Podcasts about nobelova

Zdravo. Tokrat smo z vami Gustl, Lojz in Štef, konca sveta pa ni! Zato smo začeli epizodo z razpravo nesmrtnosti duše in o tem, kaj se z njo zgodi ob teleportu, ter ugotovili, da je demenca najbrž razkrajanje duše. Spomnimo se tudi na novico, da tudi v cerkve prihajajo POS terminali in brezgotovinsko poslovanje. Švedski akademiji, ki podeljuje Nobelove nagrade predlagamo, da za oranžnega zeta izumi posebno priznanje: Nobelovo nagrado za Trumpa. Take nagrade nima in je ne bo imel nihče drug. Naj bo to najlepša nagrada in najbolj velika. Večja kot navadne Nobelove nagrade. In bolj zlata. In bolj unikatna. Enkratna. Seveda ne pozabimo na Komodo, na zmaje in na kačo, ki je padla z nadstreška, spomnimo pa se tudi na slikanje s tigri (tega raje ne počnite) in posledično na Darwinove nagrade!

Na sociálnych sieťach sa opäť šíria príspevky, ktoré vyzdvihujú zázračné vlastnosti ivermektínu a dokonca prinášajú aj údajné recepty na jeho domácu prípravu. Čo o ivermektíne naozaj vieme? A existuje jednoduchý recept? Aj o tom diskutovala Veronika Jursová Prachárová so šéfkou projektu Demagog.sk Veronikou Frankovskou a následne s biochemikom Petrom Holubom.V úvode Veronika Frankovská priblížila, že na dezinformačnej scéne opäť rezonovala téma údajných nákupov nehnuteľností prezidentom Volodymyrom Zelenským. Rovnako sa rozšírilo tvrdenie, že novelou zákona sa na Slovensku schválilo povinné očkovanie.„V skutočnosti povinné očkovanie platí už dlho a táto novela len zjednodušila spôsob, akým sa škola dostane k informácii o očkovaní,“ vysvetlila Frankovská.V druhej časti diskusie biochemik Holub hneď v úvode vysvetlil, že ivermektín je liek určený na liečbu parazitárnych infekcií.„Pôsobí tak, že u parazitických červov paralyzuje nervy a svaly, čím sa červ prestane hýbať, postupne uhynie a telo ho následne vypudí,“ priblížil. Dodal, že za objav spôsobu prípravy ivermektínu bola udelená aj Nobelova cena.Podľa Holuba si skutočný ivermektín doma nikto nevyrobí.„V zásade nie je dobrý nápad pokúšať sa vyrábať lieky doma – jednak je veľmi ťažké zachovať čistotu v neprofesionálnych podmienkach, a predovšetkým je pre bežného človeka nemožné určiť, akú dávku si vlastne podáva. Ľahko by tak mohlo dôjsť k predávkovaniu, ktoré má aj v prípade ivermektínu vážne nežiaduce účinky,“ upozornil biochemik.Diskusiu moderovala Veronika Jursová Prachárová.

V tejto časti budeme hovoriť o nových možných kritériách, podľa ktorých klasifikovať obezitu a o Nobelovej cene za medicínu za rok 2025. Zdroje Slovakia needs urgent new obesity management interventions 70% of US May Be Classed as Obese Under New Measures Implications of a New Obesity Definition Among the All of Us Cohort Nobel Prize in Physiology or Medicine 2025 Image by Michal Jarmoluk from Pixabay

Ali se v mednarodni politiki 21. stoletja vlade res lahko zanašajo samo še na izsiljevanja in grožnje z uporabo sile – ali pa je druge države vendarle mogoče prepričevati tudi z znanstvenimi in umetnostnimi dosežki ter smelimi idejami?Četudi še nikoli niste bili v Združenih državah, najbrž dobro veste, kaj bi vam rekli tamkajšnji policisti, če bi vas slučajno prijeli – povedali bi vam, da ste aretirani, da imate pravico molčati in da imate pravico do odvetnika. To veste, ker ste si skozi leta ogledali kopico ameriških filmov in televizijskih serij. Pa veste, kaj bi vam v enakem položaju rekli kitajski, ruski, francoski, nemški ali, zakaj pa ne, slovenski policisti? Ne? No, če je tako, tedaj lahko rečemo, da so ameriške kriminalke izvrstno opravile svoje delo in vam približale ameriški vsakdanjik, ameriške vrednote, ameriško kulturo. In domnevati je mogoče, da smo Združenim državam, kadar lomastijo po svetovnem odru in kršijo mednarodno pravo, táko ravnanje marsikje po svetu lažje in hitreje pripravljeni spregledati ali ga opravičiti, ker nas v naših vsakdanjih življenjih pač preplavljajo ameriški filmi in glasba, ker občudujemo prebojnost ameriških vesoljskih in digitalnih tehnologij, ker zagrizeno spremljamo športne tekme v tamkajšnjih profesionalnih ligah. Temu politologi in raziskovalci mednarodnih odnosov menda rečejo mehka moč. In Združenim državam je ne primanjkuje. Ali pač? Zunanja politika druge Trumpove administracije namreč v pomembni meri temelji na grobih grožnjah najstarejšim in najbolj zvestim zaveznicam in tako se postavlja vprašanje, ali filmi in glasba res še lahko amortizirajo tesnobo ob ameriških ozemeljskih pretenzijah po Grenlandiji in Kanadi, ali res še lahko ublažijo ogorčenje ob izsiljevalskih carinah? Pa ne le to; bolj ko se namreč Trumpova administracija – tak je vsaj vtis – požvižga na ugled Združenih držav, bolj ostro se postavlja vprašanje, ali lahko ta trend izkoristijo v poglavitni ameriški tekmici in Kitajsko predstavijo kot tisočletno velesilo, ki ima svetu marsikaj ponuditi – od globoke Konfucijeve filozofske misli prek slastnih mandžurskih cmočkov do osupljivih zmogljivosti futurističnih maglev železnic? In kaj je v takih okoliščinah z mehko močjo drugih akterjev globalne politike od Rusije in Indije do Evropske unije? To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili sinologinjo dr. Heleno Motoh z Znanstveno-raziskovalnega središča Koper ter politologe dr. Danico Fink Hafner, dr. Ano Bojinović Fenko in dr. Jureta Požgana s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Foto kolaž:- Konfucij (Wikipedija, javna last)- Michael Jordan na ploetnih v Barceloni leta 1992 (Wikipedija, gapvenezia)- Panorama Šanghaja (Wikipedija, xiquinhosilva)- Hamburger (Wikipedija, hongreddotbrewhouse)- Bob Dylan, Nobelova nagrada za književnost l. 2016 (Wikipedija, Chris Hakkens)- Tradicionalni mandžurski cmočki »jiaozi« (Wikipedija, Emcc83)- Bela hiša (Wikipedija, Zach Rudisin)- Maglev vlak v Šanghaju (Wikipedija, chainwit.)- Kip svobode v New Yorku (Wikipedija, AskALotI)- Buzz Aldrin na Luni, 20. julij 1969 (Wikipedija, Neil Armstrong)- Veliki kitajski zid pri Jinshanlingu (Wikipedija, Jakub Hałun)- Hollywood, Los Angeles (Wikipedija, Thomas Wolf)- Mo Yan, Nobelova nagrada za književnost l. 2012 (Wikipedija, Johannes Kolfhaus)- Prizor z otvoritve poletnih OI v Pekingu l. 2008 (Wikipedija, Tim Hipps)- Panorama New Yorka (Wikipedija, King of Hearts)- Promocijski plakat za kitajsko video-igrico Black Myth Wukong (Wikipedija, DatBot)

