Podcasts about sng maribor

Ob 80. obletnici dneva zmage in konca druge svetovne vojne se po Sloveniji odvijajo dogodki, ki letos še posebej izpostavljajo pomen miru. Izšla pa je tudi knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka in publicistka Ilinka Todorovski. In še o nagradi skupine OHO za mlade vizualne umetnike ter zadnji operni premieri sezone Opere in baleta SNG Maribor.

Dobro, da pogledi ne puščajo odtisov. Tak je naslov obsežne razstavne predstavitve grafične umetnice Zore Stančič v Mestni galeriji Ljubljana. Dialog med tradicijo in inovacijo spodbuja projekt Tartini BIS, eden izmed ciljev projekta pa je vzbuditi radovednost mladega občinstva ter narediti glasbo Giuseppa Tartinia bolj dostopno in sodobno. Tudi v elektronskih priredbah, ki jih bodo izvedli v Portorožu. V nadaljevanju predstavljamo baletni večer Cluster, ki ga pripravlja baletni ansambel SNG Maribor in ga sestavljajo štiri koreografske uspešnice, ki jih je Edward Clug pripravil za Nizozemsko plesno gledališče med letoma 2015 in 2022. Razstava Grdači: Lutke Zlatka Boureka predstavlja lutkovni opus hrvaškega umetnika Zlatka Boureka iz treh držav, v katerih je ustvarjal: Slovenije, Hrvaške, Nemčije. Slovenski javnosti je umetnik najbolj poznan po soavtorstvu risanega animiranega filma Profesor Baltazar, njegove ekstravagantne lutkovne stvaritve pa so pri nas in v tujini prav tako pustile neizbrisen pečat. Na ogled je v glaeriji Kresija v Ljubljani.

Za odrsko adaptacijo romana Draga Jančarja In ljubezen tudi sta poskrbela Luka Marcen in Tatjana Doma. V predstavu v vlogi Sonje in Valentina zaigrata Gaja Filač in Žan Koprivnik.

Napovedujemo: koncert zasedbe Aform.duo v Klubu CD, koncert Neodvisen in samosvoj v Klubu CD, uprizoritev opere Turandot Giacoma Puccinija v SNG Maribor.

Gost oddaje Proti etru spet ta dež je Robert Waltl, ki je v zadnjih 30 letih, kot režiser, igralec ter vodja Mini teatra vzpostavil številne plodne odnose med slovensko in hrvaško kulturo. Predvsem kot režiser je bil in je še vedno prisoten v številnih hrvaških gledališčih: od Zagreba, Reke, Osijeka, Splita, Zadra do Dubrovnika. Za svoje delovanje je pred kratkim v Zagrebu prejel odlikovanje red hrvaškega pleterja, ki ga podeljujejo hrvaškim in tujim državljanom za poseben prispevek k razvoju in ugledu Republike Hrvaške. Robert Waltl, ki najraje režira predstave za otroke, te dni pripravlja uprizoritev Janko in Metka, ki bo premiero doživela 29. novembra na odru SNG Maribor.

Gaja Filač je glavna protagonistka v predstavi Morska deklica, Nine Kuclar Stiković, ki je te dni doživela krstno uprizoritev na odru Mini teatra. Morska deklica je predstava za odrasle, ki preizprašuje, kako v sodobni potrošniški in prekarni družbi vzpostaviti stabilen intimen odnos, si vzeti čas in potrplenje za sočloveka in odpira vprašanja za koga ali kaj bi danes dali svoj glas. Morska deklica je drugo dramsko besedilo v trilogiji dram, ki nastajajo kot reinterpretacija Andersenovih pravljic mlade dramatičarke Nine Kuclar Stiković. Gaja Filač bo tudi glavna protagonistka v predstavi Janko in Metka, premiera bo v SNG Maribor meseca novembra. Gledališke adaptacije po kultni Grimmovi pravljici se je lotil Andrej Rozman Roza.

Nova gledališka sezona se začenja s polno paro in prvimi premierami. Kaj bomo lahko gledali na odrih naših treh narodnih gledališč: ljubljanski in mariborski Drami ter v Novi Gorici; kako izoblikujejo repertoar predstav, nagovarjajo mlado občinstvo k obisku gledališč in kaj se v njih dogaja tudi sicer ... o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Vesna Jurca Tadel, ravnateljica SNG Drama Ljubljana; Mirjam Drnovšček. direktorica SNG Nova Gorica; Alan Kavčič, odnosi z javnostmi SNG Maribor.

Ta teden se posvečamo dvema koncertoma, ki smo jih poslušali na odru 17. Festivala Maribor. Najprej otvoritvenemu koncertu simfoničnega orkestra SNG Maribor in gostujočih solistov iz Madžarske, ki ga je vodil novi umetniški vodja festivala Mate Bekavac, potem pa še koncertu komornega godalnega orkestra MB Banda. Poleg tega prisluhnite še reportaži z gostovanja Orkestra in Zbora Slovenske filharmonije na festivalu Anima mundi v Pisi, kjer so glasbeniki z Georgem Pehlivanianom izvedli delo Stabat Mater Antonína Dvořáka.

