Podcasts about nobelova

Nobelove ceny si minulý rok rozdelili dve oblasti – výskum proteínov a AI. Mala byť Nobelova cena za fyziku pre AI? Čo robí mikroRNA? A čím presvedčila umelá inteligencia odborníkov? O tom všetkom diskutujú Jozef a Samuel. Máme novú knihu – Rozhovory o vesmíre https://www.martinus.sk/2901887-rozhovory-o-vesmire/kniha Podcastové hrnčeky a ponožky nájdete na stránke https://vedator.space/vedastore/ Vedátora môžete podporiť cez stránku Patreon https://www.patreon.com/Vedator_sk   Všetko ostatné nájdete tu https://linktr.ee/vedatorsk Vedátorský newsletter http://eepurl.com/gIm1y5

Pisati pomeni angažirati se, pomeni, kot je še poudarjal Jean-Paul Sartre (1905–1980), zahtevati svobodo. Letos mineva sto dvajset let od rojstva tega kontroverznega filozofa, dramatika, prozaista in političnega aktivista. Sartre ni bil le eden najpomembnejših francoskih intelektualcev dvajsetega stoletja, temveč tudi eden ključnih predstavnikov filozofije eksistencializma. Na splošno pa je za Sartrovo ustvarjanje značilno, da je bila pri njem filozofija neločljivo povezana z literaturo, in obratno. Napisal je nekaj romanov, kot so Gnus, V zrelih letih, Odlog, Smrt v duši, danes je znan tudi po dramskih delih, kot so Zaprta vrata, Muhe, Nepokopani mrtveci, nekoliko manj pa po avtobiografiji z naslovom Besede in esejih, kot so Eksistencializem je vrsta humanizma, Kaj je literatura? ter Mit in stvarnost gledališča. Sartru je bila leta 1964 podeljena Nobelova nagrada za književnost, ki pa jo je iz moralnih razlogov zavrnil, češ da je vedno zavračal uradne časti in da, kot je izpostavil, "pisatelj ne bi smel dovoliti, da iz njega naredijo institucijo". Njegovo delo je vplivalo na vrsto literatov, sociologov, filozofov, pa tudi na literarne teoretike. V pogovoru, ki je bil prvič objavljen leta 2005, razmišljamo o pomenu in aktualnosti njegovega dela. Sodelujejo literarni zgodovinar dr. Janko Kos, filozof dr. Valentin Kalan in literarni kritik Urban Vovk. Foto: Wikipedija

Roman, ki je južnokorejsko pisateljico pred osmimi leti izstrelil med zvezdnice sodobne svetovne književnosti in torej v pomembni meri tlakoval pot njeni letošnji Nobelovi nagradiLetošnja Nobelova nagrada za književnost je šla v roke 54-letne južnokorejske pisateljice Han Kang, ki je švedske akademike prepričala, kot so zapisali, z intenzivno poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razgalja krhkost človeške eksistence. In kar velja za opus Han Kang nasploh, menda še prav posebej velja za roman Vegetarijanka, ki je v izvirniku izšel leta 2007, devet let pozneje pa je pisateljica zanj dobila mednarodnega Bookerja, dandanes najbrž najbolj prestižno nagrado za v angleščino na sveže preveden roman. To priznanje je Han Kang nemudoma izstrelilo med zvezdnice sodobne svetovne književnosti in torej v pomembni meri tlakovalo pot njeni Nobelovi nagradi. Nič čudnega, skratka, če imamo izmed vseh del, pod katere se je južnokorejska avtorica doslej podpisala, v slovenščini na voljo prav Vegetarijanko, ki jo je za Mladinsko knjigo – ne sicer neposredno iz korejščine, ampak prek španščine – leta 2021 v slovenščino prevedla Urša Zabukovec. A kakšno zgodbo pravzaprav spremljamo v Vegetarijanki? O čem neki Han Kang tu piše? In kako težko je sodobnemu evropskemu bralcu vstopiti v literaturo, ki je nastala v kulturno tako oddaljenem kontekstu, kot je korejski? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prof. dr. Byoung Yoong Kanga, ki na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete med drugim predava korejsko književnost. foto: Goran Dekleva

Nobelova nagrada za mir za 2024. godinu dodijeljena je japanskoj organizaciji koja predstavlja preživjele žrtve atomskih bombi iz Hirošime i Nagasakija. Antinuklearna organizacija postala je prvi japanski dobitnik Nobelove nagrade za mir u posljednjih 50 godina.

Ove godine Nobelova nagrada za mir pripala je japanskom pokretu preživjelih od atomske bombe iz Hirošime i Nagasakija, Nihon Hidankyo. Članovi pokreta su preživjeli svjedoci historije i protive se nuklearnom oružju širom svijeta, oslanjajući se na lične priče i kreirajući obrazovne kampanje.

So izraelski napadi na mirovnike Združenih narodov v Libanonu kaplja čez rob? Španija poziva k preklicu prostotrgovinskega sporazuma med Unijo in Izraelom - ta trdi, da so mirovniki živi ščit gibanja Hezbolah. Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Joseph Borrell poudarja enoten poziv Izraelu, naj preneha napade na sile UNIFIL. Druge teme: - Nobelova nagrada za ekonomijo ameriškim strokovnjakom za analize o vplivu institucij na blaginjo - Za zdaj še ni jasnega odgovora, kdo bo skušal sestaviti vladno koalicijo v Avstriji - Zaradi urejanja strelišča v Apačah obsežen golosek

Připomene, že v Olomouci začíná festival rozhlasové tvorby PRIX BOHEMIA RADIO, v Praze je festival světla Signal a v Ostravě hrají poslední dílo židovského autora Pavla Haase Šarlatán. A provede vás také výstavou nejkrásnějších českých knížek loňského roku v Národním muzeu. Průvodkyní světem kultury je Michaela Vetešková.