Hamas je skladno z dogovorom za mir v Gazi izpustil vse zajete izraelske talce, Izrael pa postopno izpušča palestinske zapornike in pripornike. V Izraelu so medtem slovesno sprejeli ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ob prihodu v izraelski parlament je ponovil, da gre za velik dan brez primere in potrdil: vojne je konec. Drugi poudarki oddaje: - Rutte v Ljubljani zbrane parlamentarce članic Nata opozoril na vse večje varnostne grožnje. - Zaradi obtožb o fizičnem in psihičnem nasilju odstopa poslanec SD Jani Prednik. - Nobelova nagrada za ekonomijo trojici, ki je raziskovala vpliv novih tehnologij na trajnostno gospodarsko rast.

Připravila ho Michaela Vetešková.

Simbol boja za pravičnost, svobodo in demokracijo. Tako na Zahodu odmeva razglasitev letošnje Nobelove nagrajenke za mir. To je vodja opozicije v Venezueli Maria Corina Machado. 58-letnica, ki se zaradi pritiskov skriva, trdi, da je to priznanje celotnemu gibanju za spremembe v Venezueli. Druge teme: - V Beli hiši trdijo, da bi moral Nobelov odbor nagraditi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tudi zaradi prekinitve ognja v Gazi. Izraelske sile v enklavi se taktično umikajo. Boj s Hamasom ni končan, trdi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki vztraja pri demilitarizaciji Gaze. - Predlog božičnice je vnesel razdor med socialne partnerje. Predstavniki delodajalcev so protestno zapustili današnjo sejo.Vodja obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar je dejal, da niso pristali na to, da bi se pogajali o brezkompromisnem predlogu vlade. Minister Luka Mesec zavrača, da bi bila vlada rigidna v svojih stališčih. - Damjan Petrič od danes vodi policijo s polnimi pooblastili. Želi povečati ugled policije v javnosti, tudi z doslednimi ukrepi za večjo varnost ob uporabi prisilnih sredstev, se pravi da osebam ob uporabi prisilnih sredstev čimprej nudijo ustrezno zdravniško pomoč.

Jaký prostor má prezident, pokud chce ovlivnit složení nové vlády? Jak nadějně působí nejnovější vývoj kolem dohody o příměří v Gaze? A jaké aktivity ocenil Nobelův výbor, když letošní cenu za mír udělil venezuelské aktivistce Maríi Corině Machadové?Všechny díly podcastu Hlavní zprávy - rozhovory a komentáře můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Konec vojne v Gazi? Izraelska vlada potrdila dogovor s Hamasom o izpustitvi talcev in zapornikov. V veljavi prekinitev ognja.Nobelova nagrada za mir potuje v Venezuelo, dobila jo bo vodja opozicije.V ospredju zasedanja Parlamentarne skupščine NATA v Ljubljani varnostni izzivi.Sebastjan Jeretič o premierjevem obračunavanju s protikorupcijsko komisijo: Diskreditacija nadzorne ustanove je politično nespametna poteza.Primc in Miklavčičeva bosta v državni zbor vložila več kot 46 tisoč podpisov za referendum proti zastrupljanju ljudi.Minister zadovoljen z vzpostavljanjem dolgotrajne oskrbe. Po podatkih s terena razlogov za zadovoljstvo ni.VREME – sončno in razmeroma toplo bo.Zaradi veta državnega sveta poslance čaka novo odločanje o noveli o vrtcih.Zastarelo električno omrežje in odsluženi viri energije še vedno skrbijo strokovnjake.ŠPORT: Nogometaši Slovenije na Kosovo, čaka jih ključna tekma v boju za svetovno prvenstvo.

