Podcasts about ustanovil

Matic Majcen je filmski kritik in novinar dnevnika Večer, ki te dni spremlja 78.Canneski filmski festival. Od leta 2006 v različnih javnih ustanovah redno predava na temo filma. Redno predava tudi v filmskem izobraževanju osnovnošolcev in srednješolcev v javni šolski in kinematografski mreži. Ustanovil je spletno in tiskano revijo Podoba-Glasba za umetnost glasbenega videa v Evropi.

Jaka Kladnik ima dolgoletne izkušnje iz marketinga, svoje poslanstvo pa je našel v oblikovanju naprednih organizacij. Ustanovil je podjetje Switch to eleven, ki organizacijam pomaga ustvariti okolje, ki ekipam omogoča odkriti in doseči svoj potencial. To počnejo s pomočjo delavnic, agilnih metod, poslovnega modeliranja. Kakšne so »napredne« organizacije, zakaj so odgovor na izzive avtonomne ekipe in ne izjemni posamezniki? Strokovni sodelavec oddaje je profesor Miha Škerlavaj z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost.

Piše Katja Šifkovič, bereta Eva longyka Marušič in Igor Velše. Vmesni čas, zbirka enajstih kratkih zgodb Borisa Pangerca, je delo, ki se ne pretvarja in s svojo preprostostjo piše zgodbo o ljudeh, kraju in preteklosti, o pozabljenem času. Pangerčeva sposobnost prepletanja osebnih in kolektivnih zgodb iz Doline pri Trstu z brezčasnimi vprašanji o življenju, smrti in minevanju pritegne bralca tako, da se počuti, kot bi bil sam del teh pripovedi. Boris Pangerc je slovenski jezikoslovec, pedagog, kulturnik in publicist. Šolal se je v domačem kraju in v Trstu, nato pa v Ljubljani diplomiral iz slovenskega jezika in književnosti. Poučeval je slovenščino, zgodovino in zemljepis ter bil ravnatelj šole na Proseku. Dejavno je sodeloval z radijskimi in televizijskimi postajami, raziskoval ljudsko gradivo ter objavljal članke in reportaže, zlasti za Primorski dnevnik. Znan je tudi kot raziskovalec dolinskega govora in ustvarjalec vrhunskega oljčnega olja, za katero je prejel številne nagrade. Ustanovil je salon kakovostnih oljčnih olj Olio Capitale in dejavno deluje v zborovskem petju. Njegova literarna in kulturna zapuščina vključuje tudi njegove pesmi, ki so jih uglasbili ugledni skladatelji. Tematsko se zbirka Vmesni čas dotika najglobljih vprašanj človekovega bivanja: minevanja, identitete, ljubezni, telesnosti in pripadnosti. Pangerc raziskuje, kako dogodki iz preteklosti oblikujejo naše življenje danes, kako so naši osebni spomini del širše zgodovinske naracije ter kako se v teh prepletih oblikuje občutek pripadnosti – kraju, ljudem, času. V času, ko literatura pogosto išče zapletene oblike izražanja, Pangerčev pristop dokazuje, kako močan je lahko jezik, ko je omejen na tisto najnujnejše: "In vidiš pred sabo vse kot na filmskem traku. Vidiš sebe in celo vas, vso okolico in vse ljudi, ki jih ne poznaš in vse dogodke, ki so se zgodili, pa če si jim bil priča ali ne." Pangerčeve zgodbe delujejo kot natančno izdelani filmski kadri – detajli so jasni, pripovedi pa polne občutkov in refleksije. Kot pripovedovalec se Pangerc izogiba moraliziranju; njegovo pisanje je brezkompromisno, a nikoli cinično. Kjer bi drugi avtorji morda zapadli v sentiment, Pangerc ostaja zvest resničnosti, ki jo opazuje z očesom kronista, a tudi z dušo umetnika. Jezik, čeprav preprost, je poetičen in učinkovit, a bralcu kljub temu ne prizanaša. Tistim ki jim primorsko narečje ni znano, se morda zgodi, da nekaterih besed ne bodo prepoznali, vendar to nikakor ne zmanjšuje čustvenega učinka zbirke – nasprotno, prav jezikovna barvitost še dodatno poglablja občutek pripadnosti kraju in njegovim ljudem. Pangerčev dar opazovanja se kaže v tem, kako liki v zbirki zaživijo pred nami kot resnične, "krvave" osebe, ki jih lahko skorajda slišimo in vidimo. Sonja, Drago, Miro, Alenka in drugi prebivalci njegovih zgodb niso le literarni konstrukti, temveč dihajo, govorijo in delujejo kot naši sosedje ali prijatelji. Pangerc ne piše, da bi očaral, piše, ker mora, in ravno ta neolepšana nujnost daje njegovemu delu poseben pečat. Zbirka Vmesni čas je dokaz, da lahko literatura, ki ostaja zvesta koreninam – krajem, ljudem in zgodbam – vedno najde svoje mesto v sodobnem svetu. To je knjiga, ki nas uči, kako gledati svet z očmi, ki vidijo pod površje.