Jak stabilní bude v Královéhradeckém kraji koalice hnutí ANO, Hlasu, SPD, Svobodných a PRO? Letošní Nobelovu cenu za míru získala japonská organizace bojující proti jaderným zbraním. Proč padla volba právě na ni? Do Prahy se nakrátko vrátil meč Jana Žižky – jaký byl jeho osud?

Japonska organizacija Nihon Hidankyo je prejemnica letošnje Nobelove nagrade za mir. Organizacija, ki združuje preživele po napadih z jedrskim orožjem na Hirošimo in Nagasaki, si prizadeva za svet brez jedrskega orožja. Eden od predsednikov organizacije, Tošijuki Mimaki, je v odzivu ponovil poziv k ukinitvi jedrskega orožja in opozoril, da bi morebitna uporaba tega orožja v Ukrajini ali Gazi vodila v njegovo nadaljnjo uporabo. Ostali poudarki oddaje: - Obsodbe izraelskih napadov na pripadnike mirovne misije Združenih narodov v Libanonu: gre za nesprejemljivo in nedopustno početje. - Premier Golob od gospodarskega ministra Hana pričakuje ukrepe, povezane z ukinitvijo delovnih mest v Maleju. - Ta konec tedna v Tržaškem zalivu znova več kot tisoč 600 jadrnic. V ospredju letošnje Barkovljanke trajnostni razvoj, okolje in vključujoča družba.

Jak stabilní bude v Královéhradeckém kraji koalice hnutí ANO, Hlasu, SPD, Svobodných a PRO? Letošní Nobelovu cenu za míru získala japonská organizace bojující proti jaderným zbraním. Proč padla volba právě na ni? Do Prahy se nakrátko vrátil meč Jana Žižky – jaký byl jeho osud?Všechny díly podcastu Hlavní zprávy - rozhovory a komentáře můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Nobelovo nagrado za mir letos prejme japonska organizacija Nihon Hidan-kjo, predstavnica preživelih po jedrskih napadih na Hirošimo in Nagasaki. Dodelitev nagrade organizaciji, ki si prizadeva za svet brez jedrskega orožja, so med drugim pozdravili na Japonskem ter v vodstvu Združenih narodov. V Zrcalu dneva tudi: - Obsodbe izraelskega napada na mirovnike Združenih narodov v Libanonu - Kaj bo storila vlada ob napovedanih odpuščanjih v šempetrski družbi Mahle? - Več kot 4 tisoč ljudi v Posočju bi lahko ostalo brez osebnega zdravnika

Nobelovo nagrado za mir bo letos dobila japonska organizacija Nihon Hidankyo, predstavnica preživelih po jedrskih napadih na Hirošimo in Nagasaki. Prizadeva si za svet brez jedrskega orožja, kar je v luči aktualnih konfliktov pomembno sporočilo. Jedrske sile se posodabljajo in nadgrajujejo svoj arzenal, nove države skušajo pridobiti jedrsko orožje, in grožnje z njegovo uporabo so del aktualnega vojskovanja, so sporočili iz Nobelovega odbora. Drugi poudarki oddaje: - V izraelskem napadu v Libanonu tudi danes ranjena dva pripadnika mirovnih sil. - Možnost prekinitve zaporne kazni ne bo ogrozila javne varnosti, zagotavljajo pristojni. - Zdravstvena kriza v Posočju: trije od štirih družinskih zdravnikov v Tolminu dali odpoved.

Pogovor s strokovnjakom za jedrsko varnost Miroslavom Gregoričem Nobelovo nagrado za mir je letos prejela japonska organizacija Nihon Hidankyo, ki med drugim zastopa preživele jedrskih napadov v Hiroshimi in Nagasakiju in sicer za svoja prizadevanja za svet brez jedrskega orožja in vztrajanje, da se jedrsko orožje ne sme nikoli več uporabiti. Poklicali smo Miroslava Gregoriča, strokovnjaka za jedrsko varnost, nekdanjega direktorja Uprave za jedrsko varnost, direktorja centra Posebne komisije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki je v Iraku iskala orožja za množično uničevanje, zaposlen pa je bil tudi na Mednarodni agenciji za jedrsko energijo na Dunaju.

Jaké jsou plusy a minusy zálohování PET lahví a plechovek, které navrhuje ministerstvo životního prostředí? Jak varovné jsou nové údaje o zhoršujícím se stavu Výtoňského železničního mostu? A čím zaujala švédskou akademii tvorba letošní laureátky Nobelovy ceny za literaturu, jihokorejské spisovatelky Han Kang?