Letošnja Nobelova nagrajenka za mir je, kot omenjeno, venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado. Norveški Nobelov odbor jo je označil za pogumno, predano zagovornico miru, največjo v Latinski Ameriki, ki si ob vse več avtokratskih režimih neutrudno prizadeva za demokracijo. Vodi stranko Vente Venezuela ter je soustanoviteljica civilne organizacije Súmate za nadzor volitev in krepitev državljanskih pravic za venezuelsko ljudstvo. V oddai tudi o tem: - V Gazi je začelo veljati premirje, a izraelska vojska bo ostala v enklavi do razorožitve Hamasa, napoveduje Netanjahu - Slovenija podpira uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini; ob tem opozarja na pravni vidik - Na mednarodni dan brezdomnih je slišati tudi opozorila o skritem brezdomstvu

Po več kot dveh letih vojne in številnih neuspešnih diplomatskih poskusih doseganja premirja v Gazi je iz Egipta danes končno prispela dobra vest. Dogovora med Izraelom in Hamasom o izvedbi prve faze premirja so se najbolj razveselili Palestinci, ujeti v opustošeni enklavi. Ostali poudarki oddaje: - Evropski parlament pričakovano zavrnil oba predloga nezaupnice Evropski komisiji, slovenski poslanci glasovali različno. - Nobelova nagrada za literaturo letos madžarskemu pisatelju Laszlu Krasznahorkaiju. - Predsednik KPK premierja in preostale nosilce najvišjih funkcij poziva k dostojni komunikaciji in spoštovanju neodvisnih nadzornih institucij.

Jakou naději pro mír v Gaze přináší dohoda o první fázi plánu Donalda Trumpa? Jak výrazně se už rýsuje půdorys pro novou českou vládu? A jakým otázkám se ve své tvorbě věnuje letošní laureát Nobelovy ceny za literaturu, maďarský spisovatel László Krasznahorkai?Všechny díly podcastu Hlavní zprávy - rozhovory a komentáře můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Državna revizijska komisija je zavrnila zahtevek KPK-ja za revizijo nakupa Leonardovih helikopterjev in s tem prižgala zeleno luč nadaljnjemu postopku. Po navedbah komisje so presojali le domnevno sporno merilo o osvetlitvi ločenega prtljažnega prostora. - Von der Leyen: Kršitve zračnega prostora članic Unije v sklopu usklajene kampanje proti Evropi, ki mora okrepiti obrambo. Gre za hibridno vojskovanje Rusije. - V Egiptu tretji dan pogajanj o ameriškem mirovnem načrtu za Gazo. Hamas predal sezname talcev in palestinskih zapornikov, ki jih bodo izmenjali. - Nobelova nagrada za kemijo za razvoj kovinsko-organskih okvirjev. Z njimi lahko zajemamo ogljikov dioksid in pridobivamo vodo iz puščavskega peska.

Državna revizijska komisija je zavrnila zahtevek za revizijo nakupa helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, ki ga je sredi septembra vložila Komisija za preprečevanje korupcije. Iz KPK so sporočili, da upoštevajo odločitev Državne revizijske komisije, da pa nadaljujejo postopke predhodnega preizkusa glede očitkov iz prijav v tej zadevi. V oddaji tudi o tem: - Ustavna komisija soglasno za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo - Izrael nadaljuje bombardiranje Gaze, medtem ko se začenja že tretji dan pogajanj o premirju - Nobelova nagrada za kemijo znanstvenikom za razvoj ogrodij, ki omogočajo tudi pridobivanje vode iz puščavskega zraka

Sanacija dobri dve leti po ujmi v savinjsko-šaleški regiji teče prepočasi, opozarjajo tamkajšnji župani ob današnjem obisku vlade. Med temami so poleg obnove po poplavah tudi infrastrukturni projekti, kot je graditev ceste tretje razvojne osi, ter zeleni prehod regije. Na seji v Mozirju, s katero so začeli obisk, so obravnavali predloga zakona o postopnem zapiranju premogovnika Velenje in izhodišča za pripravo predloga zakona o razvojnem prestrukturiranju regije ter se seznanili z ukrepi in vlaganji v vodotoke, za katere je bilo v zadnjih dveh letih namenjenih skoraj milijardo evrov. Drugi poudarki oddaje: - Izraelci zaznamujejo drugo obletnico Hamasovih terorističnih napadov. - Trump ob zaprtju vlade v dodatne napotitve garde in uvozne carine. - Nobelova nagrada za fiziko za odkritja, ki omogočajo kvantne računalnike.

Nobelovi nagrajenci za fiziko so letos Britanec John Clarke, Francoz Michel Devoret in Američan John Martinis. Sredi 80 ih let so v seriji eksperimentov pokazali, da je mogoče zakone kvantnega sveta, ki določajo obnašanje atomov in subatomskih delcev, prenesti tudi v naš, makroskopski svet.

Gorski reševalci so našli preostala hrvaška planinca, ki ju je včeraj odnesel plaz na Toscu. Kot je še sporočil vodja intervencije Miha Arh, so vsi trije umrli, in družinam izrekel sožalje. Temu se je pridružil notranji minister Boštjan Poklukar, ob tem pa pozval vse, ki so se nameravali odpraviti v gore, naj ne gredo, saj so razmere v visokogorju izredno zahtevne. Drugi poudarki oddaje: - Izrael ob začetku mirovnih pogajanj nadaljuje napade na Gazo. - Po sinočnjem imenovanju francoske vlade odstopil premier Lecornu. - Letošnja Nobelova nagrada za medicino za odkritja na področju imunologije.

Prestižno priznanje si bodo razdelili Američana Mary Brunkow in Fred Ramsdell ter Japonec Shimon Sakaguchi.Prvi ponedeljek v oktobru že tradicionalno požlahtnijo Nobelove nagrade za najboljše znanstvene dosežke. Danes dopoldan so tako v Stockholmu razglasili letošnje nagrajence za področje medicine in fiziologije. Prestižno priznanje si bodo razdelili Američana Mary Brunkow in Fred Ramsdell ter Japonec Shimon Sakaguchi za raziskave na področju imunologije. Odkrili so, kako imunski sistem prepreči, da bi obrambne celice organizma napadle snovi, ki telesu niso nevarne. Razglasitev je spremljal Iztok Konc, razlaga imunolog Alojz Ihan. Nobelova organizacija TUKAJ

