Podcasts about marij

Piše Marija Švajncer, bereta Maja Moll in Igor Velše Vsebinsko in sporočilno bogat roman Marija Čuka Zlato zrno je večplasten. Zgodba o iskanju ljubezni in hrepenenju po njej je napisana v tretji osebi ednine. Tako imenovani vsevedni pripovedovalec razgrne čustveno doživljanje Leopolda Teofita, moškega srednjih let, ki iz Milana pripotuje v Trst. Mesto ni imenovano, iz opisov pa je mogoče razbrati, da teče beseda o prav tem obmorskem mestu, ki slovi po svoji bogati zgodovini in notranjih nasprotjih iz preteklih in sedanjih časov. Leopold se, poln upanja, da se bo srečal z novo ljubeznijo, sprehaja po ulicah in pripoved dobi novo razsežnost: zvrstijo se spomini na preteklost, oživljanje političnega dogajanja in nasilje, ki ga zlepa ni mogoče prekiniti. Leopoldovo pričakovanje ljubezenske pustolovščine prekine pretep mladeničev. Vse skupaj močno spominja na fašizem ali pa je kar njegova nova pojavna oblika. Glavni literarni lik Leopold je nekoliko naiven in konservativen moški. Opravlja delo direktorja poštne izpostave, bere poezijo, s prijatelji navija na nogometnih tekmah, politično je usmerjen nekoliko levičarsko, vendar se volitev ne udeležuje. Zavezan je tako pokojnemu očetu kot umrli življenjski sopotnici Nevii. Protagonist se poglablja vase in razkriva svojo notranjost: »Nor sem! Vse se mi dozdeva. Življenje je privid, beseda privid življenja. Nisi mi dal svoje besede, oče, a slišim jo, kako odmeva po teh ulicah in po tem mestu, kjer tvojo besedo potiskajo v temen kot, pa je ne morejo utišati. Leopold je čutil, da je to posebno mesto, da se po njem pretakajo mozaiki usod, obrazi različnosti, da ni ednina, marveč množina.« Oče je kot Slovenec zaradi nesprejetosti in nestrpnosti moral Trst zapustiti in oditi drugam. Fašistični pritisk je bil premočan. V očeh oblasti je bil pritepenec in ščavo, njegov jezik je bil ogrožen in preganjan. Oče še vedno živi v njem in Leopold občuti z njim posebno vez, hkrati pa sluti, da beg ni rešitev. Marij Čuk z učinkovitimi literarnimi sredstvi, bogatim besediščem, poetično obarvanimi odlomki in rahlo ironijo razgrinja slovensko-italijanske odnose, težaven položaj ljudi onstran meje in trdoživost fašizma. Njegovo prikazovanje ni črno-belo, temveč objektivno ter tako kritično kot tudi prizanesljivo, zlasti do Leopoldovih značajskih lastnosti. Pisatelj omenja, kako se današnji Slovenci zaradi cenejšega življenja iz svoje države preseljujejo v Trst in Gorico ter zaživijo v novih okoliščinah, kakršne koli že so. V Leopoldu so ohranjena čustva, ki jih je gojil do Nevie. V dolgem obdobju njene bolezni ji je stal ob strani in ji izkazoval iskreno naklonjenost ter ji pomagal premagovati telesne bolečine: »Vse bo dobro, ljubezen moja, vse bo dobro. Jaz sem ob tebi in v tebi.« Nič na tem svetu pa ni idealno in popolno. Bolehna Nevia, profesorica klasične filologije, se je za kratek čas zaljubila v sodelavca. Kar tako, kot se to pač primeri v življenju. Rahločutni Leopold je trpel, toda sčasoma se je Nevia otresla zagledanosti v drugega moškega in spet je Leopold postal središče njenega življenja. Kako tudi ne, saj ga je zaradi pogubne bolezni potrebovala. Spomin nanjo je živ in močan, zato se Leopold celo vpraša, ali je Nevio zaradi iskanja nove ljubezni morda izdal. Veseli se srečanja z Irmo, njegovo pričakovanje se sveti kot zlato zrno. S skrivnostno žensko se je seznanil na spletu. Osamljenost ter hrepenenje in želja po novi ljubezni so ga prignali v Trst. Ali se je ljubezen uresničila? Ga je Irma, ki mu je v pismih obetala toliko lepega in ga z izbranimi besedami začarala, osrečila? Vsega nikakor ne bi bilo primerno razkriti. Spletne seznanitve in vabila lahko prinesejo nove ljubezenske zveze, nič presenetljivega pa ni, če se iz njih izcimi tudi kaj drugega. V romantičnih in s čustvi nabitih Irminih pismih je večkrat omenjena beseda denar. Kakor koli že, bilo je vredno, da je Leopold pripotoval v Trst. V tem slikovitem mestu je marsikaj izvedel tudi o sebi. V romanu Zlato zrno je veliko filozofskih spoznanj in življenjskih modrosti. Avtor med drugim pravi, da je življenje vedno uganka, ki ljudi postavlja pred preizkušnje; obrnjeno je v prihodnost in ne v preteklost. Dokler traja, je tudi upanje, še več – možnost lepega in dobrega: »Tudi iskanje nevidnega in nedosegljivega je čas, ki ga velja živeti.« Usodo Leopold sluti kot neotipljivo čarodejko, proti kateri nima moči. Morda pa sploh ni usode in so namesto nje pravzaprav samo izkušnje in izzivi ali celo učinkovanje nevidnega bitja, ki mu nekateri pravijo bog. Pomisliti bi bilo treba tudi na smrt. »Škoda, da polagamo čas v varstvo zrahljanim živcem, hudobiji, egoizmu, diktatorjem. Ko bi razmišljal o svoji minljivosti, bi bil človek le dobro bitje brez hudičeve zlobe.« Morda je vse naše početje zatekanje v prostore upanja in iskanje trikov, da bi se izognili smrti. Velikokrat ljudje sploh ne vedo, kaj bi radi. V romanu se poraja vprašanje, ali se lahko zgodi, da vsemogočna, drzna in močna ljubezen omaje celo besedo in narod. Ljubezen je po eni strani galerija izgubljenih priložnosti in žalost, po drugi pa tudi poskočnost, presenečenje in veselje. V ljubezni ni treba besed, zadošča jo začutiti, toda ne gre pozabiti, da življenje ni le idila in prav zaradi ljubezni je treba prestati marsikatero neprijetno preizkušnjo. Ljubosumje in strah jo slej ko prej uničita. Leopold vzame s seboj psa Rončija. Med potjo ga spravi v kovček in med nastanitvijo v hotelu kuža potrpežljivo in po pasje vdano spremlja vse, kar se dogaja lastniku. Ljudje pač potrebujemo nekoga, ki nas razume in je na naši strani. Ne nazadnje ni brez pomena, kaj je o svojem novem literarnem delu povedal Marij Čuk sam. Vrsto let smo po radiu lahko poslušali njegovo poročanje o dogajanju onstran meje, zlasti v Trstu. V zadnjem času spremljamo njegove načrte, poslanice in ukrepanje v zvezi s položajem predsednika Društva slovenskih pisateljev. Sprejel je izziv in že zdaj njegovo prizadevanje za slovenski jezik in kulturo ter angažiranost odmevajo v slovenski javnosti. Na predstavitvi romana je Marij Čuk povedal, da je Leopold Teofit naivni človek, tak, ki išče svoj izvor in identiteto. Tako zelo verjame v dobro, da njegove vere ne more prav nič omajati. Zlo mu ne pride do živega, toda vse to je za današnji čas, je pripomnil avtor, že kar problematično. Sodobni svet je namreč kaos posameznikov, družbe in vrednot. V človekovi glavi vre spopad realnega in virtualnega, tako da sploh ne ve več, kaj je on sam in kje je meja. Pisana beseda naj bi v razburkanih časih, je pribil pisatelj, vseeno ohranila svojo moč. Besede Marija Čuka jo vsekakor ohranjajo. V romanu Zlato zrno prepričljivo in z notranjo napetostjo slika posameznikovo doživljanje in družbeno dogajanje. V tretjeosebni pripovedi, protagonistovem izpovedovanju in vsebini poslanih pisem, tako Leopoldovih kot Irminih, je veliko življenjskih resnic, kritičnih spoznanj in moralnih dilem.

Dejan Koban: Mrčes, Marij Čuk: Zlato zrno, Roman Rozina: Trafikant. Recenzije so napisali Miša Gams, Marija Švajncer in Andrej Lutman.