Državni zbor se je seznanil s proračunskimi dokumenti za prihodnji dve leti. Vključujejo tudi denar za reforme, je zagotovil premier Robert Golob in kot prioriteto poudaril investicije v zdravstvo. Druge teme: - Izraelske sile nadaljujejo napade na jug Libanona, obstreljevale tudi cestno povezavo s Sirijo. - Po poplavah v Bosni in Hercegovini pred enim tednom nekateri kraji še vedno brez pomoči. - Nobelova nagrada za književnost južnokorejski mladinski pisateljici Han Kang.

Jaké jsou plusy a minusy zálohování PET lahví a plechovek, které navrhuje ministerstvo životního prostředí? Jak varovné jsou nové údaje o zhoršujícím se stavu Výtoňského železničního mostu? A čím zaujala švédskou akademii tvorba letošní laureátky Nobelovy ceny za literaturu, jihokorejské spisovatelky Han Kang?Všechny díly podcastu Hlavní zprávy - rozhovory a komentáře můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Nobelovo nagrado za književnost je dobila južnokorejska pisateljica Han Kang, ki je tako postala prva oseba iz Južne Koreje, ki je prejela to nagrado. V slovenščino imamo preveden le en njen roman in sicer z Bookerjem nagrajeno delo Vegetarijanka, ki je pri nas izšlo leta 2021. V oddaji vas vabimo še na predstavo Procesi, ki jo avtorsko podpisuje Duo Silence, izvedeli pa boste tudi več o unikatnem muzejskem prostoru Tržiškega muzeja.

Národná banka zhodnotila stav Slovenska a jeho perspektívu. Z nej sa dozvieme, či bude naša životná úroveň klesať, alebo stúpať. Hosťom prvej časti Témy dňa bol guvernér Národnej banky Peter Kažimír. Po prvý krát v histórii získal Nobelovu cenu vedec za umelú inteligenciu. Konkrétne za takzvané strojové učenie. Že netušíte čo to je? To vôbec nevadí. Vysvetlil nám to odborník na slovo vzatý Martin Spano.

V Stockholmu so dopoldne razglasili letošnje prejemnike Nobelove nagrade v kemiji. Ta je tokrat namenjena razmeroma mlademu področju biokemije, ki pa je v zadnjih nekaj letih z uporabo metod strojnega učenja doseglo skokovit napredek. Prejeli jo bodo ameriški znanstvenik David Baker za računalniško načrtovanje proteinov ter britansko-ameriški raziskovalni dvojec Demis Hassabis in John Jumper iz podjetja Google DeepMind za napovedovanje njihove strukture z umetno inteligenco. Sogovornik: - dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta in nekdanji podoktorski raziskovalec v laboratoriju Davida Bakerja

Izraelske sile širijo vojaško dejavnost v Libanonu, kjer so začele kopensko operacijo na jugozahodu države. Ponoči in zjutraj so nadaljevale tudi silovite napade na Bejrut. Na vse slabše razmere v Libanonu je v Strasbourgu opozoril visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell. Kot je dejal, je razseljena petina libanonskega prebivalstva, 150 tisoč jih je odšlo v Sirijo. Število smrtnih žrtev med civilisti ocenjuje na približno 2 tisoč. Smrtonosne napade izraelska vojska nadaljuje tudi v Gazi. Drugi poudarki oddaje: - Vinko Logaj in Borut Sajovic prevzela vodenje šolskega in obrambnega ministrstva. - Nobelova nagrada za fiziko Američanu Johnu Hopfieldu in Kanadčanu Geoffreyju Hintonu za odkritja na področju strojnega učenja. - Na Igu vsedržavni posvet "Vzgoja za humanost od malih nog".

V Izraelu zaznamujejo prvo obletnico vdora pripadnikov Hamasa v judovsko državo, ki je sprožil vojno v Gazi. Ta je med Palestinci zahtevala skoraj 42 tisoč smrtnih žrtev, 100 tisoč je ranjenih, 1,8 milijona razseljenih, izraelski talci pa še vedno niso na prostosti. Izraelska vojska medtem nadaljuje napade v enklavi in obstreljevanje libanonske prestolnice Bejrut. Druge teme: - Državni zbor o imenovanju šolskega in obrambnega ministra; resor za digitalizacijo bo začasno vodil finančni minister. - Nobelova nagrada za medicino v roke ameriškima znanstvenikoma za odkritje mikro RNK, ključne pri regulaciji genov. - Teden otroka z geslom Otrok, nepopisan list poziva k ustvarjalnosti in vzgoji najmlajših v odgovorne odrasle.

V Izraelu, pa tudi drugod po svetu, se danes spominjajo terorističnega napada na judovsko državo, ki ga je 7-ega oktobra lani izvedlo skrajno palestinsko gibanje Hamas. Natanko leto po napadu v bližnjevzhodni regiji še vedno vlada nasilje. Izraelska letala tudi danes obstreljujejo šiitske predele Bejruta, nadaljujejo se tudi izraelski napadi na Gazo, gibanji Hamas in Hezbolah pa sta proti Izraelu sprožili več raket. Te so zadele mesti Haifa in Tiberija, ranjenih je deset ljudi. Drugi poudarki oddaje: - Pri odpravljanju posledic vodne ujme v Bosni in Hercegovini nadaljujejo odpravljanje. - Ministrstvo za digitalno preobrazbo bo začasno vodil finančni minister Klemen Boštjančič. - Nobelova za medicino Američanoma Victorju Ambrosu in Garyju Ruvkunu za odkritje mikro RNK.