Skutky13:47 Lebo tak nám prikázal Pán: Ustanovil som ťa za svetlo pohanom, aby si bol spásou až do končín zeme.“http://bit.ly/nzes-dneshttps://slovenskamisijnasiet.sk/Viac o etnickej skupine Kanuri Yerwa nájdete na:http://joshuaproject.net/people_groups/12509/NI

Paul Lendvai se je rodil leta 1929 na Madžarskem. Kot pripoveduje, je postal novinar in pozneje v madžarskem režimu končal v zaporu. Bil je brez službe in na koncu rehabilitiran. Ko se je zgodila madžarska revolucija leta 1956, se je odločil, da zapusti domovino. Prek Varšave je leta 1957 prispel na Dunaj, kjer se je ustalil. Dve leti pozneje je postal avstrijski državljan. Dvaindvajset let je bil dopisnik za londonski Financial Times. Nato pa je pisal za različne nemške in avstrijske časopise. Ustanovil je mednarodno revijo Europäische Rundschau, ki je objavljala tudi prispevke slovenskih avtorjev. Potem pa je postal urednik v zunanjepolitičnem uredništvu ORF, odgovoren za vzhodno Evropo. Pozneje je bil nekaj časa direktor, potem pa se je upokojil. Vsak teden napiše kolumno za liberalni avstrijski časnik Der Standard, večkrat na leto pa gostuje na televiziji v diskusijah o razmerah v Evropi. Napisal je skoraj 20 knjig. Ob tem je zelo vesel, da je ena izmed knjig, Orban – Novi evropski avtokrat, prevedena tudi v slovenščino. Paula Lendvaia sta sredi poletja na obrobju Dunaja obiskala Luka Hvalc in Gašper Andrinek. Pri 94 letih je pronicljiv in brezkompromisen govorec, ki preudarno in mirno odgovarja na kakršna koli vprašanja. O Madžarski, Orbanu, slovenski osamosvojitvi, Janezu Janši, Rusiji in Ukrajini, Evropski uniji ter o tem, da sta najpomembnejši stvari v življenju svoboda in mir. Ter nekaj sreče. Ampak nikoli pa ne žrtvujte svobode za ceno miru.

Režiser, igralec in dramatik Adrijan Rustja se je rodil julija leta 1933 v Trstu in na to mesto, njegovo gledališče in tržaški slovenski radio je vezan pretežni del njegovega poklicnega delovanja. Velja za vsestranskega gledališkega ustvarjalca, saj je poleg igre in režij lahkotnejših del: recitalov, operet, v katerih je tudi sam igral, bil še urednik gledaliških listov in zbornikov, vodja gledaliških tečajev in mentor amaterskih dramskih skupin. Ustanovil in vodil je tudi igralsko skupino v Beneški Sloveniji. Leta 2005 je prejel odličje Marije Vere in ob tej priložnosti ga je Neva Zajc povabila pred mikrofon.