On 29 July 2000, retired Spanish politician Juan Mari Jáuregui was assassinated by Basque separatists Eta. Deemed a terrorist organisation by the European Union, Eta killed more than 800 people between 1968 and 2010. Its goal was to create an independent Basque state out of territory in south-west France and northern Spain. Following Jáuregui's murder, his widow Maixabel Lasa worked to help victims of political violence and highlight their suffering, weakening Eta's support. A decade later, she received a message from one of the men involved in Jáuregui's murder. He wanted to meet her and take responsibility for his actions, beginning a remarkable friendship.In 2011, Eta declared a permanent ceasefire, and formally disbanded in 2018. Maixabel Lasa speaks to Ben Henderson.Eye-witness accounts brought to life by archive. Witness History is for those fascinated by the past. We take you to the events that have shaped our world through the eyes of the people who were there. For nine minutes every day, we take you back in time and all over the world, to examine wars, coups, scientific discoveries, cultural moments and much more. Recent episodes explore everything from the death of Adolf Hitler, the first spacewalk and the making of the movie Jaws, to celebrity tortoise Lonesome George, the Kobe earthquake and the invention of superglue. We look at the lives of some of the most famous leaders, artists, scientists and personalities in history, including: Eva Peron – Argentina's Evita; President Ronald Reagan and his famous ‘tear down this wall' speech; Thomas Keneally on why he wrote Schindler's List; and Jacques Derrida, France's ‘rock star' philosopher. You can learn all about fascinating and surprising stories, such as the civil rights swimming protest; the disastrous D-Day rehearsal; and the death of one of the world's oldest languages.(Photo: Maixabel Lasa. Credit: Arnaitz Rubio/Europa Press via Getty Images)

Al 25 jaar staat Hilde-Marij Hooijer als familierechtadvocaat pal voor haar cliënten. Maar iets begon te wringen. Want wat als je cliënten niet alleen juridische duidelijkheid zoeken, maar ook innerlijke richting?  Wat als je merkt dat onder elk conflict een onverwerkt verhaal schuilt?In dit gesprek duiken we in het verhaal van een vrouw die steeds vaker vrouwen helpt om hun eigen waarheid te gaan leven tijdens en na een scheiding.Hilde-Marij Hooijer is advocaat, coach en oprichter van Zelfverzekerd Scheiden. Ze spreekt openhartig over haar trauma-elastieken die ze tegenkwam bij het oprichten van haar coachingspraktijk en hoe haar pestverleden haar steeds onzichtbaar wil houden. En hoe zij toch de moed vond om de stappen te zetten die nodig waren om een waardevol, simpel en kloppend aanbod te maken voor haar Zelfverzekerd Scheiden. Je hoort het allemaal in deze nieuwste aflevering, luister ‘m nu.Benieuwd naar haar werk? Je vindt alles op www.zelfverzekerdscheiden.nl of via LinkedIn.Wil jij net als Hilde-Marij stappen zetten naar fearless ondernemen? Check dan mijn webstie: www.moniquelavec.com en je vindt met op social media onder mijn naam Monique Lavec op ⁠LinkedIn⁠ en ⁠Instagram⁠

Več obrobja v središče in več središča v obrobje. To si je za eno od nalog ob prevzemu vodenja Društva slovenskih pisateljev zadal Marij Čuk. Društvo mora vnovič postati družbena in "politična sila", hkrati pa dom in zatočišče vseh ustvarjalcev, je prepričan tržaški literat. Kako je zadovoljen z doseženim v pol leta, koliko obrobja je pripeljal v središče in kako je s slovensko literarno ustvarjalnostjo na drugi strani državne meje? O vsem tem pa tudi o kritični samozavesti rojakov, pogumu, ki ga včasih malo zmanjka, in priložnostih, ki jih ponuja evropska prestolnica kulture, Marij Čuk pripoveduje v Intervjuju. Prisluhnite mu!

Toliau tęsiame pažintį su naujuoju popiežiumi Leonu XIV-uoju ir dar kartą grįžtame prie artimiausio jo bendravardžio pirmtako Leono XIII-ojo bei jo pontifikato, kuris padeda geriau suprasti, kas paskatino dabartinį Katalikų Bažnyčios vadovą rinktis būtent Leono vardą. Su Leono XIII-ojo laikų Bažnyčios ir pasaulio realijomis bei Bažnyčios socialinio mokymo principais supažindins istorikas, VU profesorius Arūnas Streikus.Apie vieną didžiausių Leono XIV-ojo pontifikato išbandymų – dirbtinį intelektą ir jo etiką - spaudos apžvalgoje pasakos Rosita Garškaitė-Antonowicz.Gegužė - Mergelės Marijos mėnuo. „Krikščioniškos minties“ skiltyje išgirsite kard. Walterio Kasperio mąstymą apie Mariją kaip gailestingumo provaizdį.Leidykla „Magnificat“ švenčia 15 metų sukaktį: laidoje dalyvauja leidyklos vadovė Veronika Kimbrytė ir redaktorė Ilona Valujevičienė.Eleonoros Terleckienės radijo apybraiža „Apie Leoną XIV-ąjį ir kitus liūtus“.Redaktorės Rūta Tumėnaitė ir Jūratė Kuodytė.

Državni zbor bo predvidoma 14 ur razpravljal o interpelaciji proti vladi. SDS jo je vložila, potem ko se premier Robert Golob ni želel opravičiti za izjave, da je druga Janševa vlada kriva za slabši položaj upokojencev. Drugi poudarki oddaje: - Verniki se bodo od danes lahko poslovili od umrlega papeža Frančiška v vatikanski baziliki svetega Petra. - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izrazil pripravljenost na neposredna pogajanja z Rusijo. - Knjiga je največja možnost za vnovičen zagon človečnosti, je ob svetovnem dnevu knjige poudaril predsednik PEN-a Marij Čuk.