Piše Nada Breznik, bere Eva Longyka Marušič. V Piškotih s sporočilom Uroš Zupan ponuja svojevrsten kolaž dragocenih premislekov, spominov, subjektivnega doživljanja telesne bolečine ob neizogibnem zavedanju ranljivosti in minljivosti, pa esejev o literaturi in popularni glasbi, s katerima je organsko zraščen, saj sta sestavni deli njegovega intimnega sveta. Ob njiju je rasel, zorel, se navduševal in navdihoval. Ko v esejih navaja najljubše avtorje na področju literature in najljubše izvajalce in skladbe popularne glasbe, gre še dlje, saj pogosto izpisuje besedila pesmi, jih razčlenjuje in opozarja na ključna mesta, v glasbo pa bralca uvaja tako kot to besedni ustvarjalec zna, in sicer z izvrstnimi poetičnimi, subtilnimi opisi, ki se dotikajo posameznih instrumentalnih delov, vokalnih izvedb, različnih nivojev in plasti glasbe, vse tako privlačno, da si bralec zaželi te skladbe še sam ponovno ali na novo zavrteti in se vanje potopiti z novim uvidom, z novo, čeprav izposojeno izkušnjo. Pesnikov izbor literatov ne preseneča, a Zupan ga osvetljuje z izborom posameznih pesmi, kolikor jih obseg njegovega dela dopušča. Njegova najljubša pesnica je Nobelova nagrajenka Wisława Szymborska, najljubši pesnik je Czesłav Miłosz, najljubši nemški pesnik pa Gotfried Benn. Ne izogne se niti ameriški pesnici, Nobelovi nagrajenki novejšega datuma Louisi Glück. Dolgo, navaja avtor, je bil njegov najljubši roman, kultno delo Aleksandrijski kvartet Lawrenca Durrela. Pesnik ima gotovo na zalogi še mnogo imen in mnogo kriterijev po katerih izbira, a že navedeni avtorji so jagodni izbor iz svetovne literature. Zanimivo in resnično je njegovo razmišljanje o branju poezije, o uvidu vanjo. Niso vse pesmi vedno odprte našemu razumevanju, kar ne govori o kvaliteti pesmi. Pesem mora imeti svoj čas in bralec svoj trenutek, da jo sprejme, prepozna v njej sebe in svoje izkušnje, ali nove, neznane izkušnje, jo ponotranji in posvoji. Popularna glasba je v času socializma prihajala k nam z zamikom, po različnih kanalih, vendar so jo ljubitelji in med njimi je bil tudi avtor Piškotov s sporočilom, cenili toliko bolj, kolikor težje so do nje prišli. Mnoge skladbe so bile povezane z avtorjevim razpoloženjem in čustvi, z določenim obdobjem ali dogodkom in tako so ostali zapisani v spominu in tako jih ob poslušanju vedno znova izvabljajo. Zupan je kot samouk na tem področju prebiral vse, kar je bilo o popularni glasbi napisanega, ustvarjal je lastne zbirke in v pričujoči knjigi ponudil tudi sezname svojih najljubših plošč devetdesetih, osemdesetih in sedemdesetih let, zadnji dve veljata za zlato dobo, klasiko tedaj še ne priznane glasbe. Zupan tako v Piškotih s sporočilom ponuja malo enciklopedijo popularne glasbe in glede na vse v knjigi napisano, mu gre, poznavalcu, res zaupati. Najbolj oseben in iskren del te zbirke je zajet v zapisih o bolečem soočenju s telesnimi omejitvami zaradi obrab, ki nas doletijo v času, ko se telo začne starati. Na pragu šestdesetih, pogosto v bolečinah, ki filtrirajo njegova občutja, ki reducirajo njegove aktivnosti na osnovno, na hojo, ugotavlja, da je tudi s hojo pretiraval, v želji, da se priklene na zemljo in tako podaljša svoj vek na njej. Da podaljša bivanje ob svojih bližnjih, kajti misel, da jih ne bo več videl, je neznosna. Vračanje v otroštvo je značilno za to obdobje, vračanje k preprostim deškim igram, v rodne Trbovlje, v čas, ko je bilo vse skromno in sivo, ko je le domišljija barvala vsakdanjost in jo delala vznemirljivo. A čas se je neusmiljeno vrtel, komaj izmišljene igre so zastarevale, menjavali so se vzorniki, menjavale so se vrednote, preizkusiti je bilo treba razne omame, potovati in od blizu doživeti čarobnost oddaljenih in opevanih pokrajin in tujih mest. O vsem tem piše avtor in med prozne tekste dodaja ne samo pesmi priznanih avtorjev, temveč tudi svoje lastne pesmi. Zanimiv, širen svet nam ponuja v Piškotih s sporočilom, zanimiva doživetja, preplet proze in poezije, pisan z neko novo, za Uroša Zupana neznačilno ponižnostjo in tiho melanholijo.

S investicemi vás čeká divoká jízda na horské dráze. Vaše emoce poletí vzhůru, aby se následně propadly klidně až do nejistoty a strachu. Jak své emoce udržet na uzdě a vyhnout se investičním chybám, které je pod vlivem silných emocí tak snadné udělat? Poslechněte si, jak dlouhodobí investoři jako Warren Buffett a Nobelova nadace spravují svá portfolia, proč je důležitá diverzifikace a jak předcházet FOMO efektu.

Nobelove ceny si minulý rok rozdelili dve oblasti – výskum proteínov a AI. Mala byť Nobelova cena za fyziku pre AI? Čo robí mikroRNA? A čím presvedčila umelá inteligencia odborníkov? O tom všetkom diskutujú Jozef a Samuel. Máme novú knihu – Rozhovory o vesmíre https://www.martinus.sk/2901887-rozhovory-o-vesmire/kniha Podcastové hrnčeky a ponožky nájdete na stránke https://vedator.space/vedastore/ Vedátora môžete podporiť cez stránku Patreon https://www.patreon.com/Vedator_sk   Všetko ostatné nájdete tu https://linktr.ee/vedatorsk Vedátorský newsletter http://eepurl.com/gIm1y5

