Podcasts about estoniji

Diego Reyes je Gvatemalec, ki že 8 let živi v Estoniji. Iz Gvatemale se preselil pri 24 letih najprej na Finsko, potem v Latvijo, nazadnje pa ga je pot pripeljala v Estonijo, kjer danes živi in dela. V tej baltski državi najbolj ceni varnost in umirjenost, vseeno pa pogreša dogodivščine, ki jih, kot pravi, lahko doživiš samo v Gvatemali in ostalih državah Latinske Amerike. Prepričan je, da bo ostal v Talinu vsaj na papirju, potovati pa si želi po vsej Evropi. Če pa se bo že preselil, pa bi izbral Slovenijo.Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

HarpnHarp duo izvaja vrhunsko koncertno klasično glasbo v nenavadni zasedbi ustne harmonike in harfe. Pred koncertom v cerkvi v Sori in pred turnejo po Estoniji ga je predstavil dobitnik najvišjega priznanja JSKD na področju inštrumentalne glasbe orgličar Vladimir Hrovat.

Športne navdušence je razveselila novica, da bo Slovenija vnovič gostila evropsko prvenstvo v košarki, tokrat sicer samo skupinski del. Eurobasket se bo v Ljubljano vrnil leta 2029, boji najboljših reprezentanc stare celine bodo takrat potekali še v Estoniji, Grčiji in Španiji. Drugi poudarki oddaje: Za lakoto je v Gazi v nekaj dneh umrlo 29 ljudi. 100-milijonska dokapitalizacija Stanovanjskega sklada. Visoki obletnici mariborske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.

Slovenski rokometaši so vse bliže uvrstitvi na evropsko prvenstvo 2026. Včeraj so se v Kopru drugič pomerili s Severno Makedonijo, do konca kvalifikacij jih čakata še dvoboja proti Litvi in Estoniji. Najboljši motokrosisti sveta pa so se prvič v letošnji sezoni pomerili na evropskih tleh, in sicer za veliko nagrado Kastilje - Manče v Španiji.

Slovenski rokometaši so vse bliže uvrstitvi na evropsko prvenstvo 2026. Včeraj so se v Kopru drugič pomerili s Severno Makedonijo, do konca kvalifikacij jih čakata še dvoboja proti Litvi in Estoniji. Najboljši motokrosisti sveta pa so se prvič v letošnji sezoni pomerili na evropskih tleh, in sicer za veliko nagrado Kastilje - Manče v Španiji.

Asena Gedizli je Turkinja, ki že skoraj 9 let živi v Estoniji. V okviru študentske izmenjave je svoje življenje najprej začasno preselila v Talin, nato pa tam ostala. Čeprav o Estoniji sprva ni vedela ničesar, se danes počuti kot županja mesta. Velik del njenega življenja je glasba, pred časom je zato tudi opustila študij in se popolnoma posvetila glasbeni karieri. Med samo potjo pa je zapadla v težke situacije in se, kot pravi sama, izgubila v življenjskem slogu rokovske zvezde. Danes razmišlja povsem drugače, išče nov smisel življenja, glasbeno pa se najraje udejstvuje v talinskem jazzovskem klubu.

Ustavljamo se pri naših rojakih v Bitoli in se z učiteljico slovenskega dopolnilnega pouka Mileno Pinza pogovarjamo o slovenski šoli in dogajanju v slovenski skupnosti v tem delu Severne Makedonije. Predstavljamo strokovnjaka s področja robotike in računalniškega inženirstva Matevža Zorca, ki nadaljuje izobraževanje na tem področju v obliki doktorskega študija v Estoniji. Potujemo tudi na Švedsko, kjer so rojaki v okviru Slovenske zveze v novem letu že začeli z intenzivno dejavnostjo, predstavljamo pa tudi dejavnost Izseljenskega društva Slovenija v svetu v minulem letu ter se oziramo k načrtom za letos.

Eva Jocif in Zala Dimc sta se udeležili Evropskega srečanja mladih v Talinu, v Estoniji, kjer so tradicionalno mladi iz vse Evrope in še širše, priromali na srečanje z brati iz Taizeja, ki ga vsako leto ob silvestrovem organizirajo v eni od prestolnic. Več tisoč mladih je v prehodu iz starega v novo leto molilo za mir. Slišali smo njune utrinke in doživetja.