V Kabinetu Umetnostne galerije Maribor predstavljajo manjše skulpture in risbe pred nekaj leti preminulega mariborskega kiparja Vojka Štuheca. Nocoj ob 19.30 bo v Veliki gledališki dvorani SNG Maribor otvoritveni koncert 17. Festivala Maribor, ki bo hkrati odprl prvi koncert simfoničnega cikla orkestra Slovenskega narodnega gledališča Maribor. V Cankarjevem domu se bo odprla razstava Odprti globus, mogoče pa si bo ogledati tudi film scenaristke in režiserke Eme Kugler z naslovom Nekoč v Posočju. V okviru konference Vojna in gledališče bo danes na odru Stare mestne elektrarne premiero doživela predstava Šivi. .

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - DARS pridobil še gradbeni dovoljenji za viadukt Ravne in cesto v Konovem na tretji razvojni osi. - Domačine v Begunjah zaskrbljeni zaradi napovedane daljše zapore ceste v Drago. - Vlada namenila SNG Maribor dodatne tri milijone evrov za nujne naložbe. Katere so te? - Tolminska postaja vse bolj prepoznavna kot raj za športe v naravi.

Spremljevalni program 59. festivala Borštnikovo srečanje ponuja tudi dve razstavi gledaliških fotografij – Damjana Švarca v Umetnostni galeriji Maribor in Toneta Stojka v Medetaži SNG Maribor. Ob tej priložnosti je Slovenski gledališki inštitut pripravil pogovor o gledališki fotografiji. O pomenu in nastajanju te podzvrsti fotografije, se je z obema ustvarjalcema pogovarjala muzejska svetovalka v Umetnostni galeriji Maribor Breda Kolar Sluga. Bredo Kolar Sluga in Damjana Švarca je pred mikrofon povabila Aleksandra Saška Gruden. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Dušan Jovanović, Kdo to poje Sizifa, SNG Drama Ljubljana, premiera 12. 1. 1997. Foto: Tone Stojko; vir: SLOGI.

Ocenjujemo 4. premiero letošnje sezone v Slovenskem narodnem gledališču opera in balet Ljubljana, kjer je bila na sporedu Mozartova opera Cosi fan tutte in zagrebško uprizoritev Puccinijeve La Boheme. Pod drobnogledom je tudi nedeljski 6. koncert letošnje sezone Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije, na katerem je Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Urše Lah uzvočil spored sodobnejših uglasbitev duhovnih besedil. V nadaljevanju se odpravljamo v Maribor, kjer se je prejšnjo sredo v Kazinski dvorani SNG Maribor s 6. koncertom sezone sklenila letošnja edicija cikla Carpe artem, in v Celje – tam se je v četrtek s koncertom Pod Celjskim stropom v Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje končal letošnji glasbeni abonma Sidrišča zavoda Hiše kulture Celje. Predstavili bomo še nekaj vtisov s predstave Ena pesem sodobne vizualne umetnice Miet Warlop in skupen projekt Akademije za glasbo, Programa Ars in ZKP RTV Slovenija z imenom Prepletanja. Gre za štiri nove glasbene albume zborov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, v katerih se glasbena dediščina prepleta s sodobnostjo. Prav ob koncu bomo napovedali tudi prihajajoči 8. festival Prisluhi v Mestnem gozdu, ki se bo začel v nedeljo in bo trajal vse do konca junija.

Forum Tomizza, kulturni projekt, ki je nastal v spomin na pisatelja Fulvia Tomizzo ter povezuje Slovenijo, Italijo in Hrvaško, je letos jubilejni, praznuje namreč 25 let združevanja domačih in tujih literatov, humanistov in glasbenih umetnikov. Letos se začenja v Trstu s simpozijem na temo "Slovnica pozabe". In kaj se dogaja v Ljubljani? V prostorih Slovenske matice se je sklenil enodnevni znanstveni simpozij ob letošnji 250-letnici ''Splošnega šolskega reda Marije Terezije'', v knjižnici frančiškanskega samostana pa so prvič javno na ogled postavili novo odkrite rokopise očeta slovenske fonetike in pravorečja, prvega slovenista, patra Stanislava Škrabca. Za konec gremo še v Kazinsko dvorano SNG Maribor na koncert 11. cikla Carpe artem, kjer bo poseben gost avstrijski pianist Markus Schirmer.

V dve slovenski narodni gledališči se odpravljamo: v SNG Nova Gorica obeležujejo 30 let delovanja v novi gledališki stavbi ter 20-letnico statusa narodnega gledališča. Napovedujejo prav poseben koncert – pripravili so izbor songov iz njihovih gledaliških predstav. V SNG Maribor pa se v Puccinijevem letu, ko operni svet zaznamuje 100. obletnico smrti enega največjih italijanskih skladateljev 19. stoletja Giacoma Puccinija, poklanjajo temu genialnemu umetniku z več uprizoritvami njegovih mojstrovin, nocoj s premiero opere Tosca. Pa še o Tednih ljubiteljske kulture Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in 1. koncertu 8. sezone cikla SiBrass, nastopu trobilnega ansambla Sibrass v Slovenski filharmoniji.