Pisati pomeni angažirati se, pomeni, kot je še poudarjal Jean-Paul Sartre (1905–1980), zahtevati svobodo. Letos mineva sto dvajset let od rojstva tega kontroverznega filozofa, dramatika, prozaista in političnega aktivista. Sartre ni bil le eden najpomembnejših francoskih intelektualcev dvajsetega stoletja, temveč tudi eden ključnih predstavnikov filozofije eksistencializma. Na splošno pa je za Sartrovo ustvarjanje značilno, da je bila pri njem filozofija neločljivo povezana z literaturo, in obratno. Napisal je nekaj romanov, kot so Gnus, V zrelih letih, Odlog, Smrt v duši, danes je znan tudi po dramskih delih, kot so Zaprta vrata, Muhe, Nepokopani mrtveci, nekoliko manj pa po avtobiografiji z naslovom Besede in esejih, kot so Eksistencializem je vrsta humanizma, Kaj je literatura? ter Mit in stvarnost gledališča. Sartru je bila leta 1964 podeljena Nobelova nagrada za književnost, ki pa jo je iz moralnih razlogov zavrnil, češ da je vedno zavračal uradne časti in da, kot je izpostavil, "pisatelj ne bi smel dovoliti, da iz njega naredijo institucijo". Njegovo delo je vplivalo na vrsto literatov, sociologov, filozofov, pa tudi na literarne teoretike. V pogovoru, ki je bil prvič objavljen leta 2005, razmišljamo o pomenu in aktualnosti njegovega dela. Sodelujejo literarni zgodovinar dr. Janko Kos, filozof dr. Valentin Kalan in literarni kritik Urban Vovk. Foto: Wikipedija

Roman, ki je južnokorejsko pisateljico pred osmimi leti izstrelil med zvezdnice sodobne svetovne književnosti in torej v pomembni meri tlakoval pot njeni letošnji Nobelovi nagradiLetošnja Nobelova nagrada za književnost je šla v roke 54-letne južnokorejske pisateljice Han Kang, ki je švedske akademike prepričala, kot so zapisali, z intenzivno poetično prozo, ki se sooča z zgodovinskimi travmami in razgalja krhkost človeške eksistence. In kar velja za opus Han Kang nasploh, menda še prav posebej velja za roman Vegetarijanka, ki je v izvirniku izšel leta 2007, devet let pozneje pa je pisateljica zanj dobila mednarodnega Bookerja, dandanes najbrž najbolj prestižno nagrado za v angleščino na sveže preveden roman. To priznanje je Han Kang nemudoma izstrelilo med zvezdnice sodobne svetovne književnosti in torej v pomembni meri tlakovalo pot njeni Nobelovi nagradi. Nič čudnega, skratka, če imamo izmed vseh del, pod katere se je južnokorejska avtorica doslej podpisala, v slovenščini na voljo prav Vegetarijanko, ki jo je za Mladinsko knjigo – ne sicer neposredno iz korejščine, ampak prek španščine – leta 2021 v slovenščino prevedla Urša Zabukovec. A kakšno zgodbo pravzaprav spremljamo v Vegetarijanki? O čem neki Han Kang tu piše? In kako težko je sodobnemu evropskemu bralcu vstopiti v literaturo, ki je nastala v kulturno tako oddaljenem kontekstu, kot je korejski? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili prof. dr. Byoung Yoong Kanga, ki na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete med drugim predava korejsko književnost. foto: Goran Dekleva

Nobelova nagrada za mir za 2024. godinu dodijeljena je japanskoj organizaciji koja predstavlja preživjele žrtve atomskih bombi iz Hirošime i Nagasakija. Antinuklearna organizacija postala je prvi japanski dobitnik Nobelove nagrade za mir u posljednjih 50 godina.

Ove godine Nobelova nagrada za mir pripala je japanskom pokretu preživjelih od atomske bombe iz Hirošime i Nagasakija, Nihon Hidankyo. Članovi pokreta su preživjeli svjedoci historije i protive se nuklearnom oružju širom svijeta, oslanjajući se na lične priče i kreirajući obrazovne kampanje.

So izraelski napadi na mirovnike Združenih narodov v Libanonu kaplja čez rob? Španija poziva k preklicu prostotrgovinskega sporazuma med Unijo in Izraelom - ta trdi, da so mirovniki živi ščit gibanja Hezbolah. Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Joseph Borrell poudarja enoten poziv Izraelu, naj preneha napade na sile UNIFIL. Druge teme: - Nobelova nagrada za ekonomijo ameriškim strokovnjakom za analize o vplivu institucij na blaginjo - Za zdaj še ni jasnega odgovora, kdo bo skušal sestaviti vladno koalicijo v Avstriji - Zaradi urejanja strelišča v Apačah obsežen golosek

Připomene, že v Olomouci začíná festival rozhlasové tvorby PRIX BOHEMIA RADIO, v Praze je festival světla Signal a v Ostravě hrají poslední dílo židovského autora Pavla Haase Šarlatán. A provede vás také výstavou nejkrásnějších českých knížek loňského roku v Národním muzeu. Průvodkyní světem kultury je Michaela Vetešková.

Jak stabilní bude v Královéhradeckém kraji koalice hnutí ANO, Hlasu, SPD, Svobodných a PRO? Letošní Nobelovu cenu za míru získala japonská organizace bojující proti jaderným zbraním. Proč padla volba právě na ni? Do Prahy se nakrátko vrátil meč Jana Žižky – jaký byl jeho osud?

Japonska organizacija Nihon Hidankyo je prejemnica letošnje Nobelove nagrade za mir. Organizacija, ki združuje preživele po napadih z jedrskim orožjem na Hirošimo in Nagasaki, si prizadeva za svet brez jedrskega orožja. Eden od predsednikov organizacije, Tošijuki Mimaki, je v odzivu ponovil poziv k ukinitvi jedrskega orožja in opozoril, da bi morebitna uporaba tega orožja v Ukrajini ali Gazi vodila v njegovo nadaljnjo uporabo. Ostali poudarki oddaje: - Obsodbe izraelskih napadov na pripadnike mirovne misije Združenih narodov v Libanonu: gre za nesprejemljivo in nedopustno početje. - Premier Golob od gospodarskega ministra Hana pričakuje ukrepe, povezane z ukinitvijo delovnih mest v Maleju. - Ta konec tedna v Tržaškem zalivu znova več kot tisoč 600 jadrnic. V ospredju letošnje Barkovljanke trajnostni razvoj, okolje in vključujoča družba.