Tematsko raznolik roman enega najbolj markantnih ruskih pisateljev naše sodobnosti, ki literarno-kritično pisanje spretno spaja z elementi trilerja, kriminalke, fantastike in celo mitaŽe vse odkar je Nikolaj V. Gogolj sredi 19. stoletja napisal Mrtve duše, je v ruski literarni tradiciji prav posebej močna »disciplina« družbeno-kritično pisanje. In čeprav se je v zadnjih slabih dveh stoletjih vse v Rusiji nekajkrat obrnilo na glavo, se včasih zdi, da se pravzaprav ni spremenilo nič. Kakor je namreč Gogolj v svojem znamenitem romanu z izostrenim smislom za grotesko in absurd tematiziral pohlep in goljufivost, petolizništvo in vraževernost, posurovelost in brezvestnost ruskega človeka – posameznika ter ruske družbe kot celote, tako se zdi, da njegovi nasledniki v peresu še danes radi stopajo po gazi, ki so jo bile utrle Mrtve duše. Eden takih je slej ko prej tudi Aleksej Salnikov, čigar v Rusiji večkrat nagrajeni roman Petrovi v časih gripe je pred nedavnim izšel pod založniškim okriljem Mladinske knjige. Danes 46-letni pisatelj se je rodil v Tartuju v Estoniji, ko je bila Sovjetska zveza seveda še pri močeh; potem je odraščal na Uralu, v Jekaterinburgu, kjer je dočakal padec berlinskega zidu, skusil odraščanje v splošnem kaosu divjih Jelcinovih let in si, kolikor lahko sklepamo po romanu, ki je zdaj prišel na police naših knjižnic in knjigarn, ob tem nabral lepo zalogo snovi, ki se darežljivo ponuja družbeno-kritični literarni obdelavi. Na prvih sedemdesetih ali osemdesetih straneh Petrovih v časih gripe namreč ustvari osupljiv dobro izrisano portretno galerijo zagrenjenih in zapitih, deklasiranih in dezorientiranih, razočaranih in razčlovečenih obrazov post-sovjetske Rusije. A kot da to ne bi bilo dovolj, Salnikov v nadaljevanju v svoj roman malce nepričakovano vplete še elemente trilerja, kriminalke, fantastike in celo mita. Pa gredo vse te heterogene prvine navsezadnje dobro skupaj – ali pač ne? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prevajalko Petrovih v časih gripe, Lijano Dejak.   foto: Goran Dekleva

Glede na rezultate mednarodne raziskave PISA iz leta 2022 je raven bralne pismenosti med slovenskimi petnajstletniki pod povprečjem držav članic OECD. Povprečni dosežek dijakinj in dijakov je za 26 točk nižji kot tisti iz leta 2018 in je najnižji dosežek, odkar se je Slovenija vključila v raziskavo. Ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja smo izpostavili ambiciozni projekt Naša mala knjižnica, pri katerem si prizadevajo dvigniti bralno pismenost. Izvaja ga KUD Sodobnost. Lani je pri njem sodelovalo 34.000 otrok iz slovenskih osnovnih šol in vrtcev. Letos bo potekal tudi na Hrvaškem, v Italiji, Estoniji, Severni Makedoniji, v Grčiji in na Poljskem. Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo Evropske komisije je projektu dodelil naziv Zgodba o uspehu. Vprašali smo se tudi, zakaj se projekti, ki jih namenjamo temu področju, ne odražajo v mednarodnih raziskavah. Gostje: dr. Klavdija Šterman Ivančič, raziskovalka s Pedagoškega inštituta; projekt Naša mala knjižnica pa sta predstavili Katja Kac in Alenka Urh.

Na evropskem prvenstvu v slalomu na divjih vodah v Tacnu so se najprej pomerili tekmovalci v krosu, kajakaši in kanuisti bodo boje s kvalifikacijami začeli jutri. Slovenske odbojkarice pa nastope v zlati ligi narodov začenjajo v Estoniji, kjer bodo prve nasprotnice gostiteljice turnirja.