Nobelova nagrada za medicino in fiziologijo letos v roke ameriškima znanstvenikoma Victorju Ambrosu in Garyu Ruvkunu Prvi ponedeljek v oktobru so oči svetovne javnosti že 120 let uprte tudi v Stockholm, saj v rojstnem mestu izumitelja Alfreda Nobela vsako jesen razglasijo dobitnike najbolj žlahtnih nagrad za znanstvene dosežke. Danes so oznanili, kdo prejme letošnjo Nobelovo nagrado za področje medicine in fiziologije. To sta ameriška molekularna biologa Victor Ambros in Gary Ruvkun. Odkrila sta posebne molekule, ki imajo pomembno vlogo pri uravnavanju delovanja genov. Razglasitev sta spremlja Iztok Konc in genetičarka dr. Luca Lovrečić s Kliničnega inštituta za genomsko medicino UKC Ljubljana.

Už za necelý týden se dozvíme, kdo bude dalším nositelem Nobelovy cenu míru. Kdo ji nakonec dostane, o tom rozhoduje norský Nobelův výbor. Oznámení s napětím sledují novináři, politici, ale také zaměstnanci Nobelova mírového centra. Pro ty totiž hned po oznámení začíná napínavé období, něco jako muzejnický sprint. V pátek se dozví, kdo je dalším laureátem, a na začátku prosince už o něm musí mít hotovou výstavu.Všechny díly podcastu Zápisník zahraničních zpravodajů můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

O zbirki esejev, v katerih sodobna japonsko-nemška pisateljica Yoko Tawada išče poti iz potuhe, lenobe in predvidljivosti, v katere lahko zapadejo književniki in književnice, ki ustvarjajo samo v svojem maternem jezikuKar druži irskega pisatelja in dramatika Samuela Becketta ter ruskega pesnika in esejista Josipa Brodskega – poleg slave, ki jo prinese Nobelova nagrada, kajpada –, je dejstvo, da nista ustvarjala samo v enem jeziku. Brodski je namreč pesmi pisal v ruščini, eseje pa, ko so ga v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja izgnali iz Sovjetske zveze, v angleščini; no, Beckettu pa je resnični preboj uspel šele, ko se je okoli leta 1950 odpovedal pisanju v materni angleščini in v iskanju posebej ogolelega, skopega izraza, ki bi se prilegal njegovemu videnju sveta in človekovega zagatnega položaja v njem, presedlal v francoščino. Vse torej kaže, da vrhunski književniki vrhunsko literaturo lahko ustvarjajo v več kot le enem jeziku. A to ni uvid, ki bi se nam ponujal zlahka. Povečini smo namreč še vedno prepričani, da bosta književnik oziroma književnica v zasledovanju resnično uspelega teksta prišla najdlje, če bosta skrbno negovala tisti jezik, ki ga tudi najbolje obvladata, se pravi svojo materinščino. A če bi to res držalo, kako si tedaj razložiti Brodskega in Becketta, kako si razložiti lepe pesmi, ki jih je v nemščini napisal Prešeren, kako si razložiti vrhunske anglofone romane Indijca Rushdieja ali Rusa Nabokova? Ne; razmerje med materinščino in drugimi, pozneje priučenimi jeziki je v kontekstu literarnega ustvarjanja očitno precej bolj zapleteno pa tudi izzivalno, vznemirljivo. Kako zelo, se lahko poučimo ob branju esejistične zbirke Eksofonija ali poti iz materinščine, pod katero se podpisuje danes 64-letna Yoko Tawada, ki se je v zadnjih nekaj desetletjih uveljavila kot ena izmed najbolj intrigantnih protagonistk tako sodobne japonske kakor sodobne nemške literature. Zakaj bi torej bilo, ko človek piše, dobrodošlo sedeti na dveh stolčkih hkrati? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili japonologa Domna Kavčiča, ki je eseje Yoko Tawada prevedel za Literarno-umetniško društvo Literatura.   foto: Yoko Tawada na pesniškem festivalu v bavarskem Erlangnu leta 2014 (Manfred Sause / Wikipedia)

I biochemici jsou normální lidé, vzkazuje nám předsedkyně Akademie věd ČR, prof. Eva Zažímalová. Které objevy přivítala s pocitem, že dokážou zásadně měnit naše životy k lepšímu? Proč k nám v posledních dekádách nedoputovala Nobelova cena, ač máme rozhodně vědce a vědkyně nobelovské třídy? A jakými ručními pracemi si paní profesorka zpříjemňuje vzácné chvíle odpočinku?

I biochemici jsou normální lidé, vzkazuje nám předsedkyně Akademie věd ČR, prof. Eva Zažímalová. Které objevy přivítala s pocitem, že dokážou zásadně měnit naše životy k lepšímu? Proč k nám v posledních dekádách nedoputovala Nobelova cena, ač máme rozhodně vědce a vědkyně nobelovské třídy? A jakými ručními pracemi si paní profesorka zpříjemňuje vzácné chvíle odpočinku?Všechny díly podcastu Stříbrný vítr můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

13. maja 2024 je umrla Alice Munro, kanadska pisateljica in Nobelova nagrajenka za književnost leta 2013. Rodila se je leta 1931 v kraju Wingham v Ontariu in prvo kratko zgodbo napisala še kot najstnica, zavzeto pa je začela pisati in objavljati, ko je imela trideset let in si je s težavo trgala čas od gospodinjskih opravil. Prvo knjigo je objavila leta 1968 in dobila zanjo največjo kanadsko književno nagrado, potem je na vsakih nekaj let objavila novo knjigo kratkih zgodb in ves čas dobivala različne nagrade, nazadnje še največjo, Nobelovo. Alice Munro je tudi med Slovenci zelo priljubljena pisateljica, prevedenih imamo pet knjig njenih kratkoproznih besedil. Oddaja o veliki pisateljici, ki jo je leta 2007 pripravila Katarina Mahnič - kot hommage »umetnici sodobne kratke zgodbe,« - tako so zapisali v utemeljitvi Nobelove nagrade.