Jak stabilní bude v Královéhradeckém kraji koalice hnutí ANO, Hlasu, SPD, Svobodných a PRO? Letošní Nobelovu cenu za míru získala japonská organizace bojující proti jaderným zbraním. Proč padla volba právě na ni? Do Prahy se nakrátko vrátil meč Jana Žižky – jaký byl jeho osud?Všechny díly podcastu Hlavní zprávy - rozhovory a komentáře můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Nobelovo nagrado za mir letos prejme japonska organizacija Nihon Hidan-kjo, predstavnica preživelih po jedrskih napadih na Hirošimo in Nagasaki. Dodelitev nagrade organizaciji, ki si prizadeva za svet brez jedrskega orožja, so med drugim pozdravili na Japonskem ter v vodstvu Združenih narodov. V Zrcalu dneva tudi: - Obsodbe izraelskega napada na mirovnike Združenih narodov v Libanonu - Kaj bo storila vlada ob napovedanih odpuščanjih v šempetrski družbi Mahle? - Več kot 4 tisoč ljudi v Posočju bi lahko ostalo brez osebnega zdravnika

Nobelovo nagrado za mir bo letos dobila japonska organizacija Nihon Hidankyo, predstavnica preživelih po jedrskih napadih na Hirošimo in Nagasaki. Prizadeva si za svet brez jedrskega orožja, kar je v luči aktualnih konfliktov pomembno sporočilo. Jedrske sile se posodabljajo in nadgrajujejo svoj arzenal, nove države skušajo pridobiti jedrsko orožje, in grožnje z njegovo uporabo so del aktualnega vojskovanja, so sporočili iz Nobelovega odbora. Drugi poudarki oddaje: - V izraelskem napadu v Libanonu tudi danes ranjena dva pripadnika mirovnih sil. - Možnost prekinitve zaporne kazni ne bo ogrozila javne varnosti, zagotavljajo pristojni. - Zdravstvena kriza v Posočju: trije od štirih družinskih zdravnikov v Tolminu dali odpoved.

Jaké jsou plusy a minusy zálohování PET lahví a plechovek, které navrhuje ministerstvo životního prostředí? Jak varovné jsou nové údaje o zhoršujícím se stavu Výtoňského železničního mostu? A čím zaujala švédskou akademii tvorba letošní laureátky Nobelovy ceny za literaturu, jihokorejské spisovatelky Han Kang?

Državni zbor se je seznanil s proračunskimi dokumenti za prihodnji dve leti. Vključujejo tudi denar za reforme, je zagotovil premier Robert Golob in kot prioriteto poudaril investicije v zdravstvo. Druge teme: - Izraelske sile nadaljujejo napade na jug Libanona, obstreljevale tudi cestno povezavo s Sirijo. - Po poplavah v Bosni in Hercegovini pred enim tednom nekateri kraji še vedno brez pomoči. - Nobelova nagrada za književnost južnokorejski mladinski pisateljici Han Kang.

Jaké jsou plusy a minusy zálohování PET lahví a plechovek, které navrhuje ministerstvo životního prostředí? Jak varovné jsou nové údaje o zhoršujícím se stavu Výtoňského železničního mostu? A čím zaujala švédskou akademii tvorba letošní laureátky Nobelovy ceny za literaturu, jihokorejské spisovatelky Han Kang?Všechny díly podcastu Hlavní zprávy - rozhovory a komentáře můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

V Izraelu zaznamujejo prvo obletnico vdora pripadnikov Hamasa v judovsko državo, ki je sprožil vojno v Gazi. Ta je med Palestinci zahtevala skoraj 42 tisoč smrtnih žrtev, 100 tisoč je ranjenih, 1,8 milijona razseljenih, izraelski talci pa še vedno niso na prostosti. Izraelska vojska medtem nadaljuje napade v enklavi in obstreljevanje libanonske prestolnice Bejrut. Druge teme: - Državni zbor o imenovanju šolskega in obrambnega ministra; resor za digitalizacijo bo začasno vodil finančni minister. - Nobelova nagrada za medicino v roke ameriškima znanstvenikoma za odkritje mikro RNK, ključne pri regulaciji genov. - Teden otroka z geslom Otrok, nepopisan list poziva k ustvarjalnosti in vzgoji najmlajših v odgovorne odrasle.

Už za necelý týden se dozvíme, kdo bude dalším nositelem Nobelovy cenu míru. Kdo ji nakonec dostane, o tom rozhoduje norský Nobelův výbor. Oznámení s napětím sledují novináři, politici, ale také zaměstnanci Nobelova mírového centra. Pro ty totiž hned po oznámení začíná napínavé období, něco jako muzejnický sprint. V pátek se dozví, kdo je dalším laureátem, a na začátku prosince už o něm musí mít hotovou výstavu.Všechny díly podcastu Zápisník zahraničních zpravodajů můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

I biochemici jsou normální lidé, vzkazuje nám předsedkyně Akademie věd ČR, prof. Eva Zažímalová. Které objevy přivítala s pocitem, že dokážou zásadně měnit naše životy k lepšímu? Proč k nám v posledních dekádách nedoputovala Nobelova cena, ač máme rozhodně vědce a vědkyně nobelovské třídy? A jakými ručními pracemi si paní profesorka zpříjemňuje vzácné chvíle odpočinku?

13. maja 2024 je umrla Alice Munro, kanadska pisateljica in Nobelova nagrajenka za književnost leta 2013. Rodila se je leta 1931 v kraju Wingham v Ontariu in prvo kratko zgodbo napisala še kot najstnica, zavzeto pa je začela pisati in objavljati, ko je imela trideset let in si je s težavo trgala čas od gospodinjskih opravil. Prvo knjigo je objavila leta 1968 in dobila zanjo največjo kanadsko književno nagrado, potem je na vsakih nekaj let objavila novo knjigo kratkih zgodb in ves čas dobivala različne nagrade, nazadnje še največjo, Nobelovo. Alice Munro je tudi med Slovenci zelo priljubljena pisateljica, prevedenih imamo pet knjig njenih kratkoproznih besedil. Oddaja o veliki pisateljici, ki jo je leta 2007 pripravila Katarina Mahnič - kot hommage »umetnici sodobne kratke zgodbe,« - tako so zapisali v utemeljitvi Nobelove nagrade.