Papež nas na nedeljo svete družine vabi k čudenju nad svojim sozakoncem, otroki in starimi staršiMladi še nocoj na taizejski molitvi v Stožicah; prihodnje novoletno srečanje bo v Talinu v Estoniji.V stari in Novi Gorici mednarodni pohod za mir v znamenju umetne inteligence in povezanosti Evrope v prizadevanjih za mir in dobroto.Po čem si bomo v Cerkvi zapomnili leto 2023?Vreme: Dež se bo od Zahoda razširil nad vso Slovenijo.

V Latviji in Estoniji je približno 25 odstotkov prebivalcev ruske narodnosti. Še pred kratkim so imeli pripadniki te ruske skupnosti možnost, da se izobražujejo v maternem jeziku, zdaj pa sta Latvija in Estonija sprejeli zakonodajo, ki bo postopno popolnoma odpravila izobraževanje v ruščini. Koliko lahko državi pričakujeta od svojih državljanov, da uporabljajo prvi državni jezik, koliko pa gre za diskriminacijo ruske manjšine? Gost je Bojan Brezigar, novinar, politik, urednik in strokovnjak za manjšinska vprašanja (foto: Gerd Altmann/Pixabay).

Andra Sibak je profesorica medijskih študij na Univerzi v Tartuju v Estoniji. Raziskovalno se ukvarja z novimi tehnologijami in mladimi, od družbenih medijev do zasebnosti in datafikacije oziroma upodatkovljenja. Z Giovanno Masceroni v knjigi Datafied Childhoods: Data Practices and Imaginaries in Children's Lives opisujeta odraščanje otrok v današnjem upodatkovljenem vsakdanu. Kako digitalni mediji, z internetom povezane naprave, kot so denimo igrače in pametni zvočniki, algoritmi in umetna inteligenca vplivajo na odraščanje? Ob zavedanju, da so otroci zelo različni in otroštva lahko tudi – ne glede na njihovo vpetost v digitaliziran medijski vsakdan, avtorici kritično motrita upodatkovljenost, ki najmlajše danes ujame že ob rojstvu. Digitalizacija je močno spremenila naša vsakdanja življenja. Pred tremi leti, ob začetku pandemije, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija ta mesec preklicala, smo vsi ostali doma. Po eni strani pandemije ne bi mogli preživeti na način, kot smo jo, če ne bi bilo interneta, računalnikov, pametnih telefonov in aplikacij. Po drugi strani pa smo se naučili, da našim interakcijam prek zaslona manjka velik del človeške izkušnje. Raziskovalkam in raziskovalcem vpliva digitalizacije, datafikacije, ekonomije pozornosti in nadzorovalnega kapitalizma na naša življenja so se ob razglasitvi pandemije, ugašanju javnega življenja in druženja v živo ter zapiranju ljudi med stene svojih domov, prižgali vsi alarmi. Andra Siibak in Giovanna Masceroni sta se pisanja knjige lotili novembra 2019, ko o pandemiji še ni bilo ne duha ne sluha. Andra Siibak, ki se je tik pred začetkom zaprtja s svojo družino preselila v Združene države Amerike, v Chicago, kjer naj bi preživela celotno leto, je zato zaprtje najprej občutila na osebni ravni, tako kot številni ljudje po svetu. Vedela pa je tudi, da premik življenj za zaslone pomeni večjo proizvodnjo in črpanje podatkov uporabnic in uporabnikov. Med njimi so bili posebna skupina otroci in mladostniki, saj se je njihovo izobraževanje preselilo na splet in na različne izobraževalne platforme. Določene tehnologije, ki so se začele nenadoma množično uporabljati, so bile podatkovno požrešne na zelo različne načine, opozarja raziskovalka, ki v knjigi Datafied Childhoods: Data Practices and Imaginaries in Children's Lives razkriva, na kakšen način je sodobno otroštvo upodatkovljeno doma, v šoli in v vrstniški skupini. Upodatkovljenost razume kot produkt in ojačevalec mediatizacije, ki se je prek kulture nadzora naturalizirala v imaginarijih in praksah državljank in državljanov in kolonizirala vse življenjske prostore. Deljenje podatkov je postalo normalno, o njem uporabnice in uporabniki ne razmišljajo več. Če pa razmišljajo in se z njim ne strinjajo, potem v veliko primerih ne morejo sodelovati. Deljenje podatkov se pričakuje v zameno za uporabo aplikacij in storitev. Z Andro Siibak se je pogovarjala Urška Henigman.

