliku od Zvezde, nije „štucao“ protiv Cibone. Brzo su crno-beli našli viši stepen prenosa i rutinirali Vukove sa Tuškanca, uz zapažen učinak igrača koji manje „vuku“ u EL. Tako je još jednom dobru partiju pružio Tristan Vukčević, košgeterski su briljirali Smailagić i Anđušić, a osam asistencija podelio je oporavljeni Alekas Avramović. Partizan je sada ušao u seriju odličnih rezultata, i zaista je impresivan način na koji su pobedili Monako u prošlom kolu Evrolige. Treba to sada i održati! Budućnost je renovirala roster, ali su neki problemi ostali. Gostovanje na Gripama nije smelo da bude ovako „ljuto“, ali Splitovi su se Amerikanci potrudili da tako i bude, pa „plavi“ ponovo podvijenog repa idu kući u Podgoricu. Blizu gostujućeg kiksa bila je i Cedevita Olimpija, međutim, šut Save Lešića za pobedu Borca izmileo je iz obruča i ostavio slovenačku ekipu kao, za sada, najozbiljnijeg kandidata da ugrozi beogradske favorite. Ostatak? Zabavan kao po običaju! Mega je u malom beogradskom derbiju skinula skalp FMP-u, za koji je ponovo briljirao Trent Frejzir – o njemu ćemo malo detaljnije, uzevši u obzir da njegova simultanka protiv Mornara u Baru nije ušla u prošlonedeljni pregled. Poslednji meč kola, dvoboj Derbija i Zadra, bio je pravi minjon za ljubitelje jadranske košarke – slavili su domaći nakon produžetka, posle solidne drame i mnogo lepih poteza sa obe strane. Toliko od nas za danas, pa se vidimo u četvrtak kad sledi NBA pregled!

Ze tří kandidátů vstupu do schengenského prostoru, Bulharska, Chorvatska a Rumunska, uspělo jen Chorvatsko a my všichni se můžeme těšit na to, že už od 1. ledna 2023 pojedeme o prázdninách k Jadranu, aniž bychom díky formalitám na hranici s Chorvatskem museli trpělivě čekat v dlouhých automobilových kolonách.

Ze tří kandidátů vstupu do schengenského prostoru, Bulharska, Chorvatska a Rumunska, uspělo jen Chorvatsko a my všichni se můžeme těšit na to, že už od 1. ledna 2023 pojedeme o prázdninách k Jadranu, aniž bychom díky formalitám na hranici s Chorvatskem museli trpělivě čekat v dlouhých automobilových kolonách.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Mundijalska pauza je gotova, a sa njom i učešće Srbije na SP u Kataru. To je prošlo kako je prošlo, ali to je sad manje bitno. Opet smo u košarkaškom pogonu, i to je trenutno sve što nas zanima! Tema broj jedan u regionalnoj košarci ovih dana je svakako sjajna forma Crvene Zvezde. Otkako je Duško Ivanović preuzeo kormilo kluba sa Malog Kalemegdana, crveno-beli ne znaju za poraz – Ivanović je upisao tri pobede u regionalnoj ligi (od čega jedan derbi), i čak četiri uzastopne u elitnom evropskom takmičenju. Zvezda je čak uspela da trijumfuje na gostovanju u Berlinu, protiv Albe sa kojom u poslednje vreme baš i nema neku pobedničku tradiciju. Sve nam ovo govori da su košarkaši Zvezde – na prvi pogled makar – uspešno prevazišli turbulencije sa početka sezone. Rotacija se malo stabilisala, Luka Vildosa pokazao se kao pravo pojačanje (mada, teško da je iko i u to sumnjao), ali pravi izazovi tek stižu. Prvi od njih je prvi evroligaški derbi koji će se odigrati osmog decembra u Areni! Partizan trenutno nešto slabije stoji. Oni su imali niz negativnih rezultata, ali je to ispravljeno ubedljivom pobedom nad podgoričkom Budućnosti u derbi meču ABA vikenda. Kao što znamo, Željko Obradović ima i dalje velikih problema u kadru sa povredama, ali i mimo toga, tim ne uspeva da se izbori sa napornim rasporedom koji je pred njima. Pobeda nad zahuktalom Crvenom Zvezdom svakako bi malo umirila navijače, jer ništa ne „leči“ kao trijumf u derbiju, a to u Partizanu znaju baš svi. Osim „večitih“ tema, tu je i redovni pregled ABA zbivanja. Ko šta radi na Jadranu saznaćete takođe u ovih sat vremena – promena trenera u Čačku, nove pobede Zadra, stabilizacija u Ljubljani, moćne partije Kendrika Reja i Fetsa Rasela...i još mnogo toga. Naravno, sve uz karakteristični loš humor na koji ste navikli! I ne zaboravite, za koji dan pričamo i o NBA! A tu tek šta se desilo...ali prvo uživajte u ABA podcastu! Prijatno!