Mađarska naučnica Katalin Karikó i američki kolega Drew Weissman dobitnici su Nobelove nagrade za medicinu 2023. Švedsko tijelo koje dodjeljuje nagrade kaže da su njih dvoje značajno doprinijeli neviđenoj stopi razvoja mrna vakcine tokom jedne od najvećih prijetnji čovječanstvu u modernom vremenu. Upoznali su se prije dvadesetak godina kod kopir-aparata na Univerzitetu u Pensilvaniji.

V spopadih med izraelsko vojsko in palestinskim gibanjem Hamas, ki so izbruhnili v soboto, je bilo doslej ubitih več kot tisoč 300 ljudi, med njimi več 10 tujih državljanov, več kot 5 tisoč je ranjenih. Izraelska vlada je poleg vpoklica rezervistov ukazala popolno blokado Gaze. Preostale novice: Državni zbor se je seznanil z odstopoma ministrov Sanje Ajanović Hovnik in Uroša Brežana; resor javne uprave začasno prevzema Klemen Boštjančič. Nobelova nagrajenka za ekonomijo je Američanka Claudia Goldin za preučevanje položaja žensk na trgu dela. Danes poteka drugi Avdiofestival, ki ga pripravlja naša radijska hiša.

Ministrica Sanja Ajanovič Hovnik je odstopila. V zadnjih tednih ji ni uspelo zadovoljivo pojasniti okoliščin drage in dolge službene poti v New York, popolnoma pa se je zapletla pri pojasnilih o poteku več kot deset milijonov težkega razpisa za dodelitev sredstev nevladnim organizacijam. Predsednik vlade Robert Golob je njen odstop sprejel. To je ta teden že tretja, sicer pa peta menjava v ministrski zasedbi Gibanja Svoboda. Druge teme oddaje: - Nobelova nagrajenka za mir Narges Mohammadi iz iranskega zapora izrazila upanje, da bo nagrada spodbudila Irance k protestom za spremembe - Zaradi kršitev pravic turških delavcev, ki gradijo drugi železniški tir od Divače do Kopra, napovedane kazenske ovadbe - Kanuist Luka Božič je zmagovalec svetovnega pokala, kolesarski as Primož Roglič se seli k nemškemu klubu

Česko je na prahu sezony respiračních nemocí. Lékaři zároveň hlásí výrazný nárůst počtu streptokokových infekcí, jako je spála nebo angína. Někteří to spojují s oslabenou imunitou právě po covidu. Měli bychom se opět očkovat?Hostem Ptám se já byla imunoložka a bývalá ředitelka Mikrobiologického ústavu Akademie věd České republiky Blanka Říhová.Někteří lékaři upozorňují, že v letošním roce je počet případů streptokokových infekcí jako spála nebo angína výrazně vyšší, než byli zvyklí vidát v předcovidových letech. A dávají to do souvislosti s naší oslabenou imunitou po pandemii covidu-19. Před jeho dalším nástupem s příchodem sezony respiračních onemocnění tento týden varoval i ministr zdravotnictví. A doporučil lidem, aby se očkovali, ideálně proti covidu i chřipce zároveň.Imunoložka Blanka Říhová by dospělým zájemcům o vakcínu proti covidu doporučovala nejdřív zjistit si hladinu protilátek. U dětí by pak zvážila očkování jen v případě jejich snížené imunity: „Já bych je především poslala ven, aby běhaly a aby se otužovaly. Ale kdybych měla děti, které jsou citlivější na některé infekce, tak bych o tom asi uvažovala. Takové ty děti, které problémy nemají, které jsou růžolící a dobře jedí, dobře se učí, dobře spí, zlobí - a je dobře, že zlobí - tak u těch bych to zatím nedávala, pokud by se neukázalo, že to zase v populaci vzplane.“Podle Říhové mají v současné době zásadní dopad na naše zdraví také výpadky klíčových léků jako penicilin a ministr zdravotnictví by na to měl více upozorňovat. „Penicilin je to nejlepší, co můžeme mít. Že není, jsem považovala za velké selhání. Všechna ostatní antibiotika, ať jsou sebelepší, poškozují i ostatní buňky v těle nebo dokonce mikrobiom ve střevech, který je velmi důležitý. Chápu, že mu nic jiného nezbývá, ale bylo by správné říct to na rovinu,“ řekla imunoložka.Jaké onemocnění dnes covid vlastně je a co udělal s naší imunitou? Kdo všechno by se měl proti covidu letos očkovat? A co může pro budoucnost očkování znamenat Nobelova cena za technologie mRNA vakcín?---Ptám se já. Rozhovory s lidmi, kteří mají vliv, odpovědnost, informace.Sledujte na Seznam Zprávách, poslouchejte na Spotify, v Apple Podcasts a dalších podcastových aplikacích nebo na Podcasty.cz.Archiv všech dílů najdete tady, ostatní podcasty Seznam Zpráv tady. Své postřehy, připomínky nebo tipy nám pište prostřednictvím sociálních sítí pod hashtagem #ptamseja nebo na e-mail audio@sz.cz.