V vili Zlatici se je odprla razstava Slovenska literarna moderna v češkem okolju, na odru SNG Maribor pa je premiero doživela predstava Prizori iz zakonskega življenja. Program Ars Radia Slovenija razpisuje 33. natečaj za nagrado lastovka. V Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani sta Cankarjev dom in agencija Im.puls.art. pripravila komorni koncert uglednih glasbenikov. Vabljeni k poslušanju!

Pporočamo o premieri Puccinijeve opere La Bohème v SNG Opera in balet Ljubljana, 7. koncertnem večeru abomaja Kromatika Simfonikov RTV Slovenija, baletni premieri Grk Zorba Mikisa Theodorakisa v SNG Maribor, koncertu Zbora Slovenske filharmonije ob 70-letnici skladatelja Alda Kumarja v Novi Gorici in koncertnem večeru v sklopu Koncertnega ateljeja DSS ter napovedujemo 38. Slovenske glasbene dneve.

Na lanskem Bobu leta je prisotne v SNG Maribor z imitacijami navdušil Aleksander Pozvek. Izvedeli smo, da ga bo na Bobu leta 2023 še več, zato smo ga povabili na pijačo in ga vprašali, v kakšni vlogi se bo predstavil v soboto, 20. januarja, ob 20. uri, v SNG Maribor. Že imate vstopnico za Bob leta? Vstopnice za prireditev, ki bo 20. januarja v SNG Maribor, so še na voljo na prodajnih mestih Eventima in na Eventim.si. Televizijskega prenosa prireditve tudi letos ne bo. Dobrodošli na uradnem kanalu medijske hiše Večer. Ne pozabite se naročiti na naš kanal in aktivirati obvestila, da ne zamudite nobenega prispevka. Radi bi vas spomnili, da s sklenitvijo Večerove naročnine dobite ekskluziven dostop do najnovejših novic, analiz, intervjujev in še veliko več! Postanite del naše bralske skupnosti in ostanite vedno korak pred vsemi. Sklenite naročnino na: https://vecer.com/narocnine Sledite nam tudi na naših drugih družbenih omrežjih, da ostanete v stiku z nami in delite svoje mnenje: Facebook: https://www.facebook.com/CasnikVecer Twitter: https://twitter.com/vecer Instagram: https://www.instagram.com/casnik_vecer

22. decembra je minilo sto let odkar se je v Ponikvi rodila Štefka Drolc, ena naših največjih dramskih in filmskih igralk. Najprej je bila del igralskega ansambla SNG Maribor, potem je šla v Stalno slovensko gledališče v Trstu, od leta 1960 je bila članica ljubljanske Drame. Njeno ime povezujemo z začetki slovenskega filma, pa naj omenimo vsaj vlogo Francke iz filma Na klancu. Za svoje ustvarjanje je prejela vse največje nagrade, tudi Prešernovo, pa Borštnikov prstan in srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Leta 2003, ko je pripravljala premiero v ljubljanski Drami, jo je Tadeja Krečič povabila v studio in Štefka Drolc je spregovorila o svojih igralskih začetkih že iz otroštva, pa tudi o izkušnjah zrele, izoblikovane igralke. Izjemno pričevanje izjemne umetnice.

V oddaji bomo najprej prelistali knjigo Tole ni zate bosansko-ameriškega pisatelja, esejista, scenarista in glasbenika Aleksandra Hemona. Avtor v njej obuja spomine na zgodnje otroštvo, poskuša raziskati, kaj ga je oblikovalo v osebo, ki je danes, hkrati pa raziskuje tudi same mehanizme spominjanja. V oddaji vas vabimo tudi v SNG Maribor na tretji koncert cikla Carpe artem z naslovom Odmevi elegance.

V Novem mestu je bila sinoči premiera novega slovenskega filma režiserja Nejca Gazvode z naslovom Vzornik. Film tematizira absurdno obdobje v času koronakrize, ko so se leta 2021 otroci spet vrnili v šole. Povabili vas bomo tudi v SNG Maribor, kjer se drevi obeta premiera predstave Prometej, ena lepa apokalipsa. Gre za tretji del trilogije izpod peresa dramaturga in dramatika Milana Ramšaka Markovića. Tik pred koncem pa še povabilo na 39. Slovenski knjižni sejem, ki je te dni v polnem zamahu. Trajal bo do nedelje.