Nakon ove kratke pauze, evo nas opet da vam obojimo nedelju pred onu malo dužu. Ali lako ćemo o pauzama, dajte prvo da pričamo o košarci. A nje je i te kako bilo! Srbija je na najbolji mogući način iskoristila ovaj kvalifikacioni prozor, i sa dve pobede se približila bukvalno na korak od cilja. Zahvaljujući dva poraza Belgije, Srbiji je sada dovoljna i jedna pobeda u februarskom prozoru – bilo protiv već kvalifikovane Grčke, ili, u meču poslednje šanse, kući protiv Velike Britanije. Kako je Srbija u kvalifikacijama inače poznata kao neko ko kasno pali, ali stabilno završi, ne bi me čudilo da dočekamo željeni plasman u poslednjem kolu... I dok je meč protiv Velike Britanije bio napet ali ne i toliko neizvestan, protiv Turske je sve sevalo. Imala je Srbija dobrih perioda igre, imala i Turska, u finišu su se smenjivala vođstva, a onda smo videli i par FIBA-specijal odluka i to uglavnom na našu štetu. Međutim, uspeli smo dobro da odbranimo poslednji napad, uz mini bravuru Vladimira Lučića, pa je to bilo dovoljno za minimalni trijumf. Nadamo se i zlata vredan! Što se tiče ABA lige, i tu smo videli svašta. Crvena Zvezda je pre nedelju dana poklekla pred Zadrom (i to bez Luke Božića), a sve je to „pustilo u pogon“ talas promena koji je finalizovan malo pre snimanja ovog podkasta. Vlada Jovanović nije više trener crveno- belih, a uzde je preuzeo iskusni Duško Ivanović, kome je ovo i svojevrsni povratak u regionalnu košarku – poslednji put, Ivanović je na ovim terenima viđen još davne 1990. kao član Jugoplastike. Na vrhu, promena recimo da nema – Partizan je rutinirao Borac iz Čačka, a FMP više nije iznenađenje, što su potvrdili i pobedom protiv Cedevite Olimpije. Ekipa Nenada Stefanovića sada i najozbiljnije ističe kandidaturu za visok plasman, i biće zanimljivo gledati ih kako sezona što više bude odmicala. Šta se još zbiva na Jadranu, čućete naravno u ovih narednih šezdeset i kusur minuta. Ali ovo su neke udarne teme, i samo tu će biti dovoljno da se prežvaće...ostalo ćemo, što se kaže, lako. Uživajte, i vidimo se u petak za NBA!