Raidījumā pievēršamies mūsu ikdienas dzīves sastāvdaļai, kas aizpilda tik lielu daļu no diennakts laika - darbam. Pētījumi rāda, ka cilvēka psiholoģiskā un fiziskā veselība ievērojami cieš ne tikai no visiem zināmās izdegšanas pārslodzē, bet arī no nespējas realizēt savas ambīcijas un darīt darbu, kas sagādā gandarījumu. Kas notiek ar mums, kad esam puzles gabaliņš nepareizā puzlē? Ko mūsu prātam un ķermenim nodara stagnācija profesionālajā dzīvē? Vai klusā atlaišana ir terors, ko mēdz piekopt pret darbiniekiem arī Latvijā? Raidījumā Zināmais nezināmajā vērtē kognitīvi biheiviorālās psihoterapijas speciāliste un supervizore Marija Ābeltiņa un Rīgas Stradiņa universitātes Darba drošības un vides veselības institūta direktors Ivars Vanadziņš. "Izdegšana ir process," norāda Marija Ābeltiņa. "Hronisks stress ir izdegšanas pamatā," atzīst Ivars Vanadziņš un piebilst,izdegšanā ir arī ļoti sarežģīta lieta. "Troksnis vai ķīmija mūs ietekmē visus vienādi. Skaļumā būs sabojātas ausis. Savukārt stress - vienam tas ir un otram tas nav. Katram noteikti ir bijuši darba kolektīvi, ģimenes vai kaut kādi draugi, kur ir vienāda situācija un cilvēki reaģē... Vienam tas ir - par ko tu vispār cepties? Otrs ir gandrīz sajucis prātā. Un ir pilnīgi vienāda situācija. Trokšņa gadījumā visiem būtu mazliet bojātas ausis, stresa gadījumā - viens tiek galā, vienam ir tās stratēģijas vai spēja, vai tā kompetence, vai treniņš, vai vai dzīves pieredze, otram viņa nav," analizē Ivars Vanadziņš. Marija Ābeltiņa kādā intervijā ir teikusi, ka problēma ir tajā, ka izdegšana nenotiek tā pēkšņi, vienā dienā. Vai tas nozīmē, ka paši nemaz nespējam fiksēt, kad sākas izdegšana? "Domāju, ka tas ir arī atkarīgs no tā, kādā kontaktā mēs esam ar sevi. Vai mēs vispār esam pieraduši, ka jaunieši saka - "iečekoties sevī", ieklausīties sevī. Un vai mēs ņemam par pilnu to, ko mēs dzirdam par sevi, vai to, ko mēs redzam. Jo dažkārt man cilvēki ir teikušu tā: Marija, es saprotu, ka man sen jau "jumts deg un ir nobraucis", bet ko darīt, jāuzņem lielāks ātrums. Ja es apstāšos, tad man būs tas viss jārisina," pieredzē dalās Marija Ābeltiņa. "Es pēc kaut kādas inerces vēl varu kustēties. Protams, ka izdegšanas pazīmes, ja mēs paskatāmies trīs tos klasiskos veidus, ka spēki izsīkst, ka mēs paliekam tādi īgņas, mums nepatīk tas, ko mēs darām, ar ko mēs esam kopā, un mums tā produktivitāte samazinās, tad tas nenotiek vienā dienā, ka mēs esam tādi totālākie grinči vai mēs esam soli super izsīkuši, ka nevaram piecelties no gultas, vai mēs vienkārši pieļaujam kļūdu pēc kļūdas, tā jau nenotiek." Ivars Vanadziņš norāda, ka oficiālie dati liecina, ka izdegšanas sindroms pieaug, lai arī to nav viegli diagnosticēt. "Dati nav iepriecinoši un ir visi priekšnosacījumi, lai tā būtu nākamā epidēmija, līdzīgi kā tas ir daudzās valstīs. Un lai tā nebūtu, droši vien ir gan šādi raidījumi, gan citādi raidījumi, gan mācības, gan viskautkas. Arī individuālā līmenī, arī darba devēja līmenī tomēr par to ir stipri vairāk jārunā. Jo mums tā stigma ir, ja es salauzu kāju, to es saprotu, ka tā ir problēma, nevar nākt uz darbu, bet tu jūties slikti, nejūties novērtēts, nejūties tur vēl kaut kāds, kas tā tagad ir par simulešanu. Rokas, kājas kustās, nāc!" komentē Ivars Vanadziņš. Marija Ābeltiņa atklāj, ka kādās mācībās viņai vaicāts, vai tiešām darbā būtu jājūtas labi. "Es aizdomājos, ka mēs pirmām kārtām paši nododam publiskajā sektorā strādājošajiem, ka tev jābūt pārstrādātam, jābūt ar pārgrieztām acīm, tādam kā izsīkušam, tad tu esi pierādījis, ka tu strādā. Kas ir pilnīgi, man liekas, kaut kas ačgārns. Un arī tas, ko mēs arī paši no sevis varbūt sagaidām," vērtē Marijā Ābeltiņa. "Pārstrādāšanās ir viens no veidiem, kas ved līdz izdegšanai. Un mēs kļūstam neefektīvi dienas beigās, mēs pieļaujam vairāk kļūdas, un mēs patiešām nevaram arī realizēt to savu potenciālu. Jautājums ir par to, vai mēs spējam atjaunot resursus, lai turpinātu ilgtermiņā strādāt. Jo tur jau tas āķis ir, ka garlaicība īstermiņā nav nekāda liela problēma. Kaut kāda stresaina, liela pārslodze īstermiņā nav nekāda liela problēma. Jautājums - kas notiek gadiem? Jo tas, ko ar ko es saskaros... Bija finanšu krīze 2008. gadā, cilvēki tajā laikā sāka aizvietot kādu, jo bija štatu samazināšana, un cik ir pagājuši gadi, viņi aizvien aizvieto. Un tad viņi nomet to atlūgumu un saka - es vairs nevaru. Protams, jo tas bija domāts kaut kāds īstermiņa variants, sen jau ir atnākušos citas krīzes, bet cilvēks vēl aizvien velk to vezumu." "Kāds teiks: hei, man sākās tās trakās galvassāpes, es aizeju pie ārsta, visu pārbaudu, nav nekas tāds. Tas nozīmē, ka, iespējams, tas ir veids, kā ķermenis reaģē," par pārslodzi, kas rada izdegšana bilst Marija Ābeltiņa. "Ja ilgstošais hroniskais disbalanss ir, tas novedīs pie psihosomatiskas izpausmes. Pievienojas arī ķermeniskā izpausme, vienam tās būs galvassāpes, vienam sāpēs vēders biežāk, vienam vēl kaut kas. Svarīgi atcerēties, ka hronisks stress ir bioķīmija un to mēs nespējam kontrolēt. Sandra paliks mierīga, Ivars paliks nervozs un abiem mums būs augstāks kortizola līmenis, viņš katram izpaudīsies savādāk, bet abiem mums bojās veselību ilgtermiņā," norāda Ivars Vanadziņš. Vai iespējamā izdegšanā ir atkarīga arī no personības tipa? "Kā man gribētos teikt, ka tas nav no iedzimtības atkarīgs. Bet ir. Es to saucu par tādu ģenētisko loteriju, jo tu nekad nezini, ar ko tu piedzimsi, kāds tev būs tas sākotnējais "kāršu komplekts"," atzīst Marija Ābeltiņa. "Ir cilvēki, kas piedzimst ar tā saucamo augstāku neirotisma līmeni. Ko tas nozīmē? Tas nozīmē, ka manas spējas, piemēram, regulēt emocijas... man ir vairāk pie tā jāpiestrādā. Vai man ir realitātē lielāka nosliece satraukties, es esmu vairāk jūtīgs cilvēks, es visu uztveršu nopietnāk, un man būs lielāka nosliece uz negatīvām emocijām, kā arī nomāktību, augstāks stresa līmenis. Un līdz ar to, ja man ir šāda iedzimtība, tas nozīmē, ka man vairāk būs jāpiestrādā pie tā, lai sevi balansētu. Un kādam būs, protams, zelta ģenētiskā karts - ļoti viss stabili, ļoti sabalansēts, augsta stresa noturība. Tie būs cilvēki, kuri teiks - kolēģi, kur te ir problēma?" Izdegšanas sindroms kā diagnoze zināms kopš 20. gs. 70. gadiem Termins "izdegšana"  kā diagnoze pirmo reizi tika lietots pagājušā gadsimta 70. gados,  kad amerikāņu psihologs Herberts Freidenbergers aprakstīja pacientus, kuri cieš no stresa un pārslodzes, kas saistīta ar darbu. Kādas tolaik bija terapijas metodes šī sindroma ārstēšanai un cik senā vēsturē var runāt par „izdegšanu” darbavietās, vaicājām Nacionālā psihiskās veselības centra ambulatorā centra "Veldre" vadītājam, profesoram Mārim Taubem.  Vispirms Māris Taube raksturo pašu traucējumu, uzsverot, ka no vienas puses nav tik viegli pateikt, vai cilvēkam ir izdegšanas sindroms, bet, no otras puses, ir visai skaidri iemesli – enerģijas izsīkuma vai izsīkuma sajūta,  palielināta garīgā attālināšanās no darba,  negatīvisma vai cinisma sajūta saistībā ar darbu. Un ja darba vide tiek mainīta, šie simptomi pazūd. Daži psihologi uzskata, ka pirmās ziņas par izdegšanas sindromu jau varam rast Bībelē Vecajā Derībā, kur aprakstīts, kā pravietis Elija pēc  dažādu brīnumu veikšanas ir bijis izmisis un iekritis dziļā miegā. Patiesību sakot, tas  gan vairāk izklausās pēc pārguruma, ne izdegšanas sindroma. Tāpat speciālisti atsaucas uz  Šekspīra  darba „Kaislīgais svētceļnieks” rindām: „Un  mīlestībā dega viņa, kā salmi ar uguns liesmu.” Tiek uzskatīts, ka šeit pirmo reizi ir aprakstīta sajūta, kas liecina par enerģijas izsīkuma procesu, tiesa gan, ne darbā, bet mīlestībā. Vēl atsauces uz  izdegšanas sindromu  literatūrā  var atrast Tomasa Manna romānā „Budenbroki”, kur aprakstīts, kā konsula dēls  Tomass Budenbroks  jūtas izsmelts, ir vīlies un zaudējis interesi par notiekošo, darbojoties tēva firmā un pildot senatora pienākumus.  Tā  savā pētījumā par izdegšanas sindromu sociālās un kultūras vēstures aspektā raksta Nīderlandes klīniskais psihologs un psiholoģijas profesors Viljams Šaufelī. Profesoram Taubem vaicājam par 19. gadsimtu, kad pasauli skara industriālā revolūcija un  ļaudis masveidā sāka strādāt fabrikās. Bet savā grāmatplauktā ļauj ielūkoties hidrobioloģe Marta Dieviņa. Viņa stāsta par Lotes Vilmas Vītiņas dzejprozas grāmatu “Ūdenstornis”. Grāmatā pētniece saredz iespēju ikkatras paaudzes cilvēkam ieraudzīt sevi dzīves meklējumos.

Kuulame ansambli Eesti Keeled teist albumit "Pildid", mis sündis koostöös uute solistide Mari Jürjensi ja Vaiko Eplikuga. Jaak Sooäärega vestles Jaan Leppik saates "Delta" 27. novembril 2024.

SPONSORS: - ACORNS: https://www.acorns.com/podcasts/?s2=julian&s4=julian_podcast (***TIMESTAMPS in description below) ~ John Nores served as a Game Warden for the California Department of Fish and Wildlife for more than 25 years and was a sniper on and led the Marijuana Enforcement Team (MET), an elite tactical unit targeting cartel drug operations. PATREON https://www.patreon.com/JulianDorey FOLLOW JULIAN DOREY INSTAGRAM (Podcast): https://www.instagram.com/juliandoreypodcast/ INSTAGRAM (Personal): https://www.instagram.com/julianddorey/ X: https://twitter.com/julianddorey GUEST LINKS Book: https://www.amazon.com/Hidden-War-Operations-Reclaiming-Wildlands/dp/1946267619 Website: https://www.johnnores.com/ IG: https://www.instagram.com/johnnores/?hl=en YouTube: https://www.youtube.com/channel/UCuWEYRHk5ximF_ASHQwXzKw LISTEN to Julian Dorey Podcast Spotify ▶ https://open.spotify.com/show/5skaSpDzq94Kh16so3c0uz Apple ▶ https://podcasts.apple.com/us/podcast/trendifier-with-julian-dorey/id1531416289 ****TIMESTAMPS**** 00:00 - John Nores Connection to Jorge Ventura, Growing Up in Silicon Valley, Getting into Hunting & Fishing Warden 10:46 - Africa's Wild Conservation & Ivory Trade Impact in California 18:51 - Hunting & Fishing Under Respected, Remote Operations & Wild Challenges 27:56 -1 Year Grace Period (Marij**na Legalization), Story of Black Market Going Legal 38:10 - California State Denying Access to Work w/ Federal Officers 45:28 - Cartel Ambush in Marij**na Grow Story, 1st Ever Cartel Grow Operation Story 57:21 - Massive 1st Plantation & (7,000), Camouflaging Marij**na Plants, Military Giving Equipment 01:11:10 - Chasing & Taking on Cartel, Close Call Stories 01:19:01 - Build Up to the 1st Cartel Grower Takeover, True Detective Analogy 01:24:10 - Cartel Set Up in Silicon Valley & Taking Down Combatants 01:37:50 - Informants in Cartel Groups, Water Boarding Cartel Guy, Chinese Crossing Borders 01:48:03 - Fentanyl Laced W**d & Dangers, Bipartisan Agreement Among Politicians 01:57:03 - Cartel Effects on Indigenous Lands, Border Policy w/ Donald Trump 02:11:01 - Building Border Wall & Migrant Crisis, Future of Border 02:24:35 - Criticizing Trump's Rhetoric on Immigration Crisis, Trump's 2025 Border Policy 02:31:45 - Chinese Military Aged Immigrants Crossing Over 02:43:55 - Future Plan for Handling Cartel & Border Crisis, Handling Mexico's Relationship & Crisis 02:51:31 - No Longer Tied to Government & No Filter Expsoure, #1 Presidential Action if In Office CREDITS: - Host, Producer, and Editor: Julian Dorey - In-Studio Producer: Alessi Allaman - https://www.youtube.com/@UCyLKzv5fKxGmVQg3cMJJzyQ Julian Dorey Podcast Episode 265 - John Nores Music by Artlist.io Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices

Práce v parlamentu není slučitelná s rodinným životem, přiznávají některé vládní političky a politici. A také proto už nechtějí kandidovat v podzimních volbách. Jedním z nich je i poslankyně Martina Ochodnická (TOP 09), která na problém upozornila spolu s kolegyní Marií Jílkovou (KDU-ČSL). „Kdybych nevěřila, že je možné to změnit, tak žádné video o tomto tématu netočíme. A věřím, že k tomu začíná být i vůle,“ doufá ve změnu fungování Sněmovny.Všechny díly podcastu Interview Plus můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Skupaj z rojaki v Zagrebu praznujemo 95-letnico njihovega kulturno prosvetnega društva Slovenski dom. V celovškem Ikultu si ogledamo Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, najnovejšo predstavo letos zelo uspešnega Teatra Rampa. Ustavimo se v Špetru, na dvojezični šoli dr. Pavla Petričiča, kjer so pred štirimi desetletji postavili temelje institucionalnega poučevanja slovenskega jezika v Videmski pokrajini. Novi predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk pove nekaj več o ciljih. V Monoštru pa se pridružimo literatom, ki so sodelovali na letošnjem natečaju Porabske litere.Foto (Mateja Železnikar): Teater Rampa in cirkus Sakešvili

Društvo slovenskih pisateljev je na izrednem volilnem občnem zboru po odstopu dosedanjega predsednika Dušana Merca za novega predsednika soglasno izvolilo v Trstu rojenega pesnika, pisatelja, dramatika in kritika Marija Čuka, ki je bil edini kandidat. Z njim se je pogovarjala Petra Meterc.

Külas on muusik Mari Jürjens.

Ansambel Eesti Keeled koos uute solistide Mari Jürjensi ja Vaiko Eplikuga salvestas oktoobri lõpus albumi "Pildid".

Piše Veronika Šoster, bereta Mateja Perpar in Igor Velše. Milan Dekleva je v Lističih, podobno kot v mnogih svojih romanih, za protagonista izbral resnično osebo in na tej podlagi napisal bolj ali manj fiktivno zgodbo. Tokrat gre za verjetno najbolj osebno izbiro do zdaj, saj je v fokus postavil svojega strica – pesnika, prevajalca in urednika Alberta Široka (1895–1985), o katerem Marij Čuk v spremni besedi piše, da je bil v času svojega delovanja v Trstu »referenčna točka za tržaške Slovence, zaradi tega pa tudi trn v peti italijanskim fašističnim oblastem«. Protagonistova identiteta se nam razkrije le z nekaj namigi in podatki, recimo z omenjanjem njegovega brata, tigrovca Karla Široka, ki je bil leta 1942 kot talec ustreljen v Dragi pri Begunjah, in s pričakovanjem srečanja z velikim italijanskim pisateljem Italom Calvinom, saj je Albert pripravljal prevod njegovega prvenca Steza pajkovih gnezd, ki je v resnici izšel leta 1968. Dekleva je roman zastavil fragmentarno, dnevniško, namesto klasičnih dnevniških zapisov pa izbral naslovne lističe, kamor Albert zapisuje svoje misli in doživetja, jih datira in potem skriva. Letnice so kronološko pomešane, kar na začetku deluje rahlo zmedeno, a kmalu se vzpostavi notranja struktura. Nekatere letnice se namreč ponavljajo in vse, kar se dogaja na posamezno leto, je zapisano v pravem zaporedju, kar vzpostavlja občutek, da se vendarle premikamo vedno naprej. Je pa taka struktura tudi vsebinsko utemeljena, saj Albert veliko premišljuje o času, preteklosti in sedanjosti, in Lističi nas pošljejo na pravo popotovanje po človekovi zavesti o sebi in o svetu, ki ga zaznamuje. Roman je prežet tudi z drugimi resničnimi dogodki in osebami, predvsem literarnimi, pa tudi omembami gledaliških predstav, romanov in prostorov, kjer poteka kulturno življenje. Albert razmišlja o prijateljih in znancih, vpetih v družbeno dogajanje, včasih koga tudi sreča, se z njim zaplete v pogovor o stanju stvari, predvsem pa na lističe zapisuje svoje razmisleke o napetih časih preteklega stoletja, zaznamovanega z dvema svetovnima vojnama, fašizmom, taborišči, diktaturo in drugim nasiljem. Pri tem ima osrednjo geografsko vlogo Trst z okolico, nenehno na udaru zaradi pritiskov politike. Albert se spominja, kako je bil preganjan, interniran, onemogočen, kako se je moral zagovarjati, kako je kazensko poučeval, ker je bil proti temu, da bi bila spričevala samo v italijanskem jeziku, kako so morali Slovenci v Italiji ves čas graditi nove ustanove, ki so jih uničevali in razstreljevali. Na listič iz leta 1930 je recimo zapisal, da je za slovenske izobražence življenje v krajih ob meji neznosno, saj so se razcveteli ovaduštvo, nestrpnost in nasilje, policijski nadzor je strog in veliko, tudi sam, jih je bilo zaslišanih in aretiranih. Albert s svojim pripovedovanjem, ki ga lahko razumemo spominsko in tudi anekdotično, ustvarja tudi širšo sliko družbe in nekega družbenopolitičnega prostora, ki je ves čas na prepihu. Čeprav ne gre za dejansko spominsko prozo, ampak za fiktivne zapise, ki temeljijo na zgodovinskih dokumentih, ima Dekleva dovolj humanistične in empatične žilice, da lahko skozi izbrano osebo govori iskreno, zaskrbljeno, ogorčeno, prestrašeno, obžalujoče, melanholično, pretreseno, jezno, predvsem pa pristno. Prav zato je še bolj kot pisanje o resničnih dogodkih in protagonistovih odzivih nanje pomembno pisanje o pomenu svobode, lastne volje v času družbenih napetosti, iskanju moralnega kompasa, dilemah in dvomih ob sprejetih odločitvah. Albert se nenehno sprašuje o junakih in neodločnežih, zdi se mu, da je v življenju zapravil preveč časa, ko se ni zares uprl, da je preveč sledil tujim željam, kar pa mu ni prineslo nobene svobode. Ključna oseba zanj je brat Karel, ki ga vidi kot heroja, njegova izguba ga od vseh najbolj prizadene in še leta in leta pekli: »Nisem si želel, da bi Karlov konec postal obsedenost mojega življenja in me s tem prisilil v životarjenje. […] Pretresen sem spoznal, da je še huje: s premlevanjem Karlovega konca je njegova smrt postajala prisotna, na ta način sem jo v sedanjosti oživljal, česar nikoli nisem hotel. Začutil sem neke vrste omotico, vrtoglavost zanke, v katero je ujeto človekovo zavedanje: s spominjanjem samo ojačamo moč sedanjosti. Vse, kar je minulo, postane megafon zdajšnjosti – vrtinči se v neskončnem nizu ponovitev in odmevov.« Smiselno je, da se lističi med sabo mešajo, saj je sedanjost vedno zaznamovana s preteklostjo, preteklost pa nikoli zares izgubljena, pozabljena. Albert se večkrat počuti, da je le marioneta v rokah nekoga drugega, in res se med branjem zastavlja vprašanje, koliko sploh ima lahko človek ob takih zgodovinskih pretresih resnega vpliva – ali ga zgodovina bolj ali manj kruto premetava in poskuša le preživeti, ne da bi pri tem izgubil integriteto in svobodo. Nekje se zapisovalec celo zgrozi, če so popisani lističi morda zaznamki njegovega oportunizma, saj pokažejo, da se je večkrat ugriznil v jezik, zato bi bilo morda bolje, da ostanejo skriti, razmišlja. A z njim zlahka simpatiziramo, saj se izkaže, da je bil kljub vsemu človek na mestu, le da se je boril drugače kot na primer njegov brat. Zato tudi ni nič čudnega, ko lističe povezuje z vitalizmom, skoznje ohranja žive vse izgubljene in umrle, ne prepusti jih pozabi, čeprav ob tem dreza v speče rane in precej nepopustljivo zre na lastno preteklost. Tu se v zgodbo pomensko vpisuje osrednje srečanje z Italom Calvinom, saj namerava prevajalec razrešiti neko zagato. Gre za Calvinov stavek o tem, da so nekatere stvari celo bolj grozne, ko se nanje spomnimo, kot ko smo jih doživljali, kar je pravzaprav natanko ta občutek, ki ga ob branju lističev dobivamo o Albertu – da mu je namreč nekatere stvari še bolj mučno in težko pogledati za nazaj. S tem prodremo do same srčike romana, škoda je le, da je Calvino na teh nekaj straneh napisan veliko bolj atraktivno kot protagonist, kar je verjetno tudi zaradi občudovanja in Albertove zadrege ob spominu na to, kako se je na koncu odzval na srečanje. V vsakem drugem pogledu je to vrhunec romana, njegova osrednja točka in tudi dokaz o tem, kako izgubljen in ranljiv je Albert v prostoru in času, kako se ne zna postaviti vanj. Čeprav se posamezne podrobnosti in napetost zaradi razdrobljenosti forme sproti rahlo izgubljajo in je kljub kratkosti romana v njem nekaj nepotrebnih zastranitev, se posnemanje dnevniškega zapisovanja v Lističih izkaže za precej uspešno. Vsebinsko pa se tako ali tako vrača nenehno k istim temam in ostaja osredotočen in homogen, nenehno utripajoč skozi čas. Vse ostalo je zgodovina.