V Operi in baletu SNG Maribor bo nocoj slovesna premiera celovečernega baleta Faust koreografa in režiserja Edwarda Cluga. To bo največji baletni dogodek slovenskih umetnikov na mariborskem odru doslej. Clug je o večni aktualnosti tega dela povedal, da Faustov sindrom najbrž še nikoli doslej ni bil tako navzoč kot prav v naši sodobni družbi, ki se je pripravljena odpovedati svoji lastni identiteti oziroma lastni duši v zameno za večno mladost, navidezno lepoto ali za katero koli drugo človeško nečimrnost. To spoznanje je bilo tudi ključno za ustvarjalni proces baleta. V oddaji tudi o koncertu Komornega orkester Franza Liszta iz Budimpešte. V dvorani Union v Mariboru bo z madžarskim komornim orkestrom nastopil francoski klavirski virtuoz Pierre-Laurent Aimard.

"Klasično dramsko gledališče temelji na skupnosti, na povezovanju različnih ljudi z različnimi nazori, medtem ko družbena omrežja skupnost razbijajo", pravi Vili Ravnjak, avtor monografije o zgodovini SNG Maribor, ki jo obda s svojo teoretično in ustvarjalno mislijo. O tej, a še prej o 5. ZIZ festivalu, dnevih mariborske alternativne gledališke produkcije, ki bo, kot pravijo, ponovno pokazal, kako se prilagodljiva nizkoproračunska produkcija razlikuje od tiste v institucionalnih gledaliških hišah. V Gorici in Novi Gorici ter še v številnih središčih v Sloveniji in Italiji pa bo potekal čezmejni filmski festival Poklon viziji. Vrhunec bo v četrtek, ko bodo podelili nagrado Darka Bratine, ustanovitelja goriškega Kinoateljeja, bolgarskemu režiserju Stefanu Komandarevu.

V Novem mestu je bila sinoči premiera novega slovenskega filma režiserja Nejca Gazvode z naslovom Vzornik. Film tematizira absurdno obdobje v času koronakrize, ko so se leta 2021 otroci spet vrnili v šole. Povabili vas bomo tudi v SNG Maribor, kjer se drevi obeta premiera predstave Prometej, ena lepa apokalipsa. Gre za tretji del trilogije izpod peresa dramaturga in dramatika Milana Ramšaka Markovića. Režiser je Sebastijan Horvat. Tik pred koncem pa še povabilo na 39. Slovenski knjižni sejem, ki je te dni v polnem zamahu. Trajal bo do nedelje.

SNG Drama Ljubljana s predstavo Antigona odpira začetek nove sezone, ki bo hkrati tudi zadnja sezona pred prenovo stavbe. Na odru bomo lahko videli Antigono Dominika Smoleta, ki jo je za namene uprizoritve priredil Janez Pipan. V mariborskem gledališču pa otvarjajo novo dramsko sezono s premiero trpko komične drama srečanj, ujetih v eno neprespano noč, z naslovom Pijani. Ivan Viripajev, eden najprodornejših sodobnih ruskih dramatikov, je igro napisal po naročilu düsseldorfskega gledališča, kjer so jo leta 2014 tudi krstno uprizorili, na mariborski oder pa jo je tokrat postavil mlad madžarski režiser in igralec Attila Vidnyánszky ml.

V okviru cikla Tutti Akademije za glasbo je novembra 2022 nastopil Simfonični orkester SNG Maribor z dirigentko Andrejo Šolar in s štirimi študenti. Na prvem delu koncerta sta zaigrali Samanta Škorja in Kim Kozlevčar, na drugem pa violinistka Ana Rupar in pozavnist Anton Sotošek, ki se jima posvečamo tokrat. Slišali bomo Koncert za violino št. 3 v h-molu, op. 61 Camilla Saint-Saënsa in Koncert za pozavno in orkester v C-duru Nina Rote.

V okviru koncertnega cikla Tutti Akademije za glasbo na nekaterih koncertih nastopajo slovenski poklicni orkestri, študenti Akademije za glasbo pa z njimi nastopajo kot solisti. Konec novembra 2022 je v Ljubljani in Mariboru zaigral Simfonični orkester SNG Maribor z dirigentko Andrejo Šolar, z njim pa so nastopili klarinetistka Samanta Škorja, violončelistka Kim Kozlevčar, violinistka Ana Rupar in pozavnist Anton Sotošek. Vsi so izvedli po en koncert iz standardnega repertoarja za njihovo glasbilo. Tokrat poslušamo prvi del koncerta, nastopa Samante Škorja in Kim Kozlevčar.

Dežela dolgega belega oblaka je domovina našega današnjega sogovornika v oddaji Drugi pogled. Tak je namreč prevod maorskega poimenovanja za Novo Zelandijo, ki se glasi Aotearoa. Največje mesto države je Auckland in od tam prihaja Demetrius King, zdaj že več kot 15 let prebivalec Maribora. Tja so ga pripeljali baletni čevlji, nekaj let je bil namreč član baletnega ansambla SNG Maribor. Danes je aktiven v računalniških vodah, prosti čas najraje preživlja z družino. Pred mikrofon Drugega pogleda ga je povabila Andreja Gradišar.