Med dobrimi praksami, po katerih naj bi se zgledovala Slovenija pri reformi javno-zdravstvenega sistema, se velikokrat omenja Estonija. Predvsem z digitalizacijo po estonskem zgledu naj bi odpravili "meglice v našem zdravstvu." V Talinu preverjamo, kakšen je v resnici estonski zdravstveni sistem, kako je organiziran in kako se financira, katere so ključne prednosti digitalizacije, s katerimi težavami se vseeno soočajo na Baltiku? Kakšne so izkušnje pacientov in zdravnikov? Gosti Inge Suder, uprava bolnišnice Ida-Tallinna Kesk-haigla; Kristina Maemets, mlada zdravnica na oddelku nujne medicinske pomoči; Franka Marija Škerjanec, Slovenka v Estoniji; Nele Labi, državna sekretarka na Ministrstvu za socialne zadeve; Grethel Tarmas, glavna babica v talinski porodnišnici. Zapiski  Eesti Haige-kassa  

Nezadovoljstvo nad stanjem zdravstva pri nas se poglablja. Za prihodnji teden sta napovedani stavki zdravnikov in bolnikov. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan medtem poudarja, da se bo ministrstvo pri zdravstveni reformi zgledovalo po Finski in Estoniji. Druge teme: - Žreb trajanja mandatov prvi korak do sestave novega sveta RTV Slovenija - Bruselj za potnike iz Kitajske predlaga testiranje na koronavirus - Anže Lanišek v seštevku novoletne skakalne turneje skočil na tretje mesto

Pri reformi zdravstva se bomo zgledovali po Estoniji in Finski, napovedujejo na ministrstvu za zdravje teden dni pred napovedanima stavkama zdravnikov in še prej bolnikov. Ti v prvi vrsti zahtevajo dostop do zdravnika za vse. Nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber pa opozarja, da utegne začasna ureditev z ambulantami za neopredeljene paciente postati trajna. Iz zdravniških vrst pa je slišati svarila, da lahko finančno motiviranje dodatnega dela vodi v veliko preobremenitev in škodo na račun pacientov. Druge teme: - Slovenija bo pri vprašanju testiranja kitajskih potnikov na koronavirus sledila odzivu drugih evropskih držav - Narejen prvi korak za sestavo novega sveta RTV Slovenija; predsednica republike Nataša Pirc Musar žreb trajanja mandatov označila za najbolj bizarno predsedniško opravilo v zgodovini Slovenije - Anže Lanišek pred zadnjim dejanjem novoletne skakalne turneje skočil na tretje mesto, Ana Bucik s petim mestom v slalomu nad Zagrebom do izida sezone

V baltskih državah so na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, opozarjali že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bili še toliko bolj glasni. Tudi zato jih na nek način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako vojna v Ukrajini vpliva na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi?

V baltskih državah so na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, opozarjali že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bili še toliko bolj glasni. Tudi zato jih na neki način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako vojna v Ukrajini vpliva na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi, je v oddaji Eppur si muove preverjal Gašper Andrinek.

Jan de Jong je postao praktički preko noći poznat kad je ostvario izuzetno uspješnu kampanju na LinkedIn-u za uvođenje viza za tzv. "digitalne nomade", osobe koje rade posao koji se može obavljati od svuda po svijetu, u Hrvatskoj. To je dovelo do uvođenje novog zakona koji to doista omogućava, koji je Hrvatsku stavio uz bok Estoniji kao dvije jedine zemlje EU koje to omogućuju. Od tada je sudjelovao i pokrenuo još nekoliko inicijativa koje su sve orjentirane u poboljšanju nekog ekonomskog aspekta u Hrvatskoj - naravno na način dobrog poduzetnika, tako da svima bude bolje. S Janom smo pričali o usporedbi njegove rodne Nizozemske i Hrvatske, kako dolazi do poslovnih ideja, te kako upravlja i planira svoje investicije. Zanimljiva diskusija je bila i na temu proljoprivrede gdje je Hrvatska u jadnom stanju u usporedbi s Nizozemskom. Želite li da i dalje stvaramo ovakav sadržaj? Onda podržite Surove Strasti na Patreonu, to je platforma gdje možete odrediti da se Surovim Strastima svaki mjesec automatski pošalje neki iznos, na primjer 15-tak eura. To nije veliki iznos - manje od jednog izlaska s par prijatelja, a nama puno znači da ostvarimo kvalitetniju produkciju. 