In deze laatste nieuwsaflevering voor de opening van Danse Macabre staan we natuurlijk nog een laatste keer uitgebreid stil bij de ontwikkelingen in het Huyverwoud, maar weer gerust: dat doen we spoilervrij! Daarnaast nemen we natuurlijk ook een kijkje bij het Efteling Grand Hotel, trappen we de bouw van het sprookje van Prinses op de Erwt af en gaan we weer eens ouderwets armchair imagineeren, deze keer voor Carnaval Festival...Show notes- Kleine Boodschap 411: Het onderhoud aan Hans & Grietje- Kleine Boodschap op X: Hoe staat het ervoor met de herbouw van het huisje van de heks van Hans & Grietje?'- Villa Pardoes WinterRun - Kleine Boodschap- Danse Macabre komt tot leven!- New Efteling attraction Danse Macabre comes to life! - YouTube- Het is net een sprookje: Carla en Marij toveren oude kleding om in prachtige outfits voor Danse Macabre in Efteling | Efteling | bd.nl- Kleine Boodschap 332: Het Efteling Kostuumatelier- Efteling onthult personeelskleding Danse Macabre: nieuw leven voor oude materialen - Looopings- Nick Ringelberg op X: 'Ik ben heel benieuwd naar het groenplan rondom het nieuwe Grand Hotel!'- ThemeTalk #289 - Krijgt Carnaval Festival ook de sloopkogel?- Vacatures bij de Efteling- Efteling had 'activisten' niet uit park mogen zetten, vindt advocaat - Omroep Brabant- Kris From Belgium op X: 'Here are some palate cleansing Droomvlucht photos'- Efteling en Anton Pieck Verzamelbeurs- TomoFair Nijmegen - TomoFair Nijmegen- Beleef Halloween Fright Nights in Walibi Holland - hét halloween pretpark evenement- Ghostbusters: Frozen Empire - Netflix

V cyklu pořadů Na stole je téma hovoříme s Marií Jílkovou z Brna, mj. odbornicí na vyvažování pracovního a rodinného života.

Un court extrait du prochain épisode de Sologamie... dans lequel je reçois Katell, une femme insomniaque divorcée depuis huit ans, pour discuter du sommeil des célibataires, un sujet primordial !Suivez ce lien pour écouter l'épisode en intégralité dès maintenant sur Patreon : patreon.com/mariealbertfrMusiques :"Piano Cassical Brand Motive Logo" de Zakhar Valaha (Pixabay)"Music" de Jeremiah Alves (Pixabay) Hébergé par Acast. Visitez acast.com/privacy pour plus d'informations.

Piše Iztok Ilich, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Boris Pangerc, učitelj, lokalni politik, pevec, kronist, biograf in, sploh ne nazadnje, pesnik in pisatelj iz Doline pri Trstu, ne živi v ožjem območju Mesta v zalivu in je, nekaj tudi zato, manj na očeh kulturne javnosti, kot so bili Boris Pahor, Alojz Rebula in Marko Sosič ali so še Marko Kravos, Ace Mermolja, Marij Čuk in Dušan Jelinčič. V marsičem je drugačen tudi njegov pesniški svet, vpet v nasilno degradirano, a v osnovi še vedno ruralno okolje Brega pod Kraškim robom. To je prostor, kjer dajejo oljke vrhunsko, z najuglednejšimi priznanji ovenčano deviško olje. Kjer so blago vzvalovljeni griči ravno toliko dvignjeni nad prometni trušč in podjetniško prerivanje spodaj, da nezdravi nemir ne more seči do žlahtnih oljčnikov. Lahko pa pravšnji veter do njih prinese vonj po morju in soli. Med realnim svetom spopadanja ranjene narave in človeka, oboroženega s tehnološkimi dosežki vseh vrst in oprtega na vladajočo politiko, ter Pangerčevo pesniško govorico ni enačaja. So pa številni vplivi in vzporednice. Najprej dejstvo, da lahko v letih po upokojitvi tudi sam preživlja več časa v svojem oljčniku. Tam ni le pozoren opazovalec brstenja, zorenja, obiranja in stiskanja zelenega zlata, temveč z delom scela vpet v ta od davnine komaj kaj spremenjen naravni red. Je eden najuspešnejših pridelovalcev olja s severozahodnega roba Istre pa tudi častilec in varuh oljk, skrivenčenih stark in na novo posajenih drevesc na začetku življenja. Veseli se, kadar jim gre dobro, kadar je ravno prav dežja in sonca za bogato letino, in nemočno trpi, kadar si zmrzal, požrešni insekti in druge nadloge jemljejo prevelik davek. Preprosto ne more biti drugače, kot da se oljka vedno znova pojavlja tudi v Pangerčevi poeziji. V pesmi Veriga na primer zapiše: »Morje / sklanjam z oljčnikom / oljko spregam z oljem / olje stopnjujem s presežnikom / najboljše / najžlahtnejše / najistrjanejše". Najbolj istrsko torej. V pesmi Moje zeleno zlato pravi: »moje zeleno zlato / prekrvavlja v zeleno / moje telo …«, ko v naslednji pesmi obrezuje oljke, pa na koncu zmoli: »rasti belica / – v imenu očeta in sina in svetega duha – / da ti ustvarim nebo / pod katerim boš samo ti kraljica.« Nato se ji še enkrat pokloni v verzih: »belica žlahtna / dobrotljiva kraljica stvarstva /… / svečenica našega oljkarstva …« dokler ne pade na kolena in se do konca zapriseže srebrnemu božanstvu v pesmi V začetku je bila oljka: »oljka je bila pri Bogu / in najvišji je klonil / da se je Bog zaljubil vanjo / ko je ločil nebo od zemlje / kopno od morja / in sol od vode / jo je položil človeku v naročje …«. Oljčnik nad morjem je Boris Pangerc upodobil tudi v pesmi, posvečeni prijatelju slikarju Dezideriju Švari: »Oljčnik nad morjem / je moj vsakdan / zlata skrinja zelenih sanj …« Ko se ozira na oljkarja, ribiča in solinarja, jih v nemara ključni pesmi v zbirki vsakega posebej upesni kot čudovite krajinarje. Vsak po svoje je čez hrbet in obličje ožgan, »vsak po svoje se na svojem spoprijema / dan na dan / oljkar v veje se zapreda / ribiču se morje odpira kot zaseda / solinar strže solno polje / vsak obrača / kakor mu je Bog naklonil vse po svoje / tako je sto in sto že let / vsak svoj biser brusi / oljke morje in soline / zadrgnjeni v nakit ki te prežari / začara te urok / ki ne pregori nikoli « Je pa skrb za oljke – s pesnikovimi besedami »čarobna zgodba / ki se že tisoč let / spleta in razpleta v svet«, v nekaterih pesmih tudi metafora za druge nadloge, ki jih prinaša in odnaša življenje. Pesnik ne more biti ravnodušen do stisk in bolečin, ki jih naravi in človeku prizadeva v hitro kopičenje lastnine in moči zaverovan današnji človek. V pesmih v zadnjem delu zbirke pogleda tudi v preteklost in spomni, da je bil vojni čas, ko je v zubljih izginil Plehnik v Valah, težak, srhljiv: » ... takrat so Švabi tolkli vas / zdaj tolče nas moderni čas …« In še, da je zdaj drugače: »… naselje spreminja se v skelet / sinic v gnezdu je pomalem vedno manj / duše so otrple / in oglašanja letnih časov je le za ščebet.« A čeprav je življenje prek Doline spolzelo kot sanje, v sklepni pesmi vendarle zapiše, »… ljubezen bo plamtela dalje / vžgana v kamen / kot oporoka za zanamce« Jezikoslovka Vesna Mikolič v uvodu k zbirki Oljke in morje in sol opozarja na še eno značilnost Pangerčevega pisanja. Vidi jo v pesnikovem odzivanju na hitre spremembe v družbi in lastni notranjosti, katerim »sledi z raznolikim besediščem, z rabo novotvorjenk, visoko knjižnih besed na eni in dialektizmov na drugi strani, obenem pa mu 'istrjanjenje' pomeni tudi korak nazaj k sebi.« V novi zbirki Borisa Pangerca lahko vidimo še en prispevek k vse preskromni zavesti, ki jo posebno vztrajno širi pomorščak in etnolog Bruno Volpi Lisjak – da smo Slovenci tudi pomorski narod. Da so Koper, Izola in Piran šele pred nekaj desetletji postali slovenski, medtem ko je obala med Miljami in Devinom, stoletja ribolovno območje slovenskih ribičev, to obeležje že skoraj povsem izgubila. Hkrati je pomembno, da se je pesnik znova odločil spregovoriti tudi italijansko govorečim sosedom; vse pesmi in spremna besedila so vzporedno natisnjeni tudi v italijanskem prevodu Mihe Obita, urednika dvojezičnega Novega Matajurja.