Deževni dnevi so kot nalašč za kulturno udejstvovanje, na primer obisk predstave. Črna komedija z naslovom Kaos izpod peresa uveljavljenega finskega dramatika Mika Myllyaha v središče postavi tri sodobne ženske, ki jih življenje privede do nekontroliranega vedenja. Prvo slovensko uprizoritev te komedije, v SNG Nova Gorica, režira Diego de Brea. Pestro gledališko dogajanje pa se konec tedna obeta tudi v gledališču Glej z mednarodnim festivalom mladinskega avtorskega gledališča FUN. Vabimo pa vas tudi na zadnji koncert jubilejne 10. sezone cikla komorne glasbe Carpe artem, ki ga pripravlja Društvo za komorno glasbo Amadeus v koprodukciji s SNG Maribor.

Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega premierno predstavljajo prvo slovensko uprizoritev komedije Lunapark v prevodu Saša Puljarevića, v kateri se srečujemo z medgeneracijskim konfliktom in konfliktom kultur. Igro o prepadu med dvema generacijama, ki se kljub nepremostljivim razlikam vrtita v istem krogu občečloveških občutij in pričakovanj, je režirala Tijana Zinajić. V Narodnem domu Celje je na sporedu koncert Godalnega orkestra Ljubljanski solisti s Petro Kovačič, s katerim praznujejo 10. obletnico od svojega prvega koncerta, v SNG Maribor pa četrti koncert Simfoničnega cikla. Zazvenele bodo skladbe Jeana Markiča, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Antonina Dvoržaka.

Daniela Šimeka smo pred naš mikrofon povabili ob prejemu študentske Prešernove nagrade akademije za glasbo, ki jo je prejel za izvedbo Fantazije in Allegra za harmoniko in komorni orkester skladatelja Oleja Schmita s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor v sklopu akademijskega abonmaja Tutti.

Izpostavljamo drugi abonmajski koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ki je v dvorani Ondine Otta Klasinc SNG Maribor nastopil pod vodstvom italijanskega dirigenta Daria Macellarija, kot solist se je v Koncertu za violončelo, novem delu Janija Goloba, predstavil Gorazd Strlič. Nadaljujemo v Narodnem domu Celje, kjer je v sklopu glasbenega abonmaja Hiše kulture Celje gostoval orkester Camerata Sinfonica Austria, ki ga vodi Davorin Mori. Osvetlili bomo tudi uspeh novega opernega dela z naslovom Razcvet slovenskega skladatelja Vita Žuraja na nemških tleh, predstavili nastopa violinista Gala Juvana in klarinetistke Nine Pavšek v ciklu Zvoku mladih ter koncert Nemškega narodnega simfoničnega orkestra v Slovenski filharmoniji, prav ob koncu pa bomo nekaj minut namenili še hornistu Sebastijanu Budi, ki je postal član enega najuglednejših nemških orkestrov – Nürnberških simfonikov.

Decembra je bila v Slovenski filharmoniji slavnostna podelitev študentskih Prešernovih nagrad akademije za glasbo. Nagrado je prejela tudi klarinetistka Samanta Škorja, in sicer za izvedbo Koncerta za klarinet in orkester št. 2. skladatelja Carla Marie von Webra s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor. Zakaj je za koncert izbrala ravno to skladbo in kaj še rada izvaja?

Osem glasbenih dogodkov bomo tokrat osvetlili v Glasbenem utripu.Na dveh trobilskih koncertih sta prejšnji teden nastopila trobilni kvintet Contrast in pozavnist Žan Tkalec s pianistko Niko Tkalec, študenti akademije za glasbo pa so zaigrali s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor v sklopu cikla Tutti. Poleg tega je bila v Mariboru tudi premiera baleta Madamme Bovary režiserke Valentine Turcu, v Ljubljani pa smo poslušali drugi koncert iz cikla Filharmonični klasični koncerti Slovenske filharmonije. Omenili bomo še simpozij Odprimo vrata glasbeni umetnosti in znanosti, ki so ga priredili na akademiji za glasbo, 6. tekmovanje Leona Pfeiferja za mlade violiniste ter avstralsko turnejo pianista Aleksandra Gadžieva.

V ospredju današnjih kulturnih novic bo balet Gospa Bovary v SNG Maribor. Po zgodbi Gustava Flauberta jo je režirala Valentina Turcu, s svojo stalno ustvarjalno ekipo – kostumografom Alanom Hraniteljem, scenografom Markom Japljem in oblikovalcem luči Aleksandrom Čavlekom. Baletno predstavo bo obarvala glasba Frédérica Chopina in Philipa Glassa. Predstavili bomo tudi drevišnjo geolokacijsko zvočno razstavo Philomela Karmine Šilec, ki je nastala v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem Maribor in Kulturno četrtjo Minoriti. Ustavili se bomo še v Piranu na tamkajšnjih Dnevih arhitekture, ter v Ljubljani na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, ki ga je obiskal belgijski pisatelj Bart Moeyaert. (foto: Madame Bovary © Tiberiu Marta / SNG Maribor)