Niko Slavnič je nabiral marketinška, predavateljska in investitorska znanja s številnimi mednarodnimi izkušnjami predvsem v Evropi, zdaj pa je sprejel izziv, da sodeluje v enem najhitreje rastočih tehnoloških podjetij, ki je v zadnjih štirih letih zelo zraslo, zaposluje pa že skoraj 1000 inženirjev po celem sveti. Njegov položaj v HTEC Group je Chief Growth Officer in član Uprave. Niko je svojo poslovno pot začel v marketingu v družinskem podjetju pri 16-ih letih, od takrat pa je svoja marketinška znanja razširil s podjetništvom in naložbami v več kot petnajstih projektih (med njimi IQbator, In Your Pocket v Latviji, The Slovenia, Centinel v Estoniji, Optiprint ...). Znanje je nabiral tudi na Harvard Business School, UVA Univerzi v Amsterdamu, International Management Teachers Academy in na Univerzi v Ljubljani. Svoje znanje in izkušnje že več kot 20 let redno deli kot predavatelj na ESSCA - École Supérieure des Sciences Commerciales d'Angers in IEDC - Bled School of Management in je tudi gostujoči predavatelj v več kot tridesetih državah. Njegova mešanica marketinških izkušenj, podjetniške prakse in investitorskega znanja je tisto kar ga dela izjemnega. Niko je zelo vpet v slovenski startup svet. Mentoriral je že preko 1000 različnih startupov, pomagal pri vzpostavitvi Poslovnih Angelov Slovenije, kjer je bil tudi član Upravnega Odbora. Je tudi mentor pri Start:Up Slovenija. Povezava na spletno stran: https://nikoslavnic.com/about-me/ Fun fact: Začel z delom v tujini, kot pomivalec posode v odlični restavraciji in vzljubil gastronomijo. Naj quote: Delajte napake hitreje, naučite se iz njih, da boste lahko delali boljše napake jutri. Naj knjiga: Ponosen na The Slovenia Book, ki sem jo natisnil že 20.000 izvodov (moja:) Hobiji: Promoviranje Slovenije vedno in povsod, Proučevanje najhitrejše rastočih podjetij na svetu (unicorn), smejanje z otrokoma Najljubša hrana: Slovenski Chefi z mladimi na čelu Najljubši podjetnik: Mark Pleško, Cosylab. Tuji Aleksandar Cabrilo, HTEC Group Naj app: pri 600 appih, 77.777 neodgovorjenih mailih je na telefonu najpomembnejša kontrola uporabe (screen time), ko se spravim pod 7 ur na dan Zaključni nauki: · Vprašajte se večkrat Zakaj ne kot Zakaj. · Ne storite korak naprej, skočite naprej. · Pomagajte svojim idejam da vzletijo.

Tilen Lebar je predstavnik mlajše generacije glasbenikov in je dejaven predvsem na področju komponiranja komornih del, poustvarjanja del mlajših avtorjev, v polju improvizirane glasbe in interdisciplinarnih umetnosti. V kompozicijah izkazuje izredno poznavanje individualnih inštrumentalnih tehnik, barvne skladnosti, detajlnih struktur in zvočnih tinktur, ki se kompletno izražajo v njegovem osebnostnem izrazu in introvertiranosti njegove glasbe, ki je bila deležna izvedb v Estoniji, Švici, Avstriji, Nemčiji, Italiji, Sloveniji, na Hrvaškem in na Nizozemskem. Je prejemnik štipendije Ministrstva za kulturo Republike Slovenije za podiplomski študij kompozicije na Kraljevem konservatoriju v Haagu na Nizozemskem.