V utemeljitvi letošnje Nobelove nagrade piše, da Fossejeva literatura daje glas neizrekljivemu. Kaj to dejansko pomeni, smo preverjali ob edinem romanu norveškega pisatelja in dramatika, ki ga imamo na voljo v slovenščiniVsako leto v začetku oktobra, tik pred razglasitvijo Nobelove nagrade za književnost, številni bralci in bralke na Slovenskem najbrž stiskajo pesti za najbolj razvpita imena sodobne književnosti, za Harukija Murakamija, za Margaret Atwood, za Michela Houllebecqa in še koga, in vsako leto se potem lahko razočarano čudijo, kdo neki so avtorji in avtorice, ki so to, najuglednejše literarno priznanje na svetu navsezadnje prejeli. Nič drugače ni bilo menda letos, ko je iz Stockholma prišla novica, da tokratna Nobelova nagrada pripada 64-letnemu norveškemu dramatiku in pisatelju, Jonu Fosseju. Kakor že Abdulrazak Gurnah leta '21 in Annie Ernaux lani je namreč tudi Fosse pri nas razmeroma slabo znan, saj imamo v slovenščini na voljo samo tri njegove drame in en roman, Melanholijo I, ki je v prevodu Jane Kocjan že pred ducatom let izšel pri mariborski založbi Litera. A po mnenju literarnega in gledališkega kritika Mateja Bogataja, ki je Melanholiji I takrat pripisal spremno besedo, to, da Slovenci novopečenega nobelovca ne poznamo prav dobro, še zdaleč ne pomeni, da si norveški avtor ugledne nagrade ne zasluži. Katere so torej trajne odlike Fossejevega pisanja? In zakaj so švedski akademiki v svoji utemeljitvi Nobelove nagrade prav posebej izpostavili lavreatovo zmožnost, da s svojim pisanjem daje glas neizrekljivemu? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja smo v pogovoru z Matejem Bogatajem iskali v zadnjem Sobotnem branju leta 2023, ko smo listali prav po Melanholiji I. foto: Goran Dekleva

V izraelskih napadih na Gazo je bilo v minulih 24-ih urah ubitih skoraj 300 Palestincev, od začetka vojne skupno okoli 18 tisoč. Judovska država krepi napade na jug enklave in tamkajšnje prebivalce poziva, naj se umaknejo na varno, čeprav se v resnici nimajo kam. Druge teme: - Nobelova nagrajenka za mir Narges Mohamadi v iranskem zaporu nadaljuje svoj aktivizem. - Nogometni Neapelj v času božičnih praznikov preplavijo jasličarski mojstri. - Nemec Gaiger vnovič najboljši na skakalnici v Klingenthalu; Lanišek in Kos za las zgrešila stopničke.

Mađarska naučnica Katalin Karikó i američki kolega Drew Weissman dobitnici su Nobelove nagrade za medicinu 2023. Švedsko tijelo koje dodjeljuje nagrade kaže da su njih dvoje značajno doprinijeli neviđenoj stopi razvoja mrna vakcine tokom jedne od najvećih prijetnji čovječanstvu u modernom vremenu. Upoznali su se prije dvadesetak godina kod kopir-aparata na Univerzitetu u Pensilvaniji.

V spopadih med izraelsko vojsko in palestinskim gibanjem Hamas, ki so izbruhnili v soboto, je bilo doslej ubitih več kot tisoč 300 ljudi, med njimi več 10 tujih državljanov, več kot 5 tisoč je ranjenih. Izraelska vlada je poleg vpoklica rezervistov ukazala popolno blokado Gaze. Preostale novice: Državni zbor se je seznanil z odstopoma ministrov Sanje Ajanović Hovnik in Uroša Brežana; resor javne uprave začasno prevzema Klemen Boštjančič. Nobelova nagrajenka za ekonomijo je Američanka Claudia Goldin za preučevanje položaja žensk na trgu dela. Danes poteka drugi Avdiofestival, ki ga pripravlja naša radijska hiša.