Poudarjamo 2. koncert cikla Same mogočne skladbe, na katerem je Orkester Slovenske filharmonije v Cankarjevem domu vodil Robertas Šervenikas, kot solist je nastopil flavtist Aleš Kacjan, program pa je bil v znamenju glasbe Uroša Rojka, Algirdasa Martinaitisa in Sergeja Rahmaninova. Poročamo še o uvodnem koncertu festivala sodobne glasbe Forum nove glasbe, premieri opernega muzikala Tesla avtorjev Slavka Avsenika mlajšega in Nejca Gazvode v Mariboru, sklepu Tartinijevega leta v Kopru s koncertom godalnega ansambla Accadémia d'archi Arrigoni ter gostovanju baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana na beneškem festivalu Venezia in danza.V zadnjem delu oddaje osvetljujemo še muzikološki simpozij z naslovom »Šole glasbe v Sloveniji - Vladimir Lovec«, ki bo v petek v Pretorski palači v Kopru in novo sezono Glasbene mladine Slovenije, prav ob koncu pa nekaj minut namenjamo še pred kratkim preminuli mezzosopranistki Boženi Glavak.

V zadnji oddaji tega tedna vas bomo najprej povabili v ljubljansko Dramo, ki novo gledališko sezono začenja z uprizoritvijo Pasji sin s podnaslovom Do koder te pusti veriga. Črno satiro, ki pod drobnogled vzame spletne in medijske manipulacije je režiral A´rpa´d Schilling, mednarodno priznani madžarski gledališki umetnik, ki prvič ustvarja v našem prostoru. Vabimo vas tudi na premiero opere La Gioconda v SNG Maribor, ki se je izmed enajstih Ponchiellijevih oper edina ohranila na repertoarju glasbenih gledališč ter predstavljamo nov podcast Uredništva za kulturo Radia Slovenija Jabolka, hruške in knjige. Na fotografiji: Nejc Cijan Garlatti, Pasji sin, SNG Drama Ljubljana, foto: Peter Uhan

Izpostavljamo pregledno razstavo italijanskega umetnika Michelangela Pistoletta, ki jo danes odpirajo v ljubljanski Galeriji Cukrarna. Razstava zajema velik del njegovega opusa in prinaša vpogled v ključna obdobja njegovega umetniškega delovanja od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes, s poudarkom na njegovem »temnem« obdobju.Na Koroškem praznujejo 100. obletnico priključitve majhne vasice Libeliče k matični domovini. Na razstavi Medprostor, ki so jo ob tej obletnici odprli v maloobmejnem prehodu, se umetniki ukvarjajo s širšim konceptom in pojavom meja na sploh. Predstavljamo tudi poetično dramo Žabe Gregorja Strniše, s katero v Mestnem gledališču ljubljanskem začenjajo novo gledališko sezono ter prvi koncert 10. sezone cikla komorne glasbe Carpe artem, ki bo danes v Kazinski dvorani SNG Maribor. Fotografija: Michelangelo Pistoletto: Četrta generacija

Pandemija je gledališčem vzela živ nastop pred občinstvom in jih krepko pahnila v proces samoizpraševanja. Izstopila je tudi žgoča téma podnebne krize. Kakšen je na primer učinek ogljičnega odtisa na mednarodnih gostovanjih? Evropski projekt Stages, ki ga Unija sofinancira v vrednosti dveh milijonov evrov, bo štiri leta iskal in preizkušal rešitve za probleme podnebne krize na področju gledališča in trajnostno preobrazbo v delovanju gledališke umetnosti. V Sloveniji je vanj vključeno SNG Maribor. Ustvarjanje slikarke in risarke Blažke Križan je ostro kot skalpel. Dobesedno. S skalpelom rezlja v papir. Ko listi odstopajo od ploskve, pa na neki način prehajajo že v kiparsko formo. Posvetili se bomo njeni razstavi v Galeriji društva likovnih umetnikov Maribor. Akademik Milček Komelj je o pred dvema mesecema umrlemu Borisu Pahorju zapisal, da je "živel za človeške pojme tako dolgo, da je v resnici že postal zgodovinski pojem, vendar ostaja tako aktualen, da uteleša že kar mitičnega narodnega junaka, ki nas s svojo modrostjo spodbuja in nam kaže odrešilno pot." Marij Čuk bo tokrat predstavil poseben zvezek s pričevanji o življenju in delu tega velikega tržaškega ustvarjalca, v katerem spoznamo njegovo delo in celo intimno življenjsko zgodbo. Zapise o Pahorju so prispevala eminentna imena slovenskega, zamejskega in mednarodnega prostora.