Estonski novinar Johannes Tralla je v Slovenijo prišel s snemalno ekipo na snemanje ene izmed epizod 2. sezone oddaje Johannesovi izleti. "Koncept oddaje je, da potujem po Evropi in se z ljudmi pogovarjam o aktualnih zadevah, politiki, to sezono sem se še posebej osredotočil na covid 19 in epidemijo." Z Gašperjem Andrinkom sta se pogovarjala predvsem o njegovi službi in njenem pomenu. Torej o novinarstvu in poslanstvu javnega servisa. "Zaupanje v javni servis v Estoniji je najvišje v celotni medijski krajini. Pred nami so mogoče samo policija in gasilci. V odnosu s politiko imamo zelo visoko postavljene standarde kritike."

Trije slovenski klubi so začeli kvalifikacije za nogometno ligo Evropa. Olimpija in Maribor sta gostila tekmo prvega kroga, Mura je gostovala v Estoniji. O izkupičku z odzivi udeležencev podrobneje v dopoldnevu na Valu 202.

Naš današnji gost je Stefan Žarić, istoričar umetnosti i kustos mode beogradskog Artis Centra, koji se bavi proučavanjem istorije mode i njene muzeologije. Za doprinos nauci o modi, Stefan je, nakon studija u Srbiji, Minesoti i Estoniji osvojio brojna priznanja: Jubilarnu nagradu Spomen zbirke Pavla Beljanskog za najbolji master rad iz istorije umetnosti, titulu mladog heroja Egzit fondacije, stipendiju londonske Asocijacije istoričara mode, stipendiju Međunarodnog saveta muzeja i Komiteta za kostim, diplomu Međunarodne LGBTQA kulturne mreže, te stipendiju Geti instituta. Između kolekcionarstva Barbi lutaka, agroekologije kojom se bavi na svom imanju u Kuli i angažmana kao kustosa mode na različitim projektima u svetu, Stefan je takođe trenutno i jedan od inicijatora i koordinatora humanitarno-volonterske akcije PokrivaLice, koja okuplja modne dizajnere sa ciljem šivenja maski za medicinsko osoblje. Podcast Mladost se bavi mentalnim zdravljem i emocionalnom dobrobiti mladih, pitanjema nasilja, odnosno nenasilja, opresivnim strukturama poput rasizma, seksizma i ekstremizma, kao i pokušajima njihove prevencije. Podcast treba da ohrabri i osnaži mlade da u svakoj prilici ispolje svoje potencijale, i tako postanu heroine i heroji svojih života i svojih zajednica. Voditeljke podcast-a su Jana Šarić i Tamara Urošević.

Pravnika Mateja Goršiča je nekega dne ob poslušanju etnoglasbe tako ganila melodija finskega jezika, da se ga je odločil študirati: najprej v Sloveniji, nato pa se je preselil tja. Na koncu je pristal na obrobju Tartuja, drugega največjega mesta v Estoniji. Kot prevajalec in sodni tolmač tam dela zdaj že skoraj desetletje, a nima občutka, da bi ga Estonci po tem času zares sprejeli medse ter da je in bo najverjetneje za njih vedno tudi ostal tujec.

U devetoj epizodi komentarišemo pobednike, kao i skandale na izborima u Sloveniji, Estoniji, Rumuniji i Hrvatskoj, a zatim i finaliste u Litvaniji i Mađarskoj, koje biraju sledećeg vikenda - 23. februara - kao i drugu od tri pesme koje je Darude pripremio za izbor u Finskoj. Pratite nas na fb: www.facebook.com/DopisiizDiznilenda/ OGAE Srbija: www.facebook.com/OgaeSerbia/

U osmoj epizodi komentarišemo prvu od tri pesme koje su u trci u Finskoj - Darude feat. Sebastian Rejman - Release Me, kao i finaliste izbora u Estoniji i Rumuniji. Obe zemlje svog predstavnika biraju 16. februara. Pratite nas na fb: www.facebook.com/DopisiizDiznilenda/ OGAE Srbija: www.facebook.com/OgaeSerbia/