Tokrat v oddaji gostimo enega najopaznejših slovenskih ustvarjalcev sodobnega plesa. Ustanovil je prvi stalni ansambel za sodobni ples pri nas, v svojih treh desetletjih delovanja pa je gostoval po vsem svetu. Večkrat nagrajeni umetnik je zdaj tudi dobitnik nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo. O plesni poetiki, ustvarjanju iz svojih lastnih korenin, koreografskem ozaveščanju gibalnih načel ter večnem iskanju svobode in transcendence se bomo pogovarjali s plesalcem in koreografom Iztokom Kovačem. (foto: Iztok Kovač v plesnem filmu "Vrtoglavi ptič" © Žiga Koritnik)

Záverečným piatym tajomstvom ruženca svetla je ustanovenie Eucharistie. Boží Syn pri poslednej večeri vo Večeradle ustanovil Oltárnu Sviatosť. V tejto časti sa dozviete duchovné posolstvo tohto tajomstva. Prajem Vám príjemné počúvanie. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

22-letni saksofonist Boštjan Rojc, absolvent Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu Matjaža Drevenška, je svoj talent dokazoval že kot učenec Glasbene šole Nova Gorica, pozneje pa tudi Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, saj je kot solist ali član različnih zasedb prejemal najvišje nagrade za tekmovanjih. Redno sodeluje s poklicnimi orkestri (SNG Opera in balet Ljubljana, Policijski orkester, orkester Slovenske vojske) in je tudi 1. alt saksofon (lead) v Big bandu Akademije za glasbo Ljubljana. Ustanovil je zasedbo Ljubljanski kvartet saksofonov, ob študiju saksofona pa veliko pozornosti namenja tudi zborovskemu petju v Vokalni skupini Ivana Cankarja.

Skutky 13:47 Lebo tak nám prikázal Pán: Ustanovil som ťa za svetlo pohanom, aby si bol spásou až do končín zeme.“http://bit.ly/nzes-dnesViac o etnickej skupine Kanuri Yerwa nájdete na:http://joshuaproject.net/people_groups/12509/NISMS kalendár na rok 2023: bit.ly/SMSkalendar2023

Avgusta 2022 je minilo sto deset let odkar se je v Ribici rodil Bojan Adamič, skladatelj, dirigent, pianist in aranžer, eden izmed prvih profesionalnih navdušencev nad jazzom na Slovenskem in že pred vojno član velikega jazzovskega orkestra. Po vojni je postal utemeljitelj in soustvarjalec slovenske zabavne glasbe, popevke, šansona, izredno veliko je ustvarjal na področju filmske in scenske glasbe. Ustanovil je Plesni orkester Radia Ljubljana, ki ga danes poznamo kot Big Band RTV Slovenija. Nenehno je ustvarjal in sicer glasbo vseh žanrov. Še leta 1995, na koncu življenjske poti, je napisal glasbo Requiem Frana Milčinskega in poslednjo glasbo za kratkometražni film »Neme podobe slovenskega filma«. Bojan Adamič je dobil številne nagrade, omenimo vsaj Prešernovo nagrado za ustvarjalni opus v filmu in zabavni glasbi leta 1979. Dve leti pozneje, ko se je Bojan Adamič upokojil po dolgoletnem delu v naši radijski hiši, je posnel pripoved o svojem življenju in delu.

Ste opazili današnji datum? V zaporedje dvojk, kot jih je največ lahko letos v zapisu datuma, se je vrinila le ena ničla. Za ljubitelje številk posrečena kombinacija. In posrečeno je morda kar prava beseda tudi za gibanje, ki je v prejšnjem stoletju obkrožilo svet in z nezmanjšano močjo navdušuje številne generacije ne glede na starost, spol ali status. Koliko posrečenih iger, oblik kakovostnega druženja, posrečenih načinov učenja o življenju in za življenje, iskanj sožitja v sobivanju z naravo, Bogom in s soljudmi. Ustanovil ga je na današnji dan rojeni mož Robert Baden-Powell.Celoten komentar Nataše Ličen si lahko preberete tudi na spletni strani Radia Ognjišče.

Skutky 13:47 Lebo tak nám prikázal Pán: Ustanovil som ťa za svetlo pohanom, aby si bol spásou až do končín zeme.“Viac o etnickej skupine Kanuri Yerva nájdete na JoshuaProject.net

Borut Markelj je ustanovitelj in CEO Ehrana.si, platformo, ki ima preko 270.000 uporabnikov, 500 partnerjev in preko 250 članov ekipe. Borut je je zaključil magisterij na Univerzi v Ljubjani, Fakulteti za elektrotehniko. Imel je različne zaposlitve, nato pa je septembra 2010, ustanovil e-hrano skupaj z dvema partnerjema, Jernejem Janežičem in Žigo Lesjakom. Marketplace se je poštartal 2011, lastna dostavna služba pa 2017. E-hrana je bila najbolj ocenjena mobilna aplikacija v Sloveniji z oceno 4.9, in to velja še danes. Ustanovil je tudi podjetji 5lodic in pa trilogic. Družba 5logic se ukvarja z razvojem celostnega logističnega sistema za upravljanje flote dostavnih vozil na poziv z imenom AlpacaFleet.com. Borut je podkovan v programiranju, marketingu, vodenju projektov, razvoju spletnih in mobilnih platform. Je tudi mentor programa startup slovenija in izjemen podjetnik.

Dr. Štefan Bogdan Barenboim Šalej je Slovenec, ki že 60 let živi v Braziliji in je tam tako rekoč iz nič napravil resnično neverjetno novinarsko, poslovno in diplomatsko-politično kariero. Že pri 16 letih je postal Delov dopisnik iz Južne Amerike, ki je bila v tistem času polna levičarskih gverilskih političnih gibanj ter desničarskih vojaških udarov in diktatur. Ustanovil je mednarodno podjetje Tecnowatt, ki je zaposlilo več tisoč ljudi in osvetlilo znameniti kip Kristusa v Riu de Janeiru, pa tudi ulice kar nekaj svetovnih prestolnic. Odigral je pomembno vlogo pri širjenju Nove Ljubljanske banke v Južni Ameriki, bil je predsednik gospodarske zbornice druge največje brazilske zvezne države in je bržkone edini človek, ki je dvakrat zavrnil prošnjo takratnega brazilskega predsednika Fernanda Cardosa, naj postane minister v njegovi vladi. Pri njegovem delovanju ga sicer vseskozi vodi prepričanje, da podjetništvo ne sme biti usmerjeno le v slepo kopičenje denarja, ampak mora služiti skupnemu dobremu. Je torej človek raznolikih življenj in zanimanj, spričo česar morda niti ni presenetljivo, da so v Braziliji o njem napisali knjigo s pomenljivim naslovom Uganka Šalej. Kljub vsem tem uspehom v Južni Ameriki pa Šalej nikoli ni izgubil navezanosti na svojo domovino in si tako diplomatsko kot v poslovnem polju že desetletja prizadeva za boljše slovensko-brazilske odnose. O njegovi življenjski poti, od otroštva v povojni Sloveniji, kjer so ga močno zaznamovali predvsem izjemno solidarni medsebojni odnosi, do njegove neverjetne kariere na drugem koncu sveta, se je s Štefanom Bogdanom Barenboimom Šalejem za tokratno Razkošje v glavi pogovarjala Alja Zore.

Martin Hausenblas je první úspěšný český podnikatel, který se rozhodl veřejně věnovat třicet procent svého majetku charitě. Ustanovil to ve své závěti a doufá, že tak inspiruje i další podnikatele. Vždy ale nebyl tak úspěšným. I on si musel projít těmi nejtěžšími životními zkouškami. Navštivte web CNN Prima NEWS na https://cnnprima.cz Sledujte CNN Prima NEWS na sociálních sítích: Facebook: https://facebook.com/cnnprima Instagram: https://instagram.com/cnnprima Twitter: https://twitter.com/cnnprima Youtube: https://www.youtube.com/c/CNNPrimaNEWSCZ #CNNPrimaNEWS See omnystudio.com/listener for privacy information.

“Vám mělo být hlásáno Boží slovo nejprve. Protože je odmítáte a nepovažujete se za hodné věčného života, hle, obracíme se k pohanům. Neboť tak nám nařídil Pán: "Ustanovil jsem tě za světlo pohanům, abys byl k záchraně až na konec země."

Čtení: Jan 15:1-17 1 „Já jsem ušlechtilá réva a můj Otec je vinař. 2 Každou ratolest, která ve mně nenese ovoce, odřezává, a každou, která nese ovoce, čistí, aby nesla více ovoce. 3 Vy jste již čistí díky slovu, které jsem k vám mluvil. 4 Zůstaňte ve mně a já ve vás. Jako ratolest nemůže nést ovoce sama od sebe, pokud nezůstane ve kmeni, tak ani vy, pokud nezůstanete ve mně. 5 Já jsem vinná réva a vy ratolesti. Kdo zůstává ve mně a já v něm, ten nese mnoho ovoce; beze mě nedokážete nic. 6 Jestliže někdo nezůstane ve mně, bude odhozen pryč jako ratolest a uschne. Pak budou posbírány, hozeny na oheň a shoří. 7 Jestliže zůstanete ve mně a má slova zůstanou ve vás, proste, o cokoli chcete, a stane se vám to. 8 Když ponesete hojné ovoce, bude tím oslaven můj Otec a budete moji učedníci. 9 Jako Otec miloval mě, tak jsem i já miloval vás. Zůstaňte v mé lásce. 10 Zachováte-li má přikázání, zůstanete v mé lásce, tak jako jsem já zachoval přikázání svého Otce a zůstávám v jeho lásce. 11 Toto jsem vám pověděl, aby má radost byla ve vás a vaše radost aby byla dokonalá. 12 Toto je mé přikázání: Milujte jedni druhé, jako jsem já miloval vás. 13 Nikdo nemá větší lásku než ten, kdo položí život za své přátele. 14 Vy jste moji přátelé, děláte-li, co vám přikazuji. 15 Nebudu vás už nazývat služebníky, neboť služebník neví, co dělá jeho pán. Vás jsem ale nazval přáteli, neboť jsem vám předal všechno, co jsem slyšel od svého Otce. 16 Já jsem si vybral vás, ne vy mě. Ustanovil jsem vás, abyste šli a nesli ovoce a vaše ovoce aby zůstalo; aby vám Otec dal, o cokoli ho poprosíte v mém jménu. 17 Toto vám přikazuji: Milujte jedni druhé.“ Duchovní život má smysl tehdy, pokud nás vede k většímu poznání a poslušnosti Ježíše. Otázky: Co mi v životě pomáhá lépe znát a poslouchat Ježíše?

Tokrat gostimo zgodovinarja, novinarja in urednika Tina Mamića. Po novinarskih in uredniških izkušnjah na reviji in Radiu Ognjišče ter Primorskih novicah je danes samostojni novinar in urednik spletnega časopisa Vipavska. Je tudi eden od ustanoviteljev ter nekdanji predsednik Združenja novinarjev in publicistov, bil je član programskega sveta RTV Slovenija. Ustanovil je prvo agencijo za rodoslovje v državi, rodoslovni časopis in portal "Slovenski rod". Pred štirinajstimi leti je postal tudi zapriseženi sodni izvedenec za področje rodoslovja, danes pa se ukvarja in preživlja z izdelovanjem družinskih dreves oziroma rodovnikov. Družbeno in politično dogajanje ubeseduje v kolumnah, ki jih v glavnem objavlja v spletnih medijih, izdal pa je tudi knjigo Dalmatino. Pred kratkim je izšla njegova najnovejša knjiga Priimki, njihov izvor in pomen. Zato je ob tej priložnosti Tina Mamića pred mikrofon povabil Valter Pregelj.

Jan 15:1-17 1 „Já jsem ušlechtilá réva a můj Otec je vinař. 2 Každou ratolest, která ve mně nenese ovoce, odřezává, a každou, která nese ovoce, čistí, aby nesla více ovoce. 3 Vy jste již čistí díky slovu, které jsem k vám mluvil. 4 Zůstaňte ve mně a já ve vás. Jako ratolest nemůže nést ovoce sama od sebe, pokud nezůstane ve kmeni, tak ani vy, pokud nezůstanete ve mně. 5 Já jsem vinná réva a vy ratolesti. Kdo zůstává ve mně a já v něm, ten nese mnoho ovoce; beze mě nedokážete nic. 6 Jestliže někdo nezůstane ve mně, bude odhozen pryč jako ratolest a uschne. Pak budou posbírány, hozeny na oheň a shoří. 7 Jestliže zůstanete ve mně a má slova zůstanou ve vás, proste, o cokoli chcete, a stane se vám to. 8 Když ponesete hojné ovoce, bude tím oslaven můj Otec a budete moji učedníci. 9 Jako Otec miloval mě, tak jsem i já miloval vás. Zůstaňte v mé lásce. 10 Zachováte-li má přikázání, zůstanete v mé lásce, tak jako jsem já zachoval přikázání svého Otce a zůstávám v jeho lásce. 11 Toto jsem vám pověděl, aby má radost byla ve vás a vaše radost aby byla dokonalá. 12 Toto je mé přikázání: Milujte jedni druhé, jako jsem já miloval vás. 13 Nikdo nemá větší lásku než ten, kdo položí život za své přátele. 14 Vy jste moji přátelé, děláte-li, co vám přikazuji. 15 Nebudu vás už nazývat služebníky, neboť služebník neví, co dělá jeho pán. Vás jsem ale nazval přáteli, neboť jsem vám předal všechno, co jsem slyšel od svého Otce. 16 Já jsem si vybral vás, ne vy mě. Ustanovil jsem vás, abyste šli a nesli ovoce a vaše ovoce aby zůstalo; aby vám Otec dal, o cokoli ho poprosíte v mém jménu. 17 Toto vám přikazuji: Milujte jedni druhé.“ OTÁZKY - Co čekáte od Boha? - Co jste se naučili? - Co můžete změnit?

Gregor Rebolj, ustanovitelj Klike, Skladov Silicon Gardens I in II ter Kyuriosity d.o.o. Ustanovil je družbo Klika, zunanji laboratorij za inovacije, ki se je kasneje združila z družbo Sportradar - danes največji ponudnik športnih podatkov na svetu. Trenutno se osredotoča na povezovanje in rast lokalnega ekosistema startupov. Gregor je izvršni direktor investicijskega sklada, ki so ga ustanovili izkušeni podjetniki, kjer sodeluje s svojimi izkušnjami, mentoriranjem in pomaga z vzpostavljanjem poslovnih povezav podjetnikom v tehnoloških startupih na začetku njihove poti. Poleg tega je ustanovitelj Kyuriosity Huba, kjer ustanoviteljem startupov pomaga graditi podjetje že od faze poslovne ideje naprej.   www.zakulisje.com

Gost podkasta V imenu narave z Meto Ornik je tokrat morski biolog Tilen Genov. Že pri enajstih letih se je z najstniško vnemo lotil raziskovanja delfinov. Ti so ga popolnoma prevzeli. Ustanovil je društvo Morigenos, navdušenje je preraslo v strast in kasneje v raziskovalno znanstveno delo.

Zadnji trije festivali jazza, ki sem jih obiskal, so bili izredno samosvoji. Posebej obetaven pa je bil prav FREE FORMS Preddvor 2018, ki je potekal 15. in 16. junija. Ustanovil ga je skladatelj Boštjan Perovšek, v pomoč pa mu je bil avtor festivalske ideje Udo Preis. Udo je karizmatičen človek, ki je v življenju počel ogromno stvari povezanih z duhovnostjo, bil je terapevt, pa z družbenimi vprašanji, ves čas je aktivist in predvsem z glasbo, organizira veliko različnih koncertov in festivalov. Je eden tistih, ki lahko na svojo kmetijo pripelje poslušalce in glasbenike, nastop je pa ob skednju. V Sloveniji že imamo koncerte po stanovanjih, na kmetijah jih pa ravno ni. Je levičar in demokrat po duši, kar je v Sloveniji tudi redkost. Njegova točka komunikacije s svetom je LIMMITATIONES, poglejte na medmrežju. Sicer se je pa tako imenoval časopis študentov filozofije, kjer je je sodeloval. Sploh ga je obdobje študija filozofije zaznamovalo. Razvil je idejo o glasbenikih, ki sodelujejo v improvizaciji na odru, veljajo pa za enakovredne. Se pravi, niso enakopravni, enaki, temveč enakovredni. Nihče med nastopajočimi ni vodilna, osrednja figura koncerta. Tako se ustvari interakcija, ki prinaša drugačen zvok in način igranja; kot da gre za novo zvrst glasbe. Udo pravi, da imena za to početje še ni. V resnici se pa prav free forms spreminja v ustrezno označbo. Ideja free forms tudi združuje različna umetniška početja, poezijo, ples, filozofijo, glasbo, meditacijo, ekologijo. Skratka, je nekakšna forma novega, danes pozitivnega. Prav to je tudi moja izkušnja. Festivalu free forms v Preddvoru tako obetam še kar nekaj zgodnjih poletij. Pogovor z Udom je potekal v broken english, pa brez zamere. Pokrovitelj podcasta Pogovarja se Franci Kapler je založba Klopotec, za kar sem nekomu hvaležen.

Vinci Vogue Anžlovar je bil gost filmskih pogovorov v IntimnemKinu.GT22 9. novembra, 2017 po projekciji njegovega filmskega avtoportreta Selfie brez retuše. Pogovor je moderiral Žiga Brdnik. Vinci Vogue Anžlovar (1963 -) Anžlovar je 1980 z glasbeniki, ki so se kasneje zapisali v slovensko glasbeno zgodovino (Jani Hace /Siddharta/, Mario Marolt /Miladojka Youneed/, Borut Kržišnik, Zvone Kukec idr.), ustanovil ansambel Markus 5. V skupini je sodeloval kot pevec, pisec besedil in delno tudi kot pisec glasbe. Na AGRFT v Ljubljani je študiral filmsko in televizijsko režijo (diplomiral 1988), kjer je ustvaril kratke filme Moira (1989), Janez Pavaroti – pojoča žaba (1990), Lucky Number (1999). Pred tem je debitiral kot igralec v vlogi pisca kriminalk in nadebudnega cineasta v celovečernem fimu Usodni telefon (Damjan Kozole, 1987). Ustanovil je produkcijsko podjetje Vogue & Kline Production, s katerim je posnel prva dva celovečerca, komedijo Babica gre na jug (1991), ki je bil prvi celovečerec v samostojni Sloveniji, in Oko za oko/Gipsy Eyes (1992). Prvi je doživel izjemen uspeh pri gledalcih, na mednarodnem natečaju na Japonskem pa je osvojil nagrado za scenarij (film so financirali tudi japonski vlagatelji). Drugega, kriminalko Oko za oko (Gypsy Eyes) je posnel v Sloveniji za ameriškega producenta; izšla je na videu v ZDA (kot CIA Takedown), v Sloveniji pa je imela 1994 omejeno distribucijo. Za slednjega je na 3. Slovenskem filmskem maratonu (Portorož 1993) prejel diplomo Metoda Badjure. Pri tretjem celovečercu, kriminalki Poker (2001), se je preizkusil kot režiser, scenarist, scenograf, montažer, igralec in avtor glasbe hkrati ter na 4. Festivalu slovenskega filma (Portorož, 2001) prejel vesno za najboljšo montažo (vesno za najboljša igralca sta prejela Borut Veselko in Pavle Ravnohrib). 2008 je po literarni predlogi Mateta Dolenca posnel televizijski film Vampir z Gorjancev in prejel nagrado viktor za igrani TV film (2008). Napisal je tudi glasbo za nekaj gledaliških predstav, kratke igrane filme (npr.: (A)torzija/(A)torsion (2002), za kar je dobil berlinskega medveda, mnogo drugih nagrad in nominacije za oskarja) in prek 200 reklamnih filmov v Sloveniji in tujini. Posnel je množico glasbenih videospotov (mdr. za Jana Plestenjaka, Tabu, Magnifica, Big Foot Mamo, Štajerskih 7 – za njih je posnel nagrajeni videospot za Pesem zvonov) in nekaj kratkih igranih filmov: Lucky Number (ART Agencija, 1999), Se(c)kret (Arsmedia, 2000). Med 2006–08 je pod psevdonimom DWA režiral in pisal scenarije za najbolj gledano nadaljevanko Naša mala klinika, in sicer za slovensko, hrvaško in srbsko različico. Marca 2009 je postal novi kreativni direktor Studia Marketing JWT, trenutno pa v čakanju na potrditve novih filmskih ali televizijskih projektov vozi taksi po Ljubljani … Vir: – http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1000690/ – https://sl.wikipedia.org/wiki/Vinci_Vogue_An%C5%BElovar – http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/3848/selfie-brez-retuse/ Več na: – http://www.mladina.si/174705/vincijev-selfie/ – https://www.dnevnik.si/1042731603/magazin/aktualno/vinci-vogue-anzlovar-v-bistvu-se-moram-opraviciti-vsem