V Svetu kulture se bomo danes ozrli v kontekste odnosov in razmer, ki so v Evropi vladale na pragu vnetja prve svetovne vojne. Na oder male scene Mestnega gledališča ljubljanskega bodo namreč nocoj postavili premiero Samotne poti. Sicer pa: ljudje, ki so v vojni, ženske, ki so zaradi nje ostale brez partnerjev – vse to so teme, ki so aktualne že od nekdaj – na Peklenskem dvorišču, komornem in slikovitem prizorišču ljubljanskih Križank, bo v nedeljo ob 21. uri premiera prve slovenske uprizoritve Penelopiade, nastale po izvirniku kanadske književnice Margaret Atwood ter v koprodukciji SNG Drame in Festivala Ljubljana. In še k nagradam orion – te podeljujejo za presežke na področju slovenskih avdiovizualnih del. Sedem zvezd Oriona prejme sedem najbolj gledanih del – letos je med njimi večina nadaljevank: Najini mostovi, Primeri inšpektorja Vrenka, Sekirica v med ter Zelena Generacija – epizoda Vesela motika – med filmi pa so bili najbolj gledani dokumentarca Divja Slovenija in Maribor Vijolč'ni ter mladinski igrani film Košarkar naj bo 2. Posvetli se bomo tudi tradiciji likovne umetnosti med Slovenci v Italiji in Operni noči SNG Maribor na Glavnem trgu. Foto: Peter Uhan Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pa Samotna pot, ki ohranja dinamično psihoanalitično ukvarjanje z različnimi osebnostmi na poteh samo – refleksijeV Svetu kulture se bomo danes ozrli v kontekste odnosov in razmer, ki so v Evropi vladale na pragu vnetja prve svetovne vojne. Na oder male scene Mestnega gledališča ljubljanskega bodo namreč nocoj postavili premiero Samotne poti. Sicer pa: ljudje, ki so v vojni, ženske, ki so zaradi nje ostale brez partnerjev – vse to so teme, ki so aktualne že od nekdaj – na Peklenskem dvorišču, komornem in slikovitem prizorišču ljubljanskih Križank, bo v nedeljo ob 21. uri premiera prve slovenske uprizoritve Penelopiade, nastale po izvirniku kanadske književnice Margaret Atwood ter v koprodukciji SNG Drame in Festivala Ljubljana. In še k nagradam orion – te podeljujejo za presežke na področju slovenskih avdiovizualnih del. Sedem zvezd Oriona prejme sedem najbolj gledanih del – letos je med njimi večina nadaljevank: Najini mostovi, Primeri inšpektorja Vrenka, Sekirica v med ter Zelena Generacija – epizoda Vesela motika – med filmi pa so bili najbolj gledani dokumentarca Divja Slovenija in Maribor Vijolč'ni ter mladinski igrani film Košarkar naj bo 2. Posvetli se bomo tudi tradiciji likovne umetnosti med Slovenci v Italiji in Operni noči SNG Maribor na Glavnem trgu.

Doroteo Senica je zvok prečne flavte navdušil že pri šestih letih in ko je dve leti pozneje začela igrati nanjo, se ji je uresničila želja. Že takrat se je odločila, da bo svoje življenje posvetila temu instrumentu, in tako je tudi hitro napredovala. Njena prva profesorica je bila Valerija Kamplet, ki je bila njena mentorica tudi na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. Tja se je vpisala že pri trinajstih, dve leti pozneje je opravila sprejemni izpit na univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je študirala pod vodstvom Michaela Martina Koflerja in pod njegovim mentorstvom tudi končala študij, vmes pa je en semester študirala še na Pariškem konservatoriju v razredu Philippa Bernolda. Poslušali bomo koncert na katerem je decembra leta 2019 izvedla dela: Dutilleuxa, Iberta in Dohnanyija in koncert na katerem je oktobra 2018 izvedla Mozartov Koncert za flavto. Erno von Dohnányi: Passacaglia za flavto solo, op. 48 Jacques Ibert: Piece za flavto solo Henri Dutilleux: Sonatino za flavto in klavir (klavir Andreja Kosmač) Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za flavto in orkester št. 2 v D-duru, K 314 (Simfonični orkester SNG Maribor, dirigentka Živa Ploj Peršuh)