V Jadranskem morju živi okrog 60 vrst morskih psov in skatov. Kar dve tretjini od teh pa sta ogroženi ugotavljata morska biologa Alen Soldo z Univerze v Splitu in Lovrenc Lipej z Nacionalnega inštituta za biologijo. Njuno raziskovalno študijo je septembra letos objavila znanstvena revija Fishes. Raziskovalca države ob Jadranu pozivata k takojšnjemu ukrepanju za zaščito ogroženih vrst. Pri tem je zanimivo, da sta od zadnjega pregleda v Jadranu zaznala pet vrst morskih psov več. Pri Strunjanu so ribiči lani denimo ujeli sinjeokega sešteroškrgarja, morskega psa globin, pred nekaj dnevi pa mladička morske lisice. Za podrobnejša pojasnila o ogroženosti morskih psov v Jadranu in njihovem pomenu za celoten ekosistem je Lea Širok v tokratno oddajo Morje in mi povabila soavtorja študije, dr. Lovrenca Lipeja. Slišali boste tudi, da prelov ni značilen le za današnji čas.

V tokratni oddaji smo spoznali gospo Bredo Zužič Žerjal. Prihaja iz Kopra in že vse življenje goji ljubezen do tujih jezikov. Ima tudi radijsko izkušnjo, saj je nekaj časa prevajala in brala stanje na cestah in mejnih prehodih ter vreme na Jadranu.

ABA Liga je opet sa nama! Dobro, ako ćemo iskreno, evo već četiri kola ali takav je pos'o, uključujemo se klizeći...i imamo šta da vidimo! Iako su neke ocene u najavi sezone bile da će jadransko takmičenje malo „usporiti“ u odnosu na prethodnu sezonu, to se ipak nije desilo. Naprotiv, dobili smo kvalitet na nekim mestima gde ga i nismo očekivali, a glavni favoriti su postali još jači. Crvena Zvezda je renovirala ceo tim i otvorila sa 3-0, uz odloženu utakmicu protiv Cedevite Olimpije. E sad, daleko da je sve tu bez problema, jer trener Vlada Jovanović još traži pravu formulu, što se uostalom i vidi na skoru u Evroligi, a i kadar je prilično fleksibilan što se videlo na nekoliko „kasnih“ pojačanja. Videćemo na šta će sve to da izađe, ali kvalitet je definitivno tu. Nešto stabilnije deluje vicešampion Partizan, koji je i jači za jednu pobedu u Evroligi. Crno-beli su bez previše problema ostvarili četiri pobede u ABA, a pojačanja su im nekako brže „kliknula“ nego Zvezdina. Sad, sigurno je i do toga što je sačuvana osovina iz prošle sezone sa sve trofejnim trenerom Željkom Obradovićem, ali i pred njima je duga sezona u ritmu na koji nisu još uvek sasvim spremni. Ostatak lige, kao što smo rekli, je solidno spreman za trku. Budućnost je dovela neke intrigantne Amerikance i za sada to ne izgleda loše. Cedevita Olimpija je...pa...Cedevita Olimpija – trče, šutiraju, skaču, atraktivni su, i možda i ove godine tu svoju matricu usavrše u potpunosti. Zanimljiv kandidat iz senke je FMP, koji je mudro birao pojačanja i sada trener Nenad Stefanović ima mnogo više opcija nego što je to bio slučaj lani u ovo vreme. Dva velika iznenađenja stigla su u vidu Zadra i Mornara. Zadrani su sa tri pobede u četiri kola izjednačili najbolji start u istoriji ABA, koji su ostvarili 2008 – uzevši u obzir da ih u petak čeka Split, velike su šanse da i oni ostvare pozitivni rekord za svoje knjige. Sve to dolazi na krilima fantastične igre povratnika Luke Božića, koji je sezonu otvorio sa prosecima od 31 poena, 10.3 skoka i 6 asistencija! Mornar nešto slabije stoji na tabeli – oni imaju po dve pobede i dva poraza – ali je njihovo iznenađenje Deron „Fets“ Rasel. Omaleni plejmejker koji je u Bar stigao direkt sa koledža, gde je branio boje Roud Ajlenda i Merilenda, zaludeo je regionalnu javnost partijama iz prva dva kola kada je vezao 41, pa 47 poena. Očekivano, to nije mogao da ponovi i protiv Partizana, ali dobar utisak i dalje traje – videćemo hoće li nastaviti u visokom ritmu. Što se ostalih tiče – „ima gi razni“. Igokea je ponovo pogodila sa strancima, što više nikoga ne sme da iznenadi, i deluje kao bezbedan „pik“ za plej-of. Split deluje slabo, Studentski Centar konfuzno. Borac i Mega se muče, mada uvek je lepo videti Dragana Milosavljevića na na parketu. MZT je glatko izgubio mečeve protiv favorita, a onda pokazao zube na domaćem terenu. Cibonu su svi već prežalili još pred sam početak, a evo ih sad sa već dve pobede na saldu. Zanimljiva sezona pred nama, a jednako zanimljivo, nadam se, biće i naša priča o tome. Uživajte pa se čujemo za NBA segment!