Avui, a El Matí de Canal Blau Ràdio, hem encetat programa amb l'actualitat més destacada de les darreres hores. Us hem explicat, per exemple, que Vilanova acumula tres anys de forta activitat constructora, concentrada, sobretot, en sectors que van quedar encallats amb la crisi del 2008. Les grues poden veure's a la Carrerada, el Llimonet i la Rambla de Sant Jordi, sectors que estan a punt de completar-se. Avui al programa també hem conegut amb detall dues cites musicals que organitza l'associació musical Eduard Toldrà: d'una banda, el Parlem de Música, que aquest vespre a l'Auditori hi portarà el concert "Reverie, evocacions i somnis" i, de l'altra, les Nits Miramar, que aquest 2024 arriben a la seva tercera edició. Ens n'ha parlat la Marijó Riba, de l'Associació Musical Eduard Toldrà. A la nostra secció del dia, hem conegut contingut de l'àmbit científic en una nova càpsula El Pou, que ens acosta la Xarxa de Comunicació Local, i que avui ens ha parlat de malalties inflamatòries intestinals. Per tancar programa, avui dijous hem repassat l'agenda del cap de setmana tant de Vilanova com de la resta de municipis del Garraf. -- podcast recorded with enacast.com

Het is aftellen tot het mooiste feestje van het jaar: carnaval! Jordy en Christel zijn 5 dagen lang polonaise aan het lopen samen met iedereen in Roeptoetgat. Het wordt weer een geweldige editie met onder andere het Fijnfisjenie Café en Dweilradio. De twee feestneuzen blikten vooruit naar komend weekend en verraste een luisteraar met niet 2 maar 4 tickets voor 3 Uurkes Vurraf. De winnares stond te trillen op haar benen en kon het amper bevatten. Dat de voorpret al begonnen is werd duidelijk toen Graat en de Laat belde richting Tilburg. Daar was het Proef Bloaze begonnen. Zo'n 400 muzikanten gingen door de straten om iedereen in de carnavalsstemming te brengen, en het was een mooie gelegenheid om te oefenen. Ook daar kunnen ze niet wachten tot vrijdagmiddag. Verder hadden we het bijzondere verhaal van luisteraar Marij, die een reis ging maken naar Oostenrijk met haar zieke broer. Het zou een reis worde met een lach en een traan. Tot slot vertelden Jordy en Christel waarom ze tijdens carnaval niet op de radio zijn en slager Dennis van de Ven introduceerde een bijzonder worstenbroodje. 

Krimi poole pealt on täna lood armutud - aga täiesti erinevatel viisidel. Alustuseks meenutame 1970ndatel toimunud jõhkrat kuritegu Kilingi-Nõmmel, kus ohvriks pisike koolitüdruk. NB! Videoepisoodis näete ka toonast otsimiskuulutust. Videoepisoodi näeb kas Patreonis või meie Youtube'is. Heidi räägib eepose Hermanist, kes kolis lapsena Eestist New Yorki ja sahkerdas end seal väga kahtlase elu peale, mis ometi tõi sisse ka raha. Lõpuks tõi see sisse päris mitu kuuli tema keresse. Paralugusid saab ka! Inkuubid, kummitused jalgadel ja näos... igast värki on! Šotlasi on ka! Järgmine episood on kuulaja kirjade saade. Saada oma lugu kikimoorid@gmail.com Toeta meid: patreon.com/kikimoorid --- Send in a voice message: https://podcasters.spotify.com/pod/show/kikimoorid/message

Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo. Zvok, beseda, pesem je literarno – glasbeni večer naslovil tržaški literat Marij Čuk. K sodelovanju je povabil pesnika Marijo Kostnapfel in Davida Bandlja, igralca Slovenskega stalnega gledališča Trst Majo Blagovič in Vladimirja Jurca ter vrhunske mednarodno uveljavljene glasbenike; harmonikarja Aleksandra Ipavca Ipa, kitarista Marka Ferija in pevko Tjašo Ruzzier. Kako živa je ustvarjalnost Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini? Prisluhnite!   Foto(Cankarjev dom): vabilo na literarno glasbeni večer

Het is traditie: op Kerstavond lekker wegzwijmelen met All You Need Is Love. Jordy en Christel bellen al een aantal jaren met de liefdeskoning van Nederland, Robert ten Brink. Die zei enorm uit te kijken naar het moment dat de opnames weer beginnen. Met een vast team maken ze al jaren de special, en Robert denkt zeker nog niet aan stoppen.Daar waren Jordy en Christel maar al te blij mee, want zonder All You Need Is Love kan de kerst niet beginnen. Volgens de presentator zijn de opnames ook dit keer weer onvergetelijk. Overigens vertelde hij ook dat hij Brabant altijd heel gezellig vindt. Van de worstenbroodjes tot onze Guus (Meeuwis), het is altijd een feestje om in het zuiden te zijn. Zelf viert hij lekker Kerst met het gezin waar bij Huize ten Brink een goeie speech niet mag ontbreken. Verder hadden Graat en de Laat het hilarische verhaal van Marij uit Helmond die kerstboodschappen ging doen. Maar er werd ook een oproep gedaan voor de zieke Reza (meer informatie op: www.voorreza.nl). Kortom, alles zat weer in de uitzending. Komende zaterdag zitten ze weer in de studio en zijn ze natuurlijk te horen tussen 12.00 en 14.00 uur op Omroep Brabant radio. 

Het is 1973 als twee Urker vrouwen diep geraakt worden door een krantenbericht over hongersnood in Afrika. Ze nemen een radicaal besluit en reizen af naar Ethiopië. Het was het begin van de Interkerkelijke Stichting Ethiopië en Eritrea (ISEE), die dit jaar een halve eeuw bestaat. De organisatie is bekend geworden van de jaarlijkse kerstcollecte en het winkeltje in Wijk 4. De huidige voorzitter, Jan van den Berg, interviewt in een tweedelige podcast de mensen van het eerste uur. In de eerste aflevering spreekt hij met de twee avontuurlijke Urker vrouwen van toen: Rie Kramer en Marij Oost. In aflevering 2 vertelt oud-voorzitter Jaap Bakker over zijn ervaringen.

Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann, vse skozi tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec, predstavi sedem desetletij delovanja društva. Zanima nas, kaj prinaša najnovejša številka literarne revije Rastje, ogledalo koroške slovenske pisne ustvarjalnosti. Pisatelj, pesnik in publicist Marij Čuk spregovori o obeleževanju velikega umetniškega potenciala Slovencev v Italiji, ki ga pod naslovom Zvok, beseda, pesem pripravlja v ljubljanskem Cankarjevem domu. Novi predsednik hrvaškega sveta za nacionalne manjšine Tibor Varga pa pojasnjuje, kakšne spremembe načrtuje pri delovanju tega za narodne skupnosti pomembnega organa. Foto (Silva Eöry): miklavževanje v Monoštru

*Esi sveicināta, Marija, žēlastības pilna. /Lk 1,28/* Marijā kļūst skaidra cilvēka vēlmju un ilgu pilnība — žēlastība. Svētais Bernards saka, ka Marija lūdza žēlastību, kā vienīgo, ko patiesi vēlējās: et semper inveniat gratiam. Viņa nelūdza gudrību, kā to darīja Solomons. Marija lūdza žēlastību, jo žēlastība ir vienīgais, kas mums nepieciešams. Viņa lūdza žēlastību un to saņēma: Ave, Maria, gratia plena. Žēlastības pilni. Kristus piepildīti. Vienīgi šādi mēs varam būt tas, kas patiešām esam, tādi, kādus Dievs mūs ir iecerējis un gribējis jau pirmsākumos. Marijā atklājas arī lielais cilvēka brīvības noslēpums. Ļaunums viņai ir pilnīgi svešs un Ļaunais neatrod viņā nevienu atbalsta punktu. Cik gan daudz šādu atbalsta punktu ir manī: nepieņemtais trauslums; ciešanas un ievainojumi, kurus arvien neesmu patiesi piedevis; lepnība un egoisms, mans ego, kurš vēlas būt pārāks par visu un visiem… viss, kas iesprosto manu brīvību. «Marijas bezvainīgās rokas ir Baznīcas bezvainīgās rokas ikreiz, kad tā dāvā Eiharistiju un žēlsirdību. Marijas vārdi ir Baznīcas vārdi, ikreiz, kad tā atkārto, norādot uz Jēzu: dariet visu, ko viņš jums teiks. Marijas kājas ir Baznīcas kājas ikreiz, kad tā dodas misijās, līdzīgi kā viņa devās ceļā pie Elizabetes. Marijas ticība ir Baznīcas ticība ikreiz, ka tā atkārto: lai man notiek pēc tava vārda» (L. M. Epikoko). «Nāc, Kungs Jēzu!» Viņš nāk, lai es būtu patiesi brīvs. Šodien tu vari pārdomāt, kādas ir tavas patiesās vēlmes.