Ministrica Sanja Ajanovič Hovnik je odstopila. V zadnjih tednih ji ni uspelo zadovoljivo pojasniti okoliščin drage in dolge službene poti v New York, popolnoma pa se je zapletla pri pojasnilih o poteku več kot deset milijonov težkega razpisa za dodelitev sredstev nevladnim organizacijam. Predsednik vlade Robert Golob je njen odstop sprejel. To je ta teden že tretja, sicer pa peta menjava v ministrski zasedbi Gibanja Svoboda. Druge teme oddaje: - Nobelova nagrajenka za mir Narges Mohammadi iz iranskega zapora izrazila upanje, da bo nagrada spodbudila Irance k protestom za spremembe - Zaradi kršitev pravic turških delavcev, ki gradijo drugi železniški tir od Divače do Kopra, napovedane kazenske ovadbe - Kanuist Luka Božič je zmagovalec svetovnega pokala, kolesarski as Primož Roglič se seli k nemškemu klubu

Česko je na prahu sezony respiračních nemocí. Lékaři zároveň hlásí výrazný nárůst počtu streptokokových infekcí, jako je spála nebo angína. Někteří to spojují s oslabenou imunitou právě po covidu. Měli bychom se opět očkovat?Hostem Ptám se já byla imunoložka a bývalá ředitelka Mikrobiologického ústavu Akademie věd České republiky Blanka Říhová.Někteří lékaři upozorňují, že v letošním roce je počet případů streptokokových infekcí jako spála nebo angína výrazně vyšší, než byli zvyklí vidát v předcovidových letech. A dávají to do souvislosti s naší oslabenou imunitou po pandemii covidu-19. Před jeho dalším nástupem s příchodem sezony respiračních onemocnění tento týden varoval i ministr zdravotnictví. A doporučil lidem, aby se očkovali, ideálně proti covidu i chřipce zároveň.Imunoložka Blanka Říhová by dospělým zájemcům o vakcínu proti covidu doporučovala nejdřív zjistit si hladinu protilátek. U dětí by pak zvážila očkování jen v případě jejich snížené imunity: „Já bych je především poslala ven, aby běhaly a aby se otužovaly. Ale kdybych měla děti, které jsou citlivější na některé infekce, tak bych o tom asi uvažovala. Takové ty děti, které problémy nemají, které jsou růžolící a dobře jedí, dobře se učí, dobře spí, zlobí - a je dobře, že zlobí - tak u těch bych to zatím nedávala, pokud by se neukázalo, že to zase v populaci vzplane.“Podle Říhové mají v současné době zásadní dopad na naše zdraví také výpadky klíčových léků jako penicilin a ministr zdravotnictví by na to měl více upozorňovat. „Penicilin je to nejlepší, co můžeme mít. Že není, jsem považovala za velké selhání. Všechna ostatní antibiotika, ať jsou sebelepší, poškozují i ostatní buňky v těle nebo dokonce mikrobiom ve střevech, který je velmi důležitý. Chápu, že mu nic jiného nezbývá, ale bylo by správné říct to na rovinu,“ řekla imunoložka.Jaké onemocnění dnes covid vlastně je a co udělal s naší imunitou? Kdo všechno by se měl proti covidu letos očkovat? A co může pro budoucnost očkování znamenat Nobelova cena za technologie mRNA vakcín?---Ptám se já. Rozhovory s lidmi, kteří mají vliv, odpovědnost, informace.Sledujte na Seznam Zprávách, poslouchejte na Spotify, v Apple Podcasts a dalších podcastových aplikacích nebo na Podcasty.cz.Archiv všech dílů najdete tady, ostatní podcasty Seznam Zpráv tady. Své postřehy, připomínky nebo tipy nám pište prostřednictvím sociálních sítí pod hashtagem #ptamseja nebo na e-mail audio@sz.cz.

Premier Robert Golob je v državni zbor poslal predlog za imenovanje državne sekretarke Valentine Prevolnik Rupel za ministrico za zdravje. V okviru rekonstrukcije vlade naj bi se po neuradnih podatkih poslovila ministrica za kmetijstvo Irena Šinko in minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. SDS je medtem napovedala vložitev interpelacije zoper ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Januarska uskladitev pokojnin bo po napovedih ministra za delo Luke Mesca dosegla 8,2 odstotka, a le pod pogojem, da se bodo uresničile gospodarske napovedi. Državni sekretar Igor Feketija svari pred prevelikimi pričakovanji. - Analiza poplavljenih območij na Koroškem je pokazala, da približno 25 tisoč kubičnih metrov mulja sodi med nevarne odpadke. Po besedah Tanje Bolte z okoljskega ministrstva je za nevaren mulj edino primerno odlagališče na tem območju Tab Mežica. - Letošnja Nobelova nagrada za fiziko gre v roke raziskovalcev dinamike elektronov v atomih in molekulah.

Generalni državni tožilec Drago Šketa je zaradi vožnje pod vplivom alkohola odstopil s položaja. Kot je pojasnil, je v soboto o tem obvestil ministrico za pravosodje, danes zjutraj pa je pisno podal odstopno izjavo. Kot je povedal v izjavi za javnost, je odločitev o odstopu sprejel, ker bi navedene okoliščine lahko škodile ugledu državnotožilske organizacije. Ob tem se je opravičil vsem, ki jih je s takim dejanjem prizadel. Drugi poudarki oddaje: - Za nekaj več kot 65 tisoč študentk in študentov se je danes začelo novo študijsko leto, medtem vodstva javnih univerz opozarjajo na vse bolj občutno pomanjkanje kadrov. - Načelnik generalštaba srbske vojske zanika navedbe o kopičenju vojske in nameri vdora na Kosovo. - Nobelova nagrada za medicino madžarski biokemičarki Katalin Kariko in ameriškemu imunologu Drewju Weissmanu za razvoj cepiv proti covidu in raku.