Na celotnem Jadranu je nujno pospešiti razvoj trajnostnih oblik turizma. Zavarovana območja Nature 2000 in Unesca lahko pri tem odigrajo pomembno vlogo. Kakšno in kako, preizkušajo denimo v Krajinskem parku Strunjan, ki je bil izbran kot eno od osmih pilotnih območij evropskega projekta ProNacul. Eden od vidnih rezultatov so dodatna električna kolesa, s katerimi si obiskovalci lažje ogledajo naravne in kulturne znamenitosti parka ter obiščejo strunjanske kmetije, vključene v projekt.

Prestižni hrvatski Pelješki most pušten je danas u promet. 2.404 metra,10 godina čekanja, tri i pol godine gradnje! Dubrovačko-neretvanska županija je sada teritorijalno i prometno povezana cjelina, bez zaustavljanja u Neumu, na granici sa BiH. Uz pominjanje mosta u Hrvatskoj neumitno se govorilo i o Neumu, jedinom bosanskohercegovačkom gradu na Jadranu. Da li je ovo nova šansa i za Neum? Donosimo dojmove iz samog Neuma i razgovaramo s profesorom prometnog fakulteta u Sarajevu Osmanom Lindovom. Von Nenad Kreizer.

Koralni grebeni so vroče točke pestrosti morskega življenja. Ljudje z njimi delimo tudi skupno grožnjo: segrevanje morja zaradi podnebne krize. Korale iz tropskih morij nas na to opozarjajo že desetletja s pojavom tako imenovanega beljenja. Od leta 2011 se to dogaja tudi našim kamenim koralam, opozarja morski biolog Lovrenc Lipej, ki nam je v tokratni oddaji povedal tudi, kaj imajo skupnega korale in 'rolling stonesi'. Poleg koralnih grebenov pa so za ohranjanje biodiverzitete enako pomembne druge biogene formacije in skalni osamelci. Še posebej, če je dno pretežno muljasto, kot v severnem Jadranu. Italijanski in slovenski znanstveniki so koralne in druge grebene popisali in raziskali v skupnem evropskem projektu Tretamara. O ciljih čezmejnega sodelovanja in pomenu še tesnejšega sodelovanja smo se pogovarjali z morsko biologinjo Martino Orlando Bonaca.

Avtorica recenzije: Cvetka Bevc Bralca: Maja Moll in Jure Franko

Čtveřice badatelů zve na výpravu po stopách dávných obchodníků mezi italskou Aquileiou a Gdaňskou zátokou na severu Polska, s velkým důrazem na průchod Moravou.Všechny díly podcastu Planetárium můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

O jednom od najvećih infrastrukturnih projekata u regiji jugoistočne Europe, Pelješkom mostu se govori već godinama. Najčešće se uz Pelješki most spominjao i Neum, jedini bosanskohercegovački grad na Jadranu, koji je ovih dana dobio i jednu važnu prometnicu koja ga spaja s unutrašnjosti Bosne i Hercegovine. Podcast Cosmo bosanski/hrvatski/srpski donosi dojmove iz samog Neuma a razgovaramo i s profesorom s prometnog fakulteta u Sarajevu Osmanom Lindovom. Von Nenad Kreizer.