Si vous aimez "Dans les yeux d'Olivier", le podcast qui donne la parole à ceux qui ne l'ont jamais, laissez des étoiles et des commentaires sur votre plateforme d'écoute préférée !Catherine a failli commettre l'irréparable... Après 35 ans de mariage, cette mère de famille sans histoire apprend que son mari entretient une relation avec l'une de ses amies… Cette double trahison la détruit. Un jour, son mari lui annonce qu'il part en voyage avec sa maîtresse, c'est la goutte d'eau. Catherine attrape un couteau et décide d'aller voir sa rivale pour l'intimider mais l'altercation dérape… Comment une histoire d'amour peut-elle tourner au drame ? Comment la jalousie peut-elle mener au pire ? Dans cet épisode de "Dans les Yeux d'Olivier", le podcast adapté par Europe 1 Studio, Catherine confie son histoire à Olivier Delacroix. Elle raconte l'humiliation vécue et la culpabilité qui la ronge. Sujets abordés : adultère - mariage - jalousie - couple - drame - psychologie - témoignage

Dauguma žmonių žino, kad Mergelė Marija yra labai populiari tarp krikščionių katalikų ir ortodoksų. Tačiau jie dažniausiai nežino, kad Dievo Motiną garbina ir kitų tikėjimų, pavyzdžiui, islamo, budizmo ir induizmo, išpažinėjai, net jei tai nėra oficialus jų religinės tradicijos mokymo dalis. Kaip rodo naujausi tyrimai, Marija yra universaliausia šiuolaikinio pasaulio religinė figūra. Nors toks panreliginis Marijos pamaldumo pobūdis gali kelti susirūpinimą dėl sinkretizmo, iš jo galima daug ko pasimokyti. Marijos universalumas padeda iš naujo peržiūrėti religijos, tarpreliginių santykių ir religinių nuostatų supratimą, ypač Azijoje. Plačiau - vedamojo skiltyje.Gegužė Katalikų Bažnyčioje – ne tik Mergelei Marijai skirtas mėnuo. Gegužę Lietuvoje ir kitur minima Motinos diena. Šiemet gegužę – ir Pasaulinė visuomenės komunikavimo diena. Visos šios gegužės datos atsispindi naujausiame „Artumos“ numeryje, kurį pristato Ieva Marija Chmieliauskaitė.Spaudos apžvalga: ar augintiniai keliauja į rojų? Parengė Giedrius Tamaševičius.Redaktorė Rūta Tumėnaitė

Ljubitelji in ljubiteljice ene najmlajših, sedme umetnosti – v Cannesu se je začel 76. filmski festival. Postregel bo z 21-imi celovečerci, ki se potegujejo za zlato palmo. Uvodni večer prinaša film francoske režiserke Mäiwenn, ki je vlogo francoskega kralja Ludvika XV zaupala Johnnyju Deppu. Posvetimo se še premieri radijske igre Domovci v Cankarjevem domu, dogodku ob šestdeseti obletnici programa Ars, in knjižnemu sejmu Salone del libro, ki ga bodo sredi tedna bodo odprli v Turinu. Tudi letošnja mednarodna udeležba bo zelo kakovostna, komentira Marij Čuk, častna gostja pa bo Albanija.

Piše Nada Breznik. Bere Eva Longyka Marušič. Roman Marija Čuka Fojba je pripoved o travmatičnem obdobju za Slovence v Italiji pred in med drugo svetovno vojno ter po njej. V tem času so se stopnjevali poniževanje, preganjanje in grožnje s strani večinskega italijanskega prebivalstva in fašistične oblasti z Benitom Mussolinijem na čelu. Sprejetje rasnih zakonov, ki so Italijane povzdignili v izbrano raso, črnce, Jude in Slovane pa razglasili za manjvredne ljudi brez rodovnika in zgodovine, je takšno stanje uzakonilo. Med Slovenci v Italiji se je porajal sprva tih upor proti prepovedi slovenskega jezika in s tem potujčevanju osebnih imen in priimkov, ukrepom, ki so pomenili izničenje osebne in narodne integritete. Naraščal pa je tudi upor proti drugim nečloveškim ukrepom italijanske vlade, ki so z dekreti in razglasi kratili Slovencem osnovne pravice, jim grozili s poboji in jih tudi izvajali. Na desetine ljudi v Istri je končalo v kraškem breznu, samo zato, ker so se upirali nasilni italijanizaciji in divjemu raznarodovanju. Roman Fojba opisuje razmere skozi tragično zgodbo zavedne in premožne slovenske družine Vodopivec, ki je denarno podpirala slovenska društva in pomagala zgraditi Narodni dom v Trstu. Družina, ki je kljub šikaniranju v nasprotju s številnimi drugimi vztrajala v Trstu, z mislijo, da tako ohranja in brani svoj rod, jezik in rodbinsko lastnino, je doživela nepopisno nasilje v lastnem domu, kamor je vdrla skupina fašistov, umorila očeta in posilila mladoletno hčer, ta pa je, osramočena in omadeževana, storila samomor. Zločinsko dejanje se je zgodilo vpričo matere, ki je v šoku in grozi otrpnila in onemela. Prizor, ki je pričakal tisti trenutek odsotnega sina Rika, je usodno zaznamoval njegovo življenje in duševno zdravje. Riko osrednji lik romana, je bil v času tragičnega dogodka še srednješolec. Ob materi trpi hude posledice družinske tragedije. Pisatelj opisuje njegovo življenjsko zgodbo melanholično in v intervalih, med katere se vrivajo drugi protagonisti in dogodki. Rikov spomin se vedno znova vrača k očetu in sestri in zamegljuje vse sprotno v njegovem življenju, tudi tisto, kar bi ga lahko osrečevalo. Jezik, ki ga uporablja Marij Čuk, je jezik esteta, poln, včasih celo prepoln, kot je prepolna trpljenja ranjena in oskrunjena mladost. Samo enkrat posveti vanjo prekipevajoče srečno obdobje zanosa zaradi osvoboditve Trsta in vihrave zaljubljenosti. Riko je človek z izrazito strogo vestjo, trpinči se zaradi lastnih dejanj, velikokrat pa tudi zaradi splošnih družbenih krivic ali nesreč, za katere ne nosi nobene krivde. Vse to omaje njegovo duševno zdravje, ki niha med obupom in evforijo. Po osvoboditvi Trsta, ko je spet dovoljen slovenski jezik, usoda preganjanih zdaj doleti nekdanje preganjalce. Vrstijo se njihove aretacije. Dva iz skupine, ki je izvršila zločin v družini Vodopivec, sta odpeljana na morišče. Ustrelil naj bi ju prav Riko. Ko vrsta zajetih fašistov stoji na robu fojbe, eksekutor pred vsakim streljanjem ponovi njihove zločine. Vendar Riko, ki so ga v zgodnjih jutranjih urah v ta namen pripeljali na morišče, pred zločincema povesi pištolo. Še eno dejanje, zaradi katerega se bo njegova vest spraševala, kaj je prav in kaj ne, kaj bi moral in česa ne bi smel storiti. Roman Marija Čuka Fojba je torej pripoved, ki iz ne tako daljne preteklosti govori o tem, kako hitro se lahko puškine cevi obrnejo od žrtev proti krvnikom. Pripoveduje o resnični zgodovini Slovencev v Italiji, ki je prinesla veliko krivic in trpljenja, podžigala pa tudi slo po maščevanju nad fašističnimi morilci in mučitelji. Vendar jo lahko beremo tudi kot pripoved o vseh mejah sveta, ob katerih, nič krivi, živijo pripadniki različnih narodov in narodnosti. Je tudi pričevanje o pogubnosti rasnih predsodkov in večvrednostnih kompleksov, ki bi morali v globalnem svetu že zdavnaj ponikniti v nepovrat. V nasprotnem primeru bomo vsi večno stali na robu fojb in čakali na odstrel.

Ivo Antič: Jekleni ciklon, Marij Čuk: Fojba, Lucija Stepančič: Adolf in Eva; Oto Luthar, Marta Verginella in Urška Strle: Užaljeno maščevanje. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Nada Breznik, Anja Radaljac in Iztok Ilich. Berejo: Igor Velše, Eva Longyka Marušič in Jure Franko.

1945 metais Nag Hammadi vietovėje Pietų Egipte, dešiniajame Nilo krante, surasti koptų kalba rašyti tekstai, sukėlė didžiulį Bažnyčios istorikų ir pasaulio visuomenės susidomėjimą. Vieni geriausiai dabar žinomų Nag Hammadi rastų tekstų – „Tomo evangelija“ ir „Evangelija pagal Mariją“, priskiriami apokrifų kategorijai.Kas yra „apokrifas“? Kokie tekstai vadintini „krikščioniškaisiais apokrifiniais tekstais“? Kuomet ir kur jie rašyti? Koks religinis ir socialinis bei kultūrinis kontekstas šiuos tekstus pagimdė?Kas yra „gnosticizmas“? Kada apokrifinis tekstas yra pavadinamas „gnostiniu“?Ko apokrifiniuose tekstuose ieško Bažnyčios istorijos specialistai? Kodėl katalikams vertėtų pasidomėti tuo, kas liko Bažnyčios mokymo paribiuose?Pirmą kartą 1959 metais pasirodžiusi „Tomo evangelija“ (tuo metu pasirodė vertimai anglų, prancūzų, vokiečių ir olandų kalbomis) sukėlė didžiulį visuomenės susidomėjimą. Kuo išskirtinis šis tekstas?„Evangelija pagal Mariją“ – vienintelis Naujoj Testamento apokrifas, pavadintas moters vardu. Koks Marijos Magdalietės portretas šioje evangelijoje kuriamas? Kodėl gnostiniuose tekstuose Marija Magdalietė neretai užima ypatingos Jėzaus Mokinės mokinės vietą?Ar Bažnyčios istorijoje būta momentų, kai apokrifams dabar priskirtini tekstai galėjo būti priskirtini kanoninių tekstų blokui?Pokalbis su knygos „Šitie yra slapti žodžiai... Nag Hammadi apokrifai“ (Naujasis Židinys – Aidai, 2022) sudarytoja, joje pateiktų apokrifų tekstų vertėja iš koptų kalbos bei mokslinių komentarų autore Gražina Kelmelyte-Ratniece ir antruoju šios knygos sudarytoju filosofu, mitologu Vytautu Ališausku.Ved. Aurimas Švedas

En este episodio hablamos con Marijó Callejas de PlantCare, platicamos sobre la salud mental, como nos conectamos con las plantas y las deciones que nos mueven a cambiar nuestro camino. Marijó es mamá de perros y plantas. Actriz profesional, Project Manager, Instructora de Zumba® y creadora de PlantCarecr. Cree en el amor como solución, está dispuesta a disfrutar del camino y hace algún tiempo, renovó su sentido de propósito a través del cuido de plantas.