Jaký nejlepší model a strategii zvolit při investování? Pokud jste pravidelnými posluchači našich podcastů víte, že odpověď není snadná. Je třeba zohlednit řadu proměnných, ale přesto několik řešení existuje, a my si některé z nich dnes představíme. A aby toho nebylo málo, na konci nahrávky si s námi můžete zahrát hru. Co v dnešním podcastu uslyšíte?

Odkud se bere inflace? Jaká je role centrálních bank v udržování finanční stability? Jak s tím souvisí letos udělená Nobelova cenou za ekonomii? A co nás teď čeká? Více nám poví naši hosté, Jakub Matějů z ČNB a Jaromír Baxa z FSV UK. Anotace jejich přednášek najdete níže. * Jakub Matějů – Role centrálních bank Přednáška se zaměří na roli centrální banky v moderní ekonomice. Ta je hlavně dvojí: péče o cenovou (tedy boj s inflací) a finanční stabilitu. Právě za výzkum, jehož závěry vedly k rozvoji tzv. makroobezřetnostní politiky a tím přispěly ke stabilitě finančního systému, byla udělena letošní Nobelova cena za ekonomii. I o ní bude řeč. * Jaromír Baxa – Inflace Proč máme inflaci a co s ní? Jak současnou inflaci vysvětlit? Do jaké míry je česká inflace naše domácí a do jaké míry dovezená ze zahraničí? Čekají nás znovu 70. léta s obdobím vysoké inflace a nezaměstnaností? Můžeme inflaci zkrotit bezbolestně? Samé otázky, na které zkusím nabídnout odpovědi. * Akce je zdarma, jsme ale malá neziskovka a bez podpory fanoušků, kteří se chtějí díky Science Café dozvídat něco nového, se neobejdeme. Budeme vděční za vaši podporu na www.darujme.cz/projekt/1202966 * Záznamy předcházejících Science Café si můžete pustit na www.slideslive.com/sciencecafe nebo na @sciencecafe * Hlavními partnery jsou společnosti LMC a MSD, partnery jsou Nakladatelství Academia, VESMÍR, SlidesLive, LukyLab a HybCity. * Akci pořádáme ve spolupráci s Czexpats in Science www.darujme.cz/projekt/1202966 Hudba znělky: Funky Element – Bensound.com www.sciencecafe.cz

U nedelju u 18h poslužujemo novu ŠŠB KBB epizodu podcasts "Šta bi bilo kada bi bilo" - vodič kroz masterklas o maštanju je Oliver Nektarijević, pesnik i frontmen benda "Kanda Kodža i Nebojša". Dok numere sa aktuelnog albuma „Beton“ osvajaju – pričamo o tome kako sačuvati dobar glas, da li je moguće trošiti reči, kolika je verovatnoća da se osvoji „Loto“ u odnosu na to da se dobije Nobelova nagrada. Oliver otkriva i zašto neke pesme piše godinama, a neke čas posla, kao i da li voli crno bele filmove i koji preporučuje kao obaveznu lektiru. Pored procesa stvaranja pesme, pričamo i o koncertu koji će se održati na dan 1.januara – sa „Kanda, Kodžom i Nebojšom“ staruje 2023. Priča nas vodi i u detinjstva kada se maštarije zagrevaju i formiraju nam karakter. Šta ste vi bili kada ste bili mali – da li ste bili strip junak ili ste pak imali vizuju da ste sa druge planete. Reči nas vode i na Arubu, ali i u svakodnevicu 20.veka – sećamo se kako je izgledo život bez telefonske sekretarice. Ovo su samo neke od tema koje su na meniju nove ŠBB KBB epizode čija je premijera u nedelju u 18h. Dobrodošli sanjari! Slušamo se i gledamo na sajtu Nova.rs, YouTube kanalu Nova S, kao i na svim podkast platformama. Dobra priča sledi.

U ovoj epizodi smo pričali o evoluciji ljudske vrste i srodnih grana drveta života, a sve to kroz prizmu evolucione genetike i u svetlu ovogodišnje Nobelove nagrade za fiziologiju i medicinu, koja je za "otkrića koja se tiču genoma izumrlih hominina i ljudske evolucije" dodeljena švedskom evolucionom genetičaru Svanteu Paabu. Gošća je bila prof. dr Biljana Stojković, redovna profesorka na Biološkom fakultetu.Pričali smo o tome na koji način se naučnici bave genetičkim istraživanjima evolucije čoveka, kakav je bio put otkrića srodnosti i mešanja između anatomski savremenog čoveka, neandertalaca, denisovaca i ostalih hominina, za šta je tačno dodeljena Nobelova nagrada ove godine, kako se razvijala tehnologija sekvenciranja i kako možemo na osnovu analize genetičkog materijala da zaključujemo o evoluciji čoveka (i vrsta generalno) i kakvu je ulogu u svemu tome imao Svante Paabo, kao i šta nas sve dalje čeka od neodgovorenih pitanja i zanimljivih problema u oblasti evolucione genetike čoveka. Support the show