Středoškolský učitel z obce Kly na Mělnicku Martin Hunčovský vyrazil vloni k Jadranu. Bývalý reprezentant v ultramaratonu, na zádech s batohem, kterému dal jméno Mirek, tehdy uběhl 830 kilometrů. V 56 letech si tak splnil jeden ze svých snů. Na začátek letošních prázdnin připravil další sportovní akci. S koloběžkou Máňou se chystá k Baltu.

Svi ih nosimo još od 11.– 12. stoljeća i prvi smo Slaveni koji to čine. Neka su nastala po fizičkim osobinama (Debeljak), zanimanjima (Žagar – Säger) i nacionalnosti/geografiji (Bošnjak), a neka smo dobili po životinjama (Ježić) i biljkama (Ružić). Većina pokazuje svoje patronimičko podrijetlo – prema ocu (na -ov, -ev, -in, -inić, -ić), ali na Jadranu su česta i prezimena načinjena po ženskom imenu, tzv. matronimici: Lucin, Klarin, Marin. Koliko ih ima u Hrvatskoj ukupno? Gdje su rasprostranjena i kako je došlo do toga da moramo imati prezime? -- Čvorište bliskih susreta: www.linktr.ee/bliskisusreti Pretplatite se: Google: bit.ly/2UFZZ6C Apple: apple.co/2UivogF Spotify: spoti.fi/2DzXmyn Podchaser: bit.ly/34TrRgi Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što slušate? Javite nam se i počastite nas kavicom za 2€: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2022 Bliski susreti jezične vrste

Zdeněk je cestovatel a majitel cestovní kanceláře Geotour. Žije nejčastěji v Praze a na Jadranu, kde vymyslel kololoď. Za své životní ikony považuje Rychlé šípy, tramvaj T3, plavecký stadion Podolí a Davida Byrna. Na začátku na něj koukali jak na mimozemšťana, že chce honit lidi na kolách do pustého vnitrozemí chorvatských ostrovů místo válení se na plážích. Nesnáší název Czech republic. Jedině Czechia dává smysl, jak říká. 

Koje su posledice globalnog zagrevanja na Jadransko more i život u njemu i uz njega? Kakve promene se već sada uočavaju u Jadranu? Šta o tome kažu naučnici, ribari i građani? Da li je sve učestalija pojava meduza zabrinjavajuća i može li se odraziti na turizam? O tome govore koleginica Ivana Zrilić iz Zadra i dr. sc. Jakov Dulčić, voditelj Laboratorije za ihtiologiju i priobalni ribolov pri Institutu za oceanografiju i ribarstvo u Splitu. Von Boris Rabrenovic.

Romanist Nikola Vuletić, redoviti profesor na Sveučilištu u Zadru, bavi se proučavanjem jezičnih kontakta na Jadranu. Predaje baskijski, piše na katalonskom, a tvrdi da zna za puno više riba nego što ih može imenovati. Međusobne dodire slavenskog i dalmatskog u podcastu će demonstrirati vodeći nas kroz kuću i imenujući predmete. Kako izgleda dijalektološki terenski rad objasnit će anegdotama s ribarima. Približit će nam razlike baskijskog, katalonskog i galješkog. A saznat ćemo ponešto i doktorskom studiju u Zadru. + pojačanje u suvoditeljskom timu! -- Čvorište bliskih susreta: www.linktr.ee/bliskisusreti Pretplatite se: Google: bit.ly/2UFZZ6C Apple: apple.co/2UivogF Spotify: spoti.fi/2DzXmyn Podchaser: bit.ly/34TrRgi Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što slušate? Javite nam se i podržite humanitarnu akciju: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2022 Bliski susreti jezične vrste