Šią savaitę popiežius Pranciškaus lankosi karo nuniokotose Afrikos valstybėse – Kongo Demokratinėje Respublikoje ir Pietų Sudane. Tai šalys, kuriose Bažnyčia užima svarbią vietą pilietinėje visuomenėje ir jau seniai vykdo humanitarinės pagalbos iniciatyvas karo, skurdo ir stichinių nelaimių akivaizdoje. Abi šalys yra turtingos gamtinių išteklių: Kongas – naudingųjų iškasenų, o Pietų Sudanas – naftos. Tačiau abi jas niokoja užsitęsę konfliktai, dėl to jos negali išvystyti turimo potencialo. Be to, abiejose šalyse Katalikų Bažnyčia atlieka pagrindinį vaidmenį sveikatos ir švietimo srityse, taip pat stengiasi kurti demokratiją ir skatinti taiką. Plačiau – vedamojo skiltyje.Apie „Naujojo Židinio-Aidų“ išleistus vadinamuosius Nag Hammadi apokrifus (Evangelija pagal Tomą, Evangelija pagal Pilypą, Petro ališkas, kurį jis pasiuntė Pilypui, Evangelija pagal Mariją, Sielos išaiškinimas) kalbasi Laurynas Peluritis ir vertėja iš koptų kalbos Gražina Kelmelytė-Ratniecė.Komisijos, tyrusios Arkos bendruomenės įkūrėjo Jeano Vanier veiklą, ataskaita ir jos atgarsiai užsienio katalikiškoje spaudoje (parengė Giedrius Tamaševičius).Redaktorė Rūta Tumėnaitė

Marija ir Teklė Kavtaradzės – seserys, kurias pažįstame ir iš jų bendrų darbų kine. Būtent scenaristika yra režisierę Mariją ir dramaturgę Teklę sujungianti sritis.Ką reiškia kurti kartu su seserimi ir kaip skiriasi jų patirtys teatre, kine ir literatūroje?„Pirmame sakinyje“ – apie Teklės ir Marijos pasirinkimą skirtingomis ir vieningomis formomis pasakoti istorijas.Ved. Mindaugas Nastaravičius ir Tomas Vaiseta

Mari er ultrahlaupari sem gerði bakgarðinn frægan þegar hún hljóp 288km fyrr í vor. Hér fer hún yfir uppeldisaðstæður í Eistlandi, fíkn foreldra sinna, lífið í sveitinni án uppeldis og menntunar, að vera tekin frá foreldrum, SOS barnaþorpin, flutninga sína til Íslands, uppgjör við æskuna, all-in genið og djammið, hvernig hún safnaði/sparaði fyrir íbúð, ultrahlaupin og innkoman í hlaupasenuna hérlendis.

In this episode, Caz and Em take a deep dive into the Bible's first murder mystery - the killing of Abel by his brother Cain (Genesis 4). This story is full of ambiguities and unanswered questions, so they'll be drawing on some contemporary cases of sibling murders to explore the means, motives, and meanings behind Cain's homicidal actions.The Bloody Bible podcast is produced by Carolyn Blyth, Emily Colgan and Richard BonifantEpisodes are recorded and edited by Richard BonifantOur podcast music is ‘Stalker' by Alexis Ortiz Sofield, courtesy of Pixabay music https://pixabay.com/music/search/stalker/ Our podcast art was created by Sarah Lea Westhttps://www.instagram.com/sarahleawest.art/?fbclid=IwAR0F4i-R7JpRePmm8PmGta_OkOCWa-kMjR3QGSSeOKi6SWNrCk3rA5VuIZk Resources for this episodeDominique Bourget and Pierre Gagné, “Fratricide: A Forensic Psychiatric Perspective.” Journal of the American Academy of Psychiatry and the Law 34, no. 4 (2006): 529–533.https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17185484/ Constance Grady, “Sexual misconduct allegations against R. Kelly spanning 25 years, in one timeline.” Vox, 12 July 2019.https://www.vox.com/culture/2018/4/25/17248084/r-kelly-sexual-misconduct-allegations-timeline Mari Jørstad, “The Ground That Opened Its Mouth: The Ground's Response to Human Violence in Genesis 4.” Journal of Biblical Literature 135, no. 4 (2016): 705–715 http://dx.doi.org/10.15699/jbl.1354.2016.3010 Rein Nauta, “Cain and Abel: Violence, Shame and Jealousy.” Pastoral Psychology (2009) 58:65–71. https://doi.org/10.1007/s11089-008-0146-x David Schlimm, From Fratricide to Forgiveness: The Language and Ethics of Anger in Genesis (Penn State University Press, 2011).Patrick Radden Keefe, “”A loaded gun: A mass shooter's tragic past.” 3 February 2013.https://www.newyorker.com/magazine/2013/02/11/a-loaded-gun “Black Hands” podcast and details about the Bain family murders https://interactives.stuff.co.nz/blackhands/house-of-horrors/ Generation Why podcastEpisode 462, “Amy Bishop.”https://art19.com/shows/generation-why-podcast/episodes/77c9192d-e953-4154-b843-4ac318fc50a2Episode 182, “The Bain Family Murders.”https://art19.com/shows/generation-why-podcast/episodes/989cc90d-6477-492d-969d-7756989fce69

Saatekülalised Mari Jürjens ja Pärt Uusberg. Saatejuht Hardo Pajula. Juubelisaates rääkisime Mari Jürjensi ja Pärt Uusbergiga muusikast ja loomingulisest impulsis lõpuks jõusime nagu eelmiseski saates Joseph Conradi ja tema romaanini "Lord Jim".

Juubelisaates rääkisime Mari Jürjensi ja Pärt Uusbergiga muusikast ja loomingulisest impulsis, lõpuks jõusime nagu eelmiseski saates Joseph Conradi ja tema romaanini "Lord Jim". See acast.com/privacy for privacy and opt-out information.

“Siin Tartu. Süda”  on seiklus, mis avab tähtsa organiga seotud meditsiinilisi ja kultuuriloolisi salalaekaid. Mida südamekirurgid lõikuse ajal mõtlevad? Kuidas päris elu filmides nähtust erineb? Mis tunne on lõikust igatseda ning millised patsiendid arstidele hinge lähevad? Avameelselt vastavad Tartu Ülikooli kliinikumi kirurgid Dr. Raili Ermel ja Dr. Arno Ruusalepp. Saate teine lugu viib aga kaugesse minevikku: 160 aastat tagasi suri Saksamaal noor aadlimees Erich Stenbock, kes käskis oma südame rinnust välja lõigata ja Kuusalu kiriku seina sisse lukustada. Levila mikrofonil õnnestus kinni püüda hetk, mil kunstiajaloolased selle taas ilmavalguse kätte tõid. Kummalise loo jäljed viivad Narvast Firenzesse ja Kolgast Oxfordi ning seovad kohalikud krahvid globaalsete kultuuriheerostega. Saate viimane paluke toob aga stuudiosse Märt Avandi, Kadri Voorandi, Mari Jürjensi ja Egert Milderi, keda ühendab üks kummaline armastus, mis ometi nii paljudele eestimaalastele tuttav. Saatejuht, toimetaja ja monteerija: Maarja Merivoo-ParroIllustratsioon: Joonas SildreOriginaalmuusika: Janek MurdKasutatud muusika: Eesti Koolinoorte Segakoor, dir. Taavi Esko: Cyrillus Kreek – Mu süda, ärka ülesMari Jürjens – KehaJanek Murd – Kuidas ehitada kosmoselaeva?

Even though forty-five states permit marijuana, and one-third of Americans live in a location where recreational marijuana use is legal, it is still a controlled substance as a matter of federal law. Supreme Court justice Clarence Thomas recently wrote: “Once comprehensive, the Federal Government's current approach is a half-in, half-out regime that simultaneously tolerates and forbids local use of marijuana. This contradictory and unstable state of affairs strains basic principles of federalism and conceals traps for the unwary.” Including accounting and tax traps. Ken Teasdale, audit partner at Armanino, will help us understand the many complex issues associated with this industry.

Even though forty-five states permit marijuana, and one-third of Americans live in a location where recreational marijuana use is legal, it is still a controlled substance as a matter of federal law. Supreme Court justice Clarence Thomas recently wrote: “Once comprehensive, the Federal Government's current approach is a half-in, half-out regime that simultaneously tolerates and forbids local use of marijuana. This contradictory and unstable state of affairs strains basic principles of federalism and conceals traps for the unwary.” Including accounting and tax traps. Ken Teasdale, audit partner at Armanino, will help us understand the many complex issues associated with this industry.