V tomto podcaste budeme hovoriť o ďalších výsledkoch misie na odklonenie asteroidu DART, za čo bola udelená Nobelova cena za chémiu, dáme si Fakt a fikciu a na záver si povieme o tom, ako Covid ovplyvnil osobnostné črty ľudí. Pseudocast 578 na YouTube Zdroje NASA Confirms DART Mission Impact Changed Asteroid's Motion in SpacePress release: The Nobel Prize in Chemistry 2022Tighter school security leads to lower test scores, study findsBeing lonely and unhappy accelerates aging more than smoking[OC] Top 10 countries with the highest death rate from opioid overdoses. The United States in particular has seen a very steep rise in overdose deaths, with drug overdoses being the leading cause of death in adults under 50 years oldA Thousand Cuts: Cumulative Lead Exposure Reduces Academic AchievementEating Late Increases Hunger, Decreases Calories Burned, and Changes Fat TissueThe Pandemic Really Did Change Us on a Personal Level, And It Wasn't For The BetterBig FiveBig Five personality traits Image by Pexels from Pixabay

Nobelovu cenu míru letos dostal spolu s dvěmi organizacemi z Ruska a Ukrajiny Ales Bjaljacki. Běloruský disident, lidskoprávní aktivista, národní buditel a především jeden z nejslušnějších lidí, které jsem poznal. Do Osla si ale pro cenu nepojede. Od července loňského roku je totiž ve vězení a hrozí mu trest mezi sedmi a dvanácti lety. Jeho životní příběh je do značné míry příběhem běloruského demokratického hnutí.

Jednání o pražské koalici v celostátní perspektivě. Neformální summit lídrů zemí EU. Nobelova cena míru pro běloruského disidenta. Inspirují se čeští demokraté v boji o Hrad slovenským receptem? Privatizace EDF. Od "já" se vracíme k "my". Dobrovolně i z donucení. Kim Čong-un si testuje raketové svaly.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Nobelovu cenu míru letos dostal spolu s dvěmi organizacemi z Ruska a Ukrajiny Ales Bjaljacki. Běloruský disident, lidskoprávní aktivista, národní buditel a především jeden z nejslušnějších lidí, které jsem poznal. Do Osla si ale pro cenu nepojede. Od července loňského roku je totiž ve vězení a hrozí mu trest mezi sedmi a dvanácti lety. Jeho životní příběh je do značné míry příběhem běloruského demokratického hnutí. Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Kam by mohl dospět pražský neformální unijní summit – ve snaze zmírnit dopady cen energií? Jaké úvahy hrály roli v rozhodnutí norského výboru – o letošních laureátech Nobelovy ceny za mír? A dotkly se obnovené policejní kontroly na česko-slovenské hranici citelněji i organizovaných pašeráckých skupin?

Kolem jakých otázek se mohla protáhnout odpolední jednání pražského neformálního summitu zaměřená na dopady vysokých cen energií? Co pro ruskou lidskoprávní organizaci Memorial, jejíž činnost Putinův režim zakázal, znamená udělení Nobelovy ceny za mír? A kdy a jakou formou Moravské zemské muzeum zpřístupní zájemcům poklady z darované knihovny spisovatele Milana Kundery, jejíž poslední část právě doputovala do Brna? Poslechněte si odpolední publicistiku s Tomášem Pavlíčkem.

Dobitniki letošnje Nobelove nagrade za mir so Aleš Bjaljacki, beloruski zagovornik človekovih pravic v zaporu ter organizaciji za človekove pravice Memorial iz Rusije in Center za državljanske svoboščine iz Ukrajine. Kot navaja Nobelov odbor, so nagrajenci s svojim doslednim prizadevanjem za humanistične vrednote, z bojem proti militarizmu in zavzemanjem za načela prava oživili vizijo o miru in bratstvu med narodi. V oddaji tudi: - Voditelji Evropske unije še neenotni glede posega na trg energentov in vzpostavitev regulacije cen - Fides zadovoljen z začetkom pogajanj o stavkovnih zahtevah - Umrl je skladatelj Jure Robežnik, velikan zlate dobe Slovenske popevke

Septembrska brezposelnost je najnižja v samostojni Sloveniji. Ob koncu prejšnjega meseca je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 52 tisoč 43 ljudi. To je 21 odstotkov manj kot v primerljivem mesecu lani. Na Zavodu je ostalo le še 17 odstotkov oziroma 9 tisoč ljudi, ki so neposredno zaposljivi. Tudi na ravni Evropske unije smo med članicami z najnižjo brezposelnostjo. Drugi poudarki oddaje: - Vlada je sprejela izhodišča za pogajanja o stavkovnih zahtevah Fidesa; predstavila jih bo v petek. - Evropska unija sprejela nove sankcije proti Rusiji, ki si je danes tudi uradno priključila štiri ukrajinske regije. - Nobelova nagrada za kemijo trem znanstvenikom za razvoj klik kemije in bioortogonalne kemije.

Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij. Zamisel o tako imenovanem Higgsovem polju se je leta 1964 porodila britanskemu fiziku Petru Higgsu. Sprva obrobna teorija je z leti prerastla v ključen steber pri razlagi strukture vesolja, a manjkala je eksperimentalna potrditev. To smo dobili julija 2012, leto dni pozneje pa je sledila še Nobelova nagrada pionirjema Petru Higgsu in Francoisu Englertu. Kako je ideja prerastla v odkritje, kakšno okno v novo fiziko je prinesla in kaj bi lahko prinesla prihodnost, v svoji čisto sveže izdani knjigi opisuje britanski fizik Frank Close, sicer avtor številnih poljudnoznanstvenih uspešnic, tudi profesor teoretične fizike na Univerzi v Oxfordu. Ta konec tedna smo se z njim pogovarjali ob pomoči platforme Zoom.