Premier Robert Golob je v državni zbor poslal predlog za imenovanje državne sekretarke Valentine Prevolnik Rupel za ministrico za zdravje. V okviru rekonstrukcije vlade naj bi se po neuradnih podatkih poslovila ministrica za kmetijstvo Irena Šinko in minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. SDS je medtem napovedala vložitev interpelacije zoper ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Januarska uskladitev pokojnin bo po napovedih ministra za delo Luke Mesca dosegla 8,2 odstotka, a le pod pogojem, da se bodo uresničile gospodarske napovedi. Državni sekretar Igor Feketija svari pred prevelikimi pričakovanji. - Analiza poplavljenih območij na Koroškem je pokazala, da približno 25 tisoč kubičnih metrov mulja sodi med nevarne odpadke. Po besedah Tanje Bolte z okoljskega ministrstva je za nevaren mulj edino primerno odlagališče na tem območju Tab Mežica. - Letošnja Nobelova nagrada za fiziko gre v roke raziskovalcev dinamike elektronov v atomih in molekulah.

Generalni državni tožilec Drago Šketa je zaradi vožnje pod vplivom alkohola odstopil s položaja. Kot je pojasnil, je v soboto o tem obvestil ministrico za pravosodje, danes zjutraj pa je pisno podal odstopno izjavo. Kot je povedal v izjavi za javnost, je odločitev o odstopu sprejel, ker bi navedene okoliščine lahko škodile ugledu državnotožilske organizacije. Ob tem se je opravičil vsem, ki jih je s takim dejanjem prizadel. Drugi poudarki oddaje: - Za nekaj več kot 65 tisoč študentk in študentov se je danes začelo novo študijsko leto, medtem vodstva javnih univerz opozarjajo na vse bolj občutno pomanjkanje kadrov. - Načelnik generalštaba srbske vojske zanika navedbe o kopičenju vojske in nameri vdora na Kosovo. - Nobelova nagrada za medicino madžarski biokemičarki Katalin Kariko in ameriškemu imunologu Drewju Weissmanu za razvoj cepiv proti covidu in raku.

Jaký nejlepší model a strategii zvolit při investování? Pokud jste pravidelnými posluchači našich podcastů víte, že odpověď není snadná. Je třeba zohlednit řadu proměnných, ale přesto několik řešení existuje, a my si některé z nich dnes představíme. A aby toho nebylo málo, na konci nahrávky si s námi můžete zahrát hru. Co v dnešním podcastu uslyšíte?

U nedelju u 18h poslužujemo novu ŠŠB KBB epizodu podcasts "Šta bi bilo kada bi bilo" - vodič kroz masterklas o maštanju je Oliver Nektarijević, pesnik i frontmen benda "Kanda Kodža i Nebojša". Dok numere sa aktuelnog albuma „Beton“ osvajaju – pričamo o tome kako sačuvati dobar glas, da li je moguće trošiti reči, kolika je verovatnoća da se osvoji „Loto“ u odnosu na to da se dobije Nobelova nagrada. Oliver otkriva i zašto neke pesme piše godinama, a neke čas posla, kao i da li voli crno bele filmove i koji preporučuje kao obaveznu lektiru. Pored procesa stvaranja pesme, pričamo i o koncertu koji će se održati na dan 1.januara – sa „Kanda, Kodžom i Nebojšom“ staruje 2023. Priča nas vodi i u detinjstva kada se maštarije zagrevaju i formiraju nam karakter. Šta ste vi bili kada ste bili mali – da li ste bili strip junak ili ste pak imali vizuju da ste sa druge planete. Reči nas vode i na Arubu, ali i u svakodnevicu 20.veka – sećamo se kako je izgledo život bez telefonske sekretarice. Ovo su samo neke od tema koje su na meniju nove ŠBB KBB epizode čija je premijera u nedelju u 18h. Dobrodošli sanjari! Slušamo se i gledamo na sajtu Nova.rs, YouTube kanalu Nova S, kao i na svim podkast platformama. Dobra priča sledi.

U ovoj epizodi smo pričali o evoluciji ljudske vrste i srodnih grana drveta života, a sve to kroz prizmu evolucione genetike i u svetlu ovogodišnje Nobelove nagrade za fiziologiju i medicinu, koja je za "otkrića koja se tiču genoma izumrlih hominina i ljudske evolucije" dodeljena švedskom evolucionom genetičaru Svanteu Paabu. Gošća je bila prof. dr Biljana Stojković, redovna profesorka na Biološkom fakultetu.Pričali smo o tome na koji način se naučnici bave genetičkim istraživanjima evolucije čoveka, kakav je bio put otkrića srodnosti i mešanja između anatomski savremenog čoveka, neandertalaca, denisovaca i ostalih hominina, za šta je tačno dodeljena Nobelova nagrada ove godine, kako se razvijala tehnologija sekvenciranja i kako možemo na osnovu analize genetičkog materijala da zaključujemo o evoluciji čoveka (i vrsta generalno) i kakvu je ulogu u svemu tome imao Svante Paabo, kao i šta nas sve dalje čeka od neodgovorenih pitanja i zanimljivih problema u oblasti evolucione genetike čoveka. Support the show

Nobelovu cenu míru letos dostal spolu s dvěmi organizacemi z Ruska a Ukrajiny Ales Bjaljacki. Běloruský disident, lidskoprávní aktivista, národní buditel a především jeden z nejslušnějších lidí, které jsem poznal. Do Osla si ale pro cenu nepojede. Od července loňského roku je totiž ve vězení a hrozí mu trest mezi sedmi a dvanácti lety. Jeho životní příběh je do značné míry příběhem běloruského demokratického hnutí.

Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij. Zamisel o tako imenovanem Higgsovem polju se je leta 1964 porodila britanskemu fiziku Petru Higgsu. Sprva obrobna teorija je z leti prerastla v ključen steber pri razlagi strukture vesolja, a manjkala je eksperimentalna potrditev. To smo dobili julija 2012, leto dni pozneje pa je sledila še Nobelova nagrada pionirjema Petru Higgsu in Francoisu Englertu. Kako je ideja prerastla v odkritje, kakšno okno v novo fiziko je prinesla in kaj bi lahko prinesla prihodnost, v svoji čisto sveže izdani knjigi opisuje britanski fizik Frank Close, sicer avtor številnih poljudnoznanstvenih uspešnic, tudi profesor teoretične fizike na Univerzi v Oxfordu. Ta konec tedna smo se z njim pogovarjali ob pomoči platforme Zoom.