Metropolitanska opera se je za letošnjega Grammyja za najboljši operni posnetek potegovala kar z dvema nominacijama iz repertoarja 20. stoletja. Z opero sodobnega ameriškega skladatelja Philipa Glassa Ehnaton ter s Pogovori karmeličank francoskega skladatelja Francisa Poulenca. Žirijo Grammyjeve akademije je prepričal Glassov Ehanton, na newyorški oder postavljen pod taktirko ameriške dirigentke slovenskega rodu Karen Kamenšek. V Chicagu rojena glasbenica, katere družina izhaja iz Kamnice pri Mariboru, je ena najboljših poznavalk opusa Philipa Glassa. Razpeta je med Evropo, živi namreč v Franciji, Združenimi državami, kjer veliko ustvarja, in projekti drugod po svetu. Bila je umetniška vodja in glavna dirigentka dunajske Ljudske opere ter oper v Freiburgu in Hannovru, sodelovala je z glasbenimi hišami v Združenem kraljestvu in drugod po Evropi ter nizom ameriških. V letih 2007 in 2008 je bila tudi glasbena vodja Opere in baleta SNG Maribor. Novembra 2019 je prav z Glassovim Ehnatonom debitirala v newyorški Metropolitanski operi. V New Yorku bo od nocojšnjega večera do 10. junija ogled Ehnatona spet mogoč.Gremi za Karen KamenšekMetropolitanska opera se je za letošnjega gremija za najboljši operni posnetek potegovala kar z dvema nominacijama iz repertoarja 20. stoletja. Z opero sodobnega ameriškega skladatelja Philipa Glassa Ehnaton ter s Pogovori karmeličank francoskega skladatelja Francisa Poulenca. Žirijo gremijeve akademije je prepričal Glassov Ehnaton, na newyorški oder postavljen pod taktirko ameriške dirigentke slovenskega rodu Karen Kamenšek. V Chicagu rojena glasbenica, katere družina izhaja iz Kamnice pri Mariboru, je ena najboljših poznavalk opusa Philipa Glassa. Razpeta je med Evropo, živi namreč v Franciji, Združenimi državami, kjer veliko ustvarja, in projekti drugod po svetu. Bila je umetniška vodja in glavna dirigentka dunajske Ljudske opere ter oper v Freiburgu in Hannovru, sodelovala je z glasbenimi hišami v Združenem kraljestvu in drugod po Evropi ter nizom ameriških. V letih 2007 in 2008 je bila tudi glasbena vodja Opere in baleta SNG Maribor. Novembra 2019 je prav z Glassovim Ehnatonom debitirala v newyorški Metropolitanski operi. V New Yorku bo od nocojšnjega večera do 10. junija ogled Ehnatona spet mogoč.

Metropolitanska opera se je za letošnjega Grammyja za najboljši operni posnetek potegovala kar z dvema nominacijama iz repertoarja 20. stoletja. Z opero sodobnega ameriškega skladatelja Philipa Glassa Ehnaton ter s Pogovori karmeličank francoskega skladatelja Francisa Poulenca. Žirijo Grammyjeve akademije je prepričal Glassov Ehanton, na newyorški oder postavljen pod taktirko ameriške dirigentke slovenskega rodu Karen Kamenšek. V Chicagu rojena glasbenica, katere družina izhaja iz Kamnice pri Mariboru, je ena najboljših poznavalk opusa Philipa Glassa. Razpeta je med Evropo, živi namreč v Franciji, Združenimi državami, kjer veliko ustvarja, in projekti drugod po svetu. Bila je umetniška vodja in glavna dirigentka dunajske Ljudske opere ter oper v Freiburgu in Hannovru, sodelovala je z glasbenimi hišami v Združenem kraljestvu in drugod po Evropi ter nizom ameriških. V letih 2007 in 2008 je bila tudi glasbena vodja Opere in baleta SNG Maribor. Novembra 2019 je prav z Glassovim Ehnatonom debitirala v newyorški Metropolitanski operi. V New Yorku bo od nocojšnjega večera do 10. junija ogled Ehnatona spet mogoč.

Zadnja dramska premiera sezone v SNG Maribor bo 14. maja: predstava Življenje je sen španskega dramatika Pedra Calderona de la Barce v režiji Dragana Živadinova.

Pretekli petek je SNG Maribor s predstavo Svatba in Posvetitev pomladi navdušil domače občinstvo, ki je umetnike nagradilo s stoječimi ovacijami. Po tridesetih letih uspešnega delovanja na slovenski baletni sceni in številnih mednarodnih uspehih koreograf in umetniški vodja mariborskega baleta Edward Clug znova dokazuje, da je v vrhunski ustvarjalni kondiciji. S svojo značilno, zelo zgovorno gibalno govorico in izbiro močnih, simbolnih vsebin, ki izvirajo iz ruske folklore, je občinstvu ponudil čustveno prepričljivo in vsebinsko pomenljivo baletno predstavo. V izvedbo je vključil tudi zbor s solisti orkestra SNG Maribor, ki je baletno suito Pomladno obredje pod vodstvom Simona Krečiča izvedel premierno.Mariborski umetniki z baletoma Svatba in Posvetitev pomladi znova navdušiliPretekli petek je SNG Maribor s predstavo Svatba in Posvetitev pomladi navdušil domače občinstvo, ki je umetnike nagradilo s stoječimi ovacijami. Po tridesetih letih uspešnega delovanja na slovenski baletni sceni in številnih mednarodnih uspehih koreograf in umetniški vodja mariborskega baleta Edward Clug znova dokazuje, da je v vrhunski ustvarjalni kondiciji. S svojo značilno, zelo zgovorno gibalno govorico in izbiro močnih, simbolnih vsebin, ki izvirajo iz ruske folklore, je občinstvu ponudil čustveno prepričljivo in vsebinsko pomenljivo baletno predstavo. V izvedbo je vključil tudi zbor s solisti orkestra SNG Maribor, ki je baletno suito Pomladno obredje pod vodstvom Simona Krečiča