Podcasts about strasbourgu

V pričakovanju uvedb ameriških carin so iz Bele hiše sporočili, da bodo vzajemne carine začele veljati jutri, pristojbine na uvoz avtomobilov pa v četrtek. Točne višine carin ostajajo neznane. Iz Washingtona so dodali, da ostajajo odprti do sklepanja dogovorov, kar je bilo danes slišati tudi v Strasbourgu.

Izraelske sile širijo vojaško dejavnost v Libanonu, kjer so začele kopensko operacijo na jugozahodu države. Ponoči in zjutraj so nadaljevale tudi silovite napade na Bejrut. Na vse slabše razmere v Libanonu je v Strasbourgu opozoril visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell. Kot je dejal, je razseljena petina libanonskega prebivalstva, 150 tisoč jih je odšlo v Sirijo. Število smrtnih žrtev med civilisti ocenjuje na približno 2 tisoč. Smrtonosne napade izraelska vojska nadaljuje tudi v Gazi. Drugi poudarki oddaje: - Vinko Logaj in Borut Sajovic prevzela vodenje šolskega in obrambnega ministrstva. - Nobelova nagrada za fiziko Američanu Johnu Hopfieldu in Kanadčanu Geoffreyju Hintonu za odkritja na področju strojnega učenja. - Na Igu vsedržavni posvet "Vzgoja za humanost od malih nog".

Evropski poslanci bodo danes v Strasbourgu tajno glasovali o imenovanju Ursule von der Leyen za predsednico Evropske komisije v novem petletnem mandatu. Za izvolitev v 720-članskem parlamentu potrebuje najmanj 361 glasov. Izid je negotov, ker v nobeni politični skupini ni enotnosti glede podpore. V oddaji tudi o tem: - Danes podpis varnostnega sporazuma med Slovenijo in Ukrajino - Mladi želijo aktivno sodelovati pri oblikovanju nove pokojninske zakonodaje. - Zavarovalnice po neurjih spodbujajo stranke k prijavi škode na daljavo

Zaradi ravnanj madžarskega premiera Viktorja Orbana, ki je ob začetku madžarskega predsedovanja Svetu Evropske unije med drugim obiskal Moskvo, se evropski komisarji ne bodo udeleževali neformalnih zasedanj, ki jih bo pripravilo madžarsko predsedstvo. Koliko Orbanova ravnanja poglabljajo neenotnost znotraj Evropske unije? Kako se ta spopada z rusko grožnjo in podnebnimi spremembami, pa tudi o izzivih pred poslanci novega Evropskega parlamenta po ustanovni seji v Strasbourgu – v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: predavateljica na evropskem inštitutu za javno administracijo v Maastrichtu dr. Sabina Lange; ekonomist, profesor na univerzi v Edinburgu dr. Jan Grobovšek; direktorica Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Gaja Brecelj; profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Lovec.

Veronika Fikfak je mednarodna pravnica in raziskovalka, ki se že vrsto let posveča zagotavljanju in krepitvi človekovih pravic.Pravi, da so trenutno za mednarodne pravnike super časi, obenem pa grozni. “Grozni so zaradi tega, ker se dogaja, super pa zato, ker imaš lahko vpliv, lahko oblikuješ potek dogajanja in ima tvoje delo zato pomen. Pravniki zdaj ne pišemo samo besed na papir, ampak v bistvu lahko poskušamo prepričati države, da nehajo kršiti pravice in tako spremenimo dogajanje.”Recimo Rusijo. Veronika se ukvarja tudi s tem, kako prepričati Rusijo, potem ko je odšla iz Sveta Evrope, da plača odškodnine, ki znašajo tudi po 400, 500 milijonov evrov. In tudi Izrael. “Imamo pravico do hrane, do vode. To so stvari, ki jih morajo države zagotoviti. Seveda je vprašanje vedno, v kakšni meri, ampak nek minimum mora biti zagotovljen. To so stvari, s katerimi se zdaj ukvarjamo, se pravi, kako človeku, ki nima moči, to dati, in kako države prepričati, da je določene pravice treba zagotoviti,” je Veronika povedala v podkastu, kjer razkriva ostale pereče probleme neenakega dostopa do pravice do sodnega varstva, vlogo čustev v mednarodnih odnosih in izzive, s katerimi se soočajo sodobne družbe v boju za pravičnost.Iz njenega pripovedovanja veje strast do dela in predanost iskanju rešitev. Kljub težkim izzivom, s katerimi se sooča, ostaja optimistična in poudarja pomen vztrajnosti in aktivnega delovanja v prizadevanju za boljši svet.Veronika Fikfak sicer deluje kot profesorica mednarodnega prava in človekovih pravic na Univerzitetnem kolidžu London in v Centru odličnosti iCourts na Univerzi v Københavnu. Delala je na mednarodnem sodišču v Haagu, na pravni komisiji Anglije in Walesa v Londonu, na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, pa tudi pri UNESCO v Parizu.

Izraelske sile, ki so včeraj prodrle v središče Rafe na jugu Gaze, izvajajo silovite napade v mestu in njegovi okolici. Združeni narodi opozarjajo, da civilisti v Rafi, ki so morali zapustiti domove, nimajo dostopa do hrane, vode in drugih nujnih potrebščin ter da je ogroženih najmanj 600 tisoč otrok. V oddaji tudi: - Na sedežih Evropskega parlamenta v Bruslju in Strasbourgu obsežne policijske racije - Na Telekomu Slovenije in televiziji Nova24TV hišne preiskave - Borštnikov prstan letos igralcu Branku Šturbeju

Ime tedna je postal Jan Vajgl, predsednik študentskega sveta FDV, kjer so se z okupacijo velike predavalnice pridružili mednarodnemu gibanju študentskih protestov za pravičnost v Palestini, od izobraževalnih ustanov pa zahtevali prekinitev akademskega in gospodarskega sodelovanja z izraelskimi institucijami. Pristojni so njihovim zahtevam v celoti ugodili in dogajanje v Gazi označili za genocid. Kandidata sta bila še:  Marko Bošnjak, sodnik, ki so ga kolegi na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu izvolili za svojega predsednika. S predsedovanjem najvišji funkciji v sistemu evropskega varstva človekovih pravic je postal prvi Slovenec na tem položaju in prvi iz držav, ki so se Svetu Evrope, katerega organ je sodišče, pridružile po letu 1963.  Žiga Lin Hočevar, kanuist, ki je na domačem evropskem prvenstvu v slalomu na divjih vodah v Tacnu osvojil zlato medaljo. 16-letnik je postal tretji slovenski kanuist z naslovom evropskega prvaka, uspeh pa skupaj z Luko Božičem in Benjaminom Savškom dopolnil še z ekipnim zlatom. 

Sodišče za človekove pravice v Strasbourgu ni ugodilo slovenskim ribičem glede hrvaških kazni, ki jih prejemajo zaradi ribolova v Piranskem zalivu. Evropo je pretresel atentat na predsednika slovaške vlade Roberta Fica. Storilec je znan, a sovražno ozračje v politiki, medijih in družbi kar kliče po vsaj delni porazdelitvi krivde. Prva pot po inavguraciji je ruskega predsednika Vladimirja Putina vodila v Peking. V tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z Darjo Groznik predstavljamo še trenutne gospodarske razmere in napovedi za Slovenijo ter se posvetimo še boju proti nasilju na spletnih omrežjih ter širše v družbi.

Slovenski ribiči so odločitev evropskega sodišča za človekove pravice o nedopustnosti njihovih pritožb zoper hrvaške kazni sprejeli z obžalovanjem. Ob tem so izrazili zaskrbljenost zaradi nadaljevanja kazenskih pregonov zoper njih in visokih zneskov glob, ki naj bi skupno dosegale 3,4 milijona evrov. Vlada jim obljublja nadaljnjo podporo in dodaja, da odločitev sodišče v Strasbourgu v ničemer ne vpliva na arbitražno razsodbo o meji med državama.

Evropsko sodišče ni uslišalo tožb slovenskih ribičev proti Hrvaški, ki je izdajala kazni za ribarjenje v spornih obmejnih vodah. Kot pravijo sodniki, za odločanje o veljavnosti in učinkih arbitraže niso pristojni. Odločitev je negativno presenetila tudi vlado, ki je ribičem obljubila polno podoporo. V oddaji tudi o tem: - Vlada sprejela večmiljardni program za odpravo posledic ujm - Slovaški premier pri zavesti, 71-letni strelec ovaden - Putin in Ši na Kitajskem potrdila strateško partnerstvo

Danes mineva natanko 20 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Obletnico največje širitve v zgodovini povezave, katere del je bila ob devetih drugih tudi naša država, so minuli teden v družbi visokih gostov iz tistega obdobja zaznamovali na zadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta pred evropskimi volitvami. Slavnostne seje so se poleg političnega vrha Unije izpred dvajsetih let udeležili tudi premierji desetih novink iz leta 2004, med njimi tudi nekdanji premier Anton Rop. Vprašali smo ga, kako komentira podatke Eurostata, ki kažejo, da je Slovenija med desetimi novinkami vstopila v EU z najboljšimi izhodišči, a v tem času najmanj napredovala. Nekdanji premier opozarja, da je bil razvojni razkorak v razvitosti med Slovenijo in višegrajsko četverico, Madžarsko, Poljsko, Češko in Slovaško državami precejšen, zato je naša država z omenjenimi v odnosu do povprečja neprimerljiva, poleg tega so imele ostale novinke v primerjavi s Slovenijo zelo slabo razvito infrastrukturo, zato je lahko bil v ostalih državah inve3sticijski zagon bistveno večji. Z Antonom Ropom se je v Strasbourgu ob robu zasedanja parlamenta pogovarjal Aleš Kocjan

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes v Evropskem parlamentu v Strasbourgu napovedala pripravo prve strategije na področju obrambe v Uniji, v ospredju katere bo skupno naročanje. V oddaji tudi o tem: - Julija Navalna 27-erico vnovič pozvala k zaustavitvi ruskega predsednika Vladimirja Putina. - Zaradi lakote v Gazi ogrožena četrtina tamkajšnjih prebivalcev. - V Kamniku bo tudi v prihodnje delovala nujna medicinska pomoč.

Majanje stolčka Dominike Švarc Pipan povzroča trenja v njeni stranki SD. Ob čakanju na odločitev premiera o morebitni razrešitvi pravosodne ministrice odmevajo neuradne informacije, da naj bi kriminalistično preiskavo spornega nakupa sodne stavbe razširili na finančno ministrstvo. Druge teme: - Prodaja ljudskih obveznic: prvi podatki potrjujejo pričakovanja, med kupci predvsem novopečeni mali vlagatelji. - Humanitarna kriza v Gazi: kateri so izraelski predlogi za rešitev vprašanja Paletincev in njihovih ozemelj? - Številni izzivi za evropske poslance: v luči protestov kmetov bodo ta teden v Strasbourgu govorili tudi o okoljskih direktivah

Lucien Tesniere je pred sto leti potoval po Sloveniji in raziskoval dvojino, ki ji je namenil doktorsko disertacijo. Njegov atlas dvojine je živ dokument časa in nekega pojava v jeziku, posnel je tudi prigode, ki jih je doživel, ko je nabiral gradivo po Sloveniji. O njegovem delu smo se pogovarjali s prof. dr. Mojco Schlamberger Brezar, prevajalko Lingvističnega atlasa za študij dvojine v slovenščini, ki je izšel skoraj sto let po tem, ko je izšel francoski izvirnik. Tesniere je bil lektor za francoski jezik na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani, prvi ravnatelj Francoskega inštituta v Ljubljani in dopisni član SAZU. Velja za enega izmed začetnikov slovanske lingvistične geografije, bil je tudi docent na Filozofski fakulteti v Strasbourgu in profesor primerjalnega jezikoslovja na univerzi v Montpellierju, foto:: JLG / Pixabay (ponovitev).

W 37 odcinku podcastu opowiadam o najciekawszych przedświątecznych kierunkach. O Londynie, który ma najlepsze dekoracje, o Paryżu - lodowiskach, szampanie i ostrygach. O Nowym Jorku i miejscach jak z filmów, o Kopenhadze, czyli grzanym winie i zimnych kąpielach, a także o najpiękniejszych jarmarkach w Wiedniu, Berlinie, Pradze, Strasbourgu, Colmar i Hallstatt i mniej znanych miejscach, które zachwycają. JEŚLI JESTEŚ STAŁĄ SŁUCHACZKĄ/ SŁUCHACZEM PODCASTU PROSZĘ ZAOBSERWUJ GO I OCEŃ GO NA PLATFORMIE, NA KTÓREJ GO SŁUCHASZ, DZIĘKUJEHEALTH LABS CARE Partnerem odcinka jest marka Health Labs Care - producentsuplementów diety i kosmetyków stworzonych z myślą o potrzebachnowoczesnych kobietZ kodem travel10 wszystkie kosmetyki i suplementy na stronie healthlabs.carekupicie 10% taniej REKLAMATRAVELICIOUSZamów album SZTUKA PODRÓŻY w promocyjnej cenieZobacz więcej inspiracji podróżniczych na moim blogu travelicious.plProfil na Instagramie

Evropska unija pripravlja zakonodajo, ki bo urejala področje umetne inteligence, s čimer postaja vodilna na tem področju v globalnem pogledu. Omejila bo sledenje ljudem, diskriminacijo in zbiranje njihovih informacij, mnoga podjetja, kot je denimo ChatGPT, pa bodo morala do določene mere spremeniti svoje delovanje. S poročevalcema o zakonu o umetni inteligenci Brandom Benifejem in Dragoşom Tudorachejem se je v Strasbourgu pogovarjal Rene Markič.

Sredina septembra je čas za tradicionalni letni govor o stanju Evropske unije. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen bo v njem ocenila razmere in predstavila svoje načrte za zadnje leto svojega mandata. Z zanimanjem pričakujemo sporočila glede podnebnih in energetskih ukrepov, gospodarskega ohlajanja, Ukrajine, geopolitične vloge Evrope v svetu in drugih izzivov. Njen govor, ozadje in odzive bomo komentirali v terenski oddaji iz sedeža parlamenta v Strasbourgu. Voditelj Luka Robida bo v studiu v Franciji gostil evropske poslance iz Slovenije, v ljubljanskem studiu pa bosta prva dama Evropske komisije v Sloveniji in profesor mednarodnih odnosov. Gostje: dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Romana Tomc, evropska poslanka, SD/EPP; dr. Klemen Grošelj, evropski poslanec, GS/Renew; Matjaž Nemec, evropski poslanec, SD/S&D; dr. Marko Lovec, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Konkurenčnost in avtonomija evropskega gospodarstva, nadaljnja brezpogojna podpora Ukrajini in širitev Evropske unije na države zahodnega Balkana, Ukrajino in Moldavijo - to so bili glavni poudarki zadnjega govora predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen pred evropskimi volitvami prihodnjo pomlad. Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu je napovedala tudi preiskavo kitajskih subvencij za električna vozila in strogo regulacijo umetne inteligence. Preostale novice: Sum spolne zlorabe mladoletnih oseb v enem izmed taborniških rodov; osumljeni član vodstva v priporu. Ministrstvo za zdravje predstavlja glavne usmeritve področja za prihodnji dve leti, ki med drugim predvidevajo okrepitev ambulant družinske medicine in povečanje glavarinskih količnikov. Putin po srečanju s Kimom nazdravil prijateljstvu med Rusijo in Severno Korejo; obeta se tudi tesnejše vojaško sodelovanje.

Državni zbor je s potrditvijo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja poenostavil nekatere postopke za zaposlovanje na šolah. Šole bodo tako lahko zaposlovale tudi strokovnjake brez pedagoško-andragoškega znanja. Temu niso nasprotovali v opoziciji, ki pa poudarjajo nujnost ureditev pogoje dela učiteljev. Drugi poudarki oddaje: - Minister Boštjančič: vprašanje financiranja zdravstva po letu 2025 še odprto - Predsednica Pirc Musar v Strasbourgu poudarila pomen Sveta Evrope - Slovenski odbojkarji po zmagi nad Kanadčani še bliže turnirju v Gdansku

V okviru celovite zdravstvene reforme naj bi v Sloveniji dobili nacionalni e-karton. Gre za občutljive osebne podatke, zato jih je treba zaščititi, je bilo slišati tako iz koalicije kot opozicije v današnji parlamentarni razpravi o predlogu zakona o digitalizaciji zdravstva. Pričakovati je kar nekaj dopolnil. Preostale novice: Kdo bo finančno pokril spremembe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja? Slovenska predsednica v Strasbourgu: moč prevlade ne sme premagati moči pravice. Podnebne spremembe vplivajo tudi na organizacije, kot je zveza Nato.

O znanstvenikih in znanstvenih principih v politiki, vlogi Piratov v Evropskem in nacionalnih parlamentih, čeških in slovenskih Piratih ter vojni v Ukrajini. To so teme, ki med drugim zaposlujejo enega najmlajših poslancev v Evropskem parlamentu, člana češke Piratske stranke in predsednika Evropske stranke piratov Mikuláša Pekso. Preden se je podal v politiko se je ukvarjal z biofiziko, njegovo področje raziskovanja je bila nuklearna magnetna resonanca. Z nedeljskim gostom se je med novembrskim zasedanjem Evropskega parlamenta v Strasbourgu pogovarjal Miha Švalj.   Foto: Mikuláš Peksa

Danes so v Strasbourgu podelili nagrado Saharov za svobodo misli in je najpomembnejše priznanje, ki ga Evropska unija podeljuje za delo na področju človekovih pravic. Prejemnik letošnje nagrade je ukrajinsko ljudstvo. Slovesnost je v evropskem parlamentu spremljal Rok Valenčič.

Predsednik vlade Robert Golob bo dopoldne v Strasbourgu nagovoril Evropski parlament. Njegov nastop je del razprav z naslovom To je Evropa, v katerih voditelji članic Unije predstavljajo svoje poglede na prihodnost povezave. Osrednje teme bodo po pričakovnjih energetska kriza v Uniji, zeleni prehod ter širitev povezave na zahodni Balkan. Drugi poudarki: - Evropski parlament popoldne o podkupovalni aferi, predvidoma bodo sprožili postopek razrešitve podpredsednice Eve Kaili. - V ljubljanskem Cankarjevem domu odprli razstavo o evoluciji Zemlje, ki želi obiskovalce spodbuditi k odgovornejšemu ravnanju do planeta. - Prvi finalist svetovnega nogometnega prvenstva v Katarju bo znan po drevišnjem obračunu Hrvaške in Argentine.

Podsumowanie sesji plenarnej w Strasbourgu 21 - 24.11.2022 - Rosja uznana za państwo sponsorujące terroryzm - budżet na rok 2023 przyjęty - 18 mld EUR wsparcia dla Ukrainy - praworządność na Węgrzech: PE nalega na zamrożenie środków - równouprawnienie kobiet w spółkach giełdowych - wzmocniona polityka rozszerzeń UE - wzmocniona ochrona infrastruktury krytycznej w UE - 70. rocznica Parlamentu Europejskiego

Vojna v Ukrajini, njene gospodarske in socialne posledice za Evropo ter zaščita evropske demokracije - to so bile osrednje teme govora o stanju v Uniji, ki ga je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu imela predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Posebej je poudarila nujno ukrepanje proti energetski draginji. V oddaji tudi: - Premier Robert Golob v luči energetske krize na delovnem obisku v Velenju - Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan napoveduje krepitev sistema javnega zdravstva - V Londonu se zbirajo množice ljudi, ki bi se radi poslovili od kraljice - Ponekod bo začelo rahlo deževati, jutri bo deževno z občasnimi nalivi.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu v letnem govoru o stanju Evropske unije v ospredje postavila vojno v Ukrajini ter njene gospodarske in socialne posledice za Evropo. Posebna gostja Evropskega parlamenta je bila žena ukrajinskega predsednika Olena Zelenska, predsednica Von der Leynova pa je napovedala, da bo vnovič obiskala Kijev. Drugi poudarki oddaje: - Direktiva o minimalni plači nov temelj za boljše delovne pogoje zaposlenih v Evropski uniji. - Minister Bešić Loredan: po Evropi ne bo strožjih covidnih ukrepov, države stavijo na odgovornost. - Skupnost občin želi zaradi inflacije za to in prihodnje leto višje povprečnine.

Lucien Tesniere je pred 100 leti potoval po Sloveniji in raziskoval dvojino, ki ji je namenil doktorsko disertacijo. Njegov atlas dvojine je živ dokument časa in nekega pojava v jeziku, zabeležil je tudi prigode, ki jih je doživel, ko je nabiral material po Sloveniji. O njegovem delu smo se pogovarjali s prof. dr. Mojco Schlamberger Brezar, prevajalko Lingvističnega atlasa za študij dvojine v slovenščini, ki je izšel skoraj sto let po tem, ko je izšel francoski izvirnik. Tesniere je bil lektor za francoski jezik na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani, prvi ravnatelj Francoskega inštituta v Ljubljani in dopisni član SAZU. Velja za enega izmed začetnikov slovanske lingvistične geografije, bil je tudi docent na Filozofski fakulteti v Strasbourgu in profesor primerjalnega jezikoslovja na univerzi v Montpellierju. Vir fotografije: Pixabay.

V senci vojne v Ukrajini se nadaljuje turško pogojevanje Finski in Švedski glede vstopa v zvezo Nato. Glavna skrb turškega predsednika Redžepa Tajipa Erdogana je podpora obeh držav kurdski delavski stranki, ki je za Ankaro teroristična skupina. Turčija vztraja, da ne bo potrdila vstopa Finske in Švedske v zavezništvo, če ne opustita finančne in politične podpore teroristom. Druge teme: Avstralski laburisti bodo na oblasti po 10-ih letih zamenjali konservativce Na festivalu v Ptuju predstavili dobrote slovenskih kmetij Kaja Juvan po ogorčenem boju klonila v finalu teniškega turnirja v Strasbourgu

V dopoldanskih športnih minutah ujamete odzive po polfinalnem dvoboju Kaje Juvan na teniškem turnirju v Strasbourgu in košarkarjev po drugi tekmi konferenčnega finala v ligi NBA med Golden Stateom in Dallasom.

Nova slovenska vlada bo morala najverjetneje v prihodnjih mesecih najti novo vstopno točko za zemeljski plin v Jadranskem morju. Zdajšnji infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je sicer v odzivu na poročanje o neuspehu Geoplina na razpisu za zadnje proste zmogljivosti zemeljskega plina na terminalu na otoku Krk poudaril, da pogovori glede dobav plina med slovenskimi in hrvaškimi dobavitelji še potekajo. Drugi poudarki oddaje: - Svet Evrope z novo strategijo za zaščito beguncev iz Ukrajine. - Evropski dan pomorstva v znamenju trajnostnega modrega gospodarstva za zeleno okrevanje. - Teniška igralka Kaja Juvan za finale turnirja v Strasbourgu ugnala prvo nosilko.

Državni zbor polemično: Nova koalicija trdi, da tri nova ministrstva ne bodo pomenila dražje države, SDS vložila predlog za posvetovalni referendum.Visoka gospodarska rast v prvem četrtletju, visoko je tudi povpraševanje, ugodne razmere na trgu dela se nadaljujejo.Po oceni Federica Potočnika koalicijska pogodba v zdravstvo prinaša manj svobode in spominja na čase, ki si jih več ne želimo.V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije pozitivno presenečeni nad izbiro Irene Šinko za kandidatko za ministrico.Zveza potrošnikov Slovenije najavila vložitev tožbe proti bankam.Vojna v Ukrajini: Rusija naj bi iz jeklarne Azôvstal odpeljala že skoraj tisoč ukrajinskih borcev.Švedska in Finska se odpovedujeta nevtralni drži - tudi uradno sta vložili prošnji za vstop v Nato.ŠPORT: Kaja Juvan v četrtfinalu teniškega turnirja v Strasbourgu.VREME: Pred nami so sončni in vroči dnevi.

Če želi demokracija preživeti, potem mora prepoznati legitimna pričakovanja državljanov glede njihove prihodnosti na področju osnovnih pravic (varnosti, socialno-ekonomskega položaja, šolstva in zdravstva). Prišli smo do točke, ko smo se začeli resno zavedati v kako velikih težavah je evropski civilizacijski model. Zelo dolgo časa smo preživeli v iluziji, ali namernem zanemarjanju realnosti, ki nas je obkrožala, nismo se odzivali na signale, ki so kazali, da je smer napačna. Šele sedaj – v teh kritičnih razmerah – je Evropa ugotovila kako resna je situacija. Tako ugotavlja direktor za demokratično participacijo v Svetu Evrope Matjaž Gruden. Z njim se je o aktualnih temah v Strasbourgu pogovarjala Urška Valjavec.

Če želi demokracija preživeti, potem mora prepoznati legitimna pričakovanja državljanov glede njihove prihodnosti na področju osnovnih pravic (varnosti, socialno-ekonomskega položaja, šolstva in zdravstva). Prišli smo do točke, ko smo se začeli resno zavedati v kako velikih težavah je evropski civilizacijski model. Zelo dolgo časa smo preživeli v iluziji, ali namernem zanemarjanju realnosti, ki nas je obkrožala, nismo se odzivali na signale, ki so kazali, da je smer napačna. Šele sedaj – v teh kritičnih razmerah – je Evropa ugotovila kako resna je situacija. Tako ugotavlja direktor za demokratično participacijo v Svetu Evrope Matjaž Gruden. Z njim se je o aktualnih temah v Strasbourgu pogovarjala Urška Valjavec.

Teja Udovič Kovačič se je kot deklica navduševala nad igranjem domačega pianina, zato so jo starši že pri petih letih vpisali v glasbeno šolo, kjer je začela igrati klavir. Čez dve leti je začela obiskovati še ure harmonike pod vodstvom svoje mame in ugotovila, da se instrumenta odlično dopolnjujeta, kmalu po prvih koncertnih nastopih pa je spoznala, da zelo rada nastopa in da si želi vse življenje poustvarjati glasbo. V srednji šoli se je odločila, da opusti klavir, in od takrat naprej vadi harmoniko. Takrat je bil njen mentor Slavko Magdič, potem se je vpisala na ljubljansko Akademijo za glasbo, kjer je njen profesor Borut Zagoranski, zdaj pa študira v Strasbourgu prek študentske izmenjave Erazmus. Kdo je tam njen profesor, kaj počne, preden stopi na oder, in katero glasbo najraje izvaja sama, bo povedala sama, poslušali pa bomo tudi odlomke s koncerta, na katerem je izvajala dela Beria, Šmiteja in Händla.

V času, ko se slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije približuje koncu, so se še zadnjič letos v Strasbourgu sešli poslanci Evropskega parlamenta, v Bruslju pa voditelji držav oziroma vlad članic Unije. Na obeh koncih se je žaromet usmeril na Slovenijo. Kako je država, ki nalogo predsedovanja izvaja drugič, opravila s tem zahtevnim projektom, kakšen sijaj in sloves si je pridobila med članicami, kje je poskrbela za premike na ravni Unije in kje so potenciali ostali neizkoriščeni, v kakšni kondiciji vlada predsedovanje predaja Franciji? Kako močan je imunski sistem Unije proti zdajšnji koronakrizi, kako enoten evropski odziv na globalne izzive, kakšno podobo si ustvarja 27-terica ob reakcija na prihode tisočev prišlekov prek zahodne evropske meje, na energetsko krizo, posledice umika sil iz Afganistana, je Zahodni Balkan zavoljo slovenskega angažmaja kaj bliže Uniji, je Slovenija pripomogla k bolj suvereni Evropi ali prej k spodbujanju bolj suverenistične drže posameznih članic, na kako trhlih temeljih sloni evropska pravna država… Voditelj Luka Robida in gostje bodo opravili delno revizijo slovenskega predsedovanja in pogled usmerili tudi k drugim aktualnim temam, ki zadevajo nas, Evropejce. Gostje: - dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, - dr. Sabina Lange, predavateljica na Evropskem inštitutu za javno administracijo iz Maastrichta EIPA, - dr. Marko Lovec s katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Domen Petelin, vladni govorec za predsedovanje.

V Evropskem parlamentu v Strasbourgu bodo poslanci glasovali o resoluciji o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji. V njej bodo, če jo bodo podprli, izrazili veliko zaskrbljenost zaradi globoke razklanosti v državi in pozvali politike, naj zagotovijo spoštljivo javno razpravo. Preostale novice: Od danes zaostreni pogoji vstopa v Italijo, Bruselj svari pred solo akcijami držav članic Unije. Predsednik republike Borut Pahor: nastajanje novih političnih strank in gibanj je znak, da je politika izključevanja izpeta. V Novi Gorici začetek prazničnega sejma Knjige pod jelkami; v ospredju otroška literatura.

Nemški socialdemokrati, Zeleni in liberalci so sklenili dogovor o oblikovanju prihodnje nemške koalicije, ki jo bo vodil Olaf Scholz. Nova nemška vlada naj bi bila tudi bolj jasna glede neprimernosti madžarskih ali poljskih vladnih pristopov glede vladavine prava in demokratičnih meril. O teh so sredi tedna v Strasbourgu govorili tudi evropski poslanci, ki so se tokrat osredotočili na Slovenijo. Poslance je sicer nagovorila tudi nesojena beloruska predsednica Svetlana Tihanovska, ki je evropsko javnost opozorila, da se represija beloruskega režima leto dni po spornih volitvah nadaljuje.

Evropski poslanci so danes v Strasbourgu razpravljali o vladavini prava v Sloveniji. Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je obžaloval nenadno zmanjšanje proračuna za slovenski pravosodni sistem. Poslanci so med razpravo, v kateri je bilo slišati veliko kritik na račun Slovenije, izrazili zadovoljstvo, da bosta na Evropskem javnem tožilstvu končno začela delati tudi slovenska delegirana tožilca. Pravosodni minister Marjan Dikaučič pa se je že zavzel za spremembo načina imenovanja evropskih delegiranih tožilcev pri nas. Ostali poudarki oddaje: - Bolnišnice trenutno ne morejo zagotoviti oskrbe udeležencev večje naravne ali prometne nesreče. - Poslanci o zakonu o dolgotrajni oskrbi dokončno na naslednji seji. - Ob prečkanju Rokavskega preliva umrlo 31 migrantov.

Čeprav novi ukrepi, ki skoraj povsod zahtevajo izpolnjevanje enega od pogojev PCT, šele začenjajo veljati, vlada ob velikem številu novih primerov okužbe s koronavirusom in polnjenju bolnišnic s covidnimi bolniki očitno že razmišlja o novih ukrepih. Na podlagi napovedi gospodarskega ministra Zdravka Počivalška se zdi, da je naslednji korak ta, da bosta javnim uslužbencem delo omogočala samo še pogoja prebolel ali cepljen, ne pa tudi testiran. Druge teme: Med temami vladnega obiska Savinjske doline tudi zaprtje velenjskega premogovnika in okoljske težave regije Sodišče v Strasbourgu: razlaščeni imetniki bančnih obveznic in delnic niso imeli učinkovitega sodnega varstva Kaja Juvan na teniškem turnirju v Portorožu izločila prvo nosilko

Tik pred jutrišnjo uveljavitvijo pogojev PCT tako rekoč za vsakogar in povsod se povečuje zanimanje za cepljenje proti covidu, pristojni pa se pripravljajo na nadziranje izpolnjevanja omenjenih pogojev. Medtem iz vlade vnovič prihajajo razmišljanja o odloku, po katerem bi za javne uslužbence lahko kmalu veljala le pogoja prebolel in cepljen, ne pa tudi testiran. Vlada je sicer na obisku savinjske statistične regije. V ospredju pogovorov je prestrukturiranje premogovništva. V Šaleški dolini za zdaj niso zadovoljni s predlagano nacionalno strategijo o tem. Razlaščeni ob bančni sanaciji pozdravljajo odločitev sodišča v Strasbourgu o tem, da niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva za izpodbijanje izrednih ukrepov Banke Slovenije. Finančni minister Andrej Šircelj je sodbo primerjal z zakonom o sodnem varstvu, o katerem bo odločalo ustavno sodišče. S Certifikatom Kulturno podjetje želijo nosilci projekta spodbujati k vključevanju kulture v poslovna okolja.

Dirigent Marko Letonja je eden izmed dirigentov, ki stalno gostuje po velikih svetovnih opernih in koncertnih hišah. Svojo profesionalno pot je začel kot šef dirigent orkestra Slovenske filharmonije, nato je vodil simfonične orkestre v Baslu, na Tasmaniji in v Strasbourgu, zdaj je šef dirigent bremenskega simfoničnega orkestra. Rodil se je avgusta leta 1961 v Mariboru, odraščal je na Ravnah na Koroškem, tam si je pridobil prvo glasbeno izobrazbo, jo nadaljeval v Mariboru in študiral v Ljubljani pri maestru Antonu Nanutu, izpopolnjeval pa na Dunaju pri Otmarju Suitnerju, na primer. Marka Letonjo je leta 2012 pred mikrofon povabila Vida Curk.

Slovenski košarkarji so se prvič v zgodovini uvrstili na olimpijske igre, ki bodo tokrat v Tokiu. Sinoči so v Litvi premagali gostitelje s 96:85 in tako uresničili sanje številnih generacij košarkarjev, ki jim to ni uspelo. Reprezentanca z Luko Dončičem na čelu je tako med državami, ki se bodo potegovale za olimpijske kolajne. Preostale teme oddaje: - Premier Janša danes v državnem zboru o prednostnih nalogah predsedovanja Svetu Unije, jutri v Strasbourgu. - Dodatne sprostitve ukrepov: v trgovinah brez omejitve števila strank; brez maske ob pogoju PCT v gostilne ter na kulturne in športne dogodke. - Američani dan neodvisnosti praznovali bolj sproščeno kot lani; kljub temu v ospredju pandemija.

Začetek julija je ob dodatnem sproščanju omejitev prinesel svež zagon turizmu, ob uveljavitvi enotnega načina preverjanja covidnih potrdil pa - vsaj na papirju - tudi lažje prehajanje mej. S Hrvaške prihajajo spodbudne novice, na dnevni ravni imajo prvič to sezono več kot pol milijona turistov - velika večina je tujcev. Nekaj mejnih prehodov z južno sosedo je tudi danes zelo obremenjenih. V oddaji tudi: - Kakšna pojasnila bodo od Slovenije zahtevali v Bruslju in Strasbourgu? - Američani praznujejo dan neodvisnosti, znova bolj množično in z ognjemeti. - Tadej Pogačar prvič na letošnjem Touru kolesari v rumenem, Roglič in van der Poel sta končala nastope v Franciji.

Tik preden bo Slovenija prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije, se v Strasbourgu začenjajo poglobljeni pogovori o prihodnosti povezave. Ključno pri tem je, da pogovori ne bodo omejeni le na politične predstavnike, temveč bodo vključevali tudi evropske državljane, ki bodo voditeljem povedali, kakšno Evropo si pravzaprav želijo. Konferenci o prihodnosti Unije bo od julija do konca leta sopredsedovala tudi Slovenija. Druge teme: Kongresni dan za stranki SDS in Desus V Mariboru sinoči odprli 56-to Borštnikovo srečanje Slovenski košarkarji z Dončićem pred olimpijskimi kvalifikacijami znova boljši od Hrvatov

V dopoldanskih športnih minutah se posvetimo košarkarskima reprezentancama. Ženska začenja evropsko prvenstvo v Strasbourgu s tekmo proti Turčiji, moška pa je v pripravah na kvalifikacije za olimpijske igre prvo odigrala na Reki s hrvaško reprezentanco. Ujamete tudi utrinke s tekem evropskega nogometnega prvenstva.

Pred 30-tim rojstnim dnevom Slovenije smo v oddaji Spoznanje več, predsodek manj gostili kar štiri goste. Ustavnega sodnika dr. dr. Klemena Jakliča, vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca ter nekdanjega sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu dr. Boštjana M. Zupančiča. V ospredje smo postavili tranzicijo pravosodja, razvoj demokracije, vlogo vodstvenih struktur v pravosodju ter izobraževanja na tem področju. Nismo pa mogli mimo vprašanja o medijih kot sodnikih na naši samostojni poti.

Evropska unija na dan Evrope 9. maja na svečanem dogodku v evropskem parlamentu v Strasbourgu začenja konferenco o prihodnosti Evrope. Kakšna naj bo Evropa po brexitu, po pandemiji covida-19, kako naj se sooča s podnebnimi, gospodarskimi, demografskimi in socialnimi spremembami? Kakšno vlogo naj ima v svetu? Kako naj utrjuje pomen demokracije, človekovih pravic in vladavine prava? O teh vprašanjih bodo evropske ustanove v dialogu z državljani razpravljale v procesu, ki bi se moral začeti že lani, a so ga zaradi pandemije in političnih razhajanj glede strukture in načina vodenja konference prestavili. Namesto dveh let bo tako potekal le leto dni, saj naj bi sklepe sprejeli v drugi polovici prihodnjega leta, ko bo Evropski uniji predsedovala Francija, ki je bila glavna pobudnica konference. Še pred Francijo pa bo na vrsti Slovenija, ki predsedovanje prevzema 1. julija in bo tako med tistimi, ki bodo imeli ključno vlogo pri vodenju in poteku konference.

Kobieta, która żadnej pracy się nie boi! Jest pisarką, wydawczynią książek, blogerką, psycholożką. Wspiera młodych twórców w działaniach marketingowych, a w wolnych chwilach odnawia stare meble i maluje. Jest mamą i macochą, a od 7 lat emigrantką mieszkającą w Strasbourgu.Anna Jurewicz na swoim blogu Aniversum dużo pisze o samoakceptacji, emocjach, psychologii i słowiańskości, a z nami rozmawia o tym mierzyć się z uczuciami, które towarzyszą nam w czasie odgracania - życia i przestrzeni.Razem Dookoła Świata, odcinek o tym, dlaczego nie umiemy pozbywać się rzeczy. Zapraszamy!Link do odcinka: https://razemlepiejpodcast.pl/74 Znajdź nas na: www.razemlepiejpodcast.pl Możesz nas też polubić na www.fb.com/razemlepiejpodcast i www.instagram.com/razemlepiejpodcast Aniversum na Instagramie: https://www.instagram.com/aniversumpl

Rusija je ponudila Hrvatskoj cjepivo protiv koronaviusa. Ipak, ništa bez blagoslova Europske agencije za lijekove. Mediji objavljuju imena utjecajnih ljudi koji su preko reda primili cjepivo. Članica Stožera Alemka Markotić pojasnila je svoju izjavu da su i neki novinari cijepljeni preko reda. HDZ-ov veteran Vladimir Šeks tužio je Republiku Hrvatsku Europskom sudu za ljudska prava u Strasbourgu.

#Halo.Poranek z red. Wawrzyniakiem. W tle kolejna tarcza i zakazane słowa, na antenie francuski łącznik o wyborach, a następnie rozmawiamy o premierze klipu, który jest odpowiedzią na głupotę polityków. 7:00 poranek trzeba zacząć od kawy (lub siorbaty – o tym na antenie) i Halo.Radia. Wyrywamy kartkę z kalendarza i wspominamy o zaostrzeniu brzmienia art. 37 KK wprowadzonego pod płaszczykiem najnowszej Tarczy. Od teraz połączenia niektórych słów grożą więzieniem… Po 8:00 łączymy się z naszym „francuskim łącznikiem” w Strasbourgu. Zbigniew Stefanik zgodnie z zeszłotygodniową obietnicą opatrzy wybory prezydenckie w Polsce stosownym komentarzem. O 9:00 naprawdę szybka akcja. W środę o 10:00, tuż po #HaloPoranku swoją premierę będzie miał najnowszy klip do piosenki „To do Pana” autorstwa Ofelia - Iga Krefft. Klip powstał w ostatni weekend na skutek reakcji artystki na wypowiedzi polityków. Za koncepcję teledysku odpowiada sama artystka. Porozmawiamy więc nie tylko o audio, ale też o wideo i o życiu. Będziecie mieli Państwo wyjątkową okazję porozmawiać z artystką tuż przed premierą klipu.

Po požaru v pariški katedrali Notre Dame so se zvrstili izrazi obžalovanja in odločnost obnoviti enega od simbolov francoskega glavnega mesta. Napovedanih donacij je že za približno 900 milijonov. Manj odločnosti pri svojem prepričevanju o odločnosti v boju proti podnebnim spremembam zaznava mlada borka proti podnebnim spremembam Greta Thunberg, ki je med tednom gostovala pri evropskih poslancih v Strasbourgu. Zanikanje znanosti in relativizacija znanja prinašata tudi izrazito širitev nalezljivih bolezni. Svetovna zdravstvena organizacija sporoča, da je bilo med letošnjim januarjem in marcem število okužb z ošpicami za 300 odstotkov večje kot v enakem obdobju lani.

Hande Senguler je bila rojena v Turčiji, nekaj let je živela v Združenih državah Amerike, njen trenutni dom pa je Strasbourg, kjer zadnji dve leti študira sociologijo. Je kritična opazovalka tako francoske kot turške družbe, v obe se tudi aktivno politično vključuje vendar pravi, da v Franciji svoj aktivizem izraža veliko lažje kot v svoji domovini. Kako s svojim kolesom ozavešča mlade o politični participaciji po Strasbourgu, je Gašperju Andrineku povedala v oddaji Evropa posebno.

Na sam zadnji dan leta, v katerem je minilo stoletje od konca prve vojne, se bomo soočili z izvorom koncepta človekovih pravic in njegovega nastanka po drugi svetovni vojni. 10. decembra je minilo tudi 70 let, odkar je Generalna skupščina OZN sprejela temeljno deklaracijo o človekovih pravicah. Mišljensko ogrodje prispevka sta tokrat pomagala ustvariti dva sogovornika, zgodovinar dr.Marko Klavora, kustos v Goriškem muzeju Kromberk in Matjaž Gruden, direktor Centra za demokratično participacijo pri Svetu Evrope v Strasbourgu.

Ameriška revija Time je za letošnje osebnosti leta razglasila novinarje, ki so bili zaradi svojega poročanja preganjani, zaprti ali ubiti. Označili so jih kot "Varuhe resnice". Zakaj je novinarstvo ogroženo in kaj ga ogroža, smo se v Strasbourgu pogovarjali z generalnim sekretarjem nevladne organizacije Novinarji brez meja Christophom Deloirjem. "Legitimno je kritizirati novinarje, ampak sovražnost in zmanjšanje možnosti, da pokrivamo dejstva, je popolnoma nekaj drugega. To je lahko izjemno nevarno in lahko tudi ubije demokracijo. In ta stavek zdaj pogosto slišimo. Demokracija je v nevarnosti."

Predsednica britanske vlade Theresa May po neuspešnem glasovanju o nezaupnici ostaja na oblasti. Še naprej pa nima dovolj podpore za dogovorjeni izstop iz Evropske unije. Francoski predsednik Emmanuel Macron popušča protestnikom v rumenih jopičih, a obenem postavlja Francijo na pot kršenja evropskih proračunskih pravil. Evropa skupaj s Francijo žaluje zaradi terorističnega napada v Strasbourgu. Oddaja Matjaža Trošta.

V Alzaciji je ni trgovine s spominki, v kateri v vas ne zazijajo štorklje, take in drugačne. Čeprav ni bilo vedno tako in so štorklje tudi pobijali, pa so te ptice zadnja leta postale simbol te šarmantne regije. Kako tudi ne, v celotni gnezdi približno 800 parov belih štorkelj, 80 v njenem glavnem mestu. Kako je v Strasbourgu v času gnezditve in zakaj nekatere strasbourške štorklje ne letijo na jug, nam je pojasnila Cathy Zell iz organizacije LPO, ki skrbi za zaščito biotske raznovrstnosti v Alzaciji.

Več evropskih poslancev iz Slovenije je komentiralo nagovor predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja v Strasbourgu, sprožitev postopka proti Madžarski zaradi kršitve temeljnih pravic povezave in sprejetje direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu. Vse to je namreč odmevalo na septembrskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Vabljeni k poslušanju.

Eva Marn je mednarodna pravnica, ki je uspešno in dobro plačano mednarodno diplomatsko kariero - delala je tudi na Komisiji in sodišču za človekove pravice v Strasbourgu -, zamenjala za negotovo nevladniško življenje. S somišljeniki je ustanovila društvo Humanitas, ustanovo Skupaj, pravično trgovino Tri muhe, bila je predsednica Sloge, direktorica IRD, sodelovala je pri Živem ščitu v Iraku in številnih drugih humanitarnih ter razvojnih projektih. Mirovnica, ki sledi temu, v kar verjame, ima zadnja leta svojo bazo v Sončnem Logu na Krasu.

Evropski parlament je nagrado Saharov za svobodo misli letos podelil venezuelski demokratični opoziciji. Glavnega opozicijskega politika Leopolda Lópeza ni bilo na slovesnosti v Strasbourgu, saj je že štiri leta v zaporu. Srečali smo se z njegovim očetom in soimenjakom, ki živi v izgnanstvu v Španiji. “Sodni proces proti meni se je začel, ker sem delal na časopisu, ki je objavil novico o vpletenosti državnih uradnikov v preprodajo drog in pranje denarja v ZDA.” Prepričan je, da bi ga zaprli, če bi se vrnil v Venezuelo. Leopoldo López starejši je nekdanji urednik osrednjega časnika v Venezueli El Nacional. Z družino v Caracasu je v rednih stikih, čeprav se zaveda, da jim zelo verjetno prisluškujejo. Kritično govori o razmerah v Venezueli, ne verjame, da lahko vladavino Nicolasa Madura reši venezuelska različica bitcoina, kriptovaluta Petra. Še vedno upa, da se ne bo zgodila državljanska vojna, in zanika neposredne povezave venezuelske opozicije z ZDA in Donaldom Trumpom, čeprav se je z ameriškim predsednikom osebno srečala njegova snaha. Glava družine López, katere korenine segajo vse do vodje osamosvojitve južnoameriških kolonij od španske oblasti, Simona Bolivarja, vidi v Venezueli svetlo prihodnost, “ker je zaradi nafte še vedno ena izmed najbogatejših držav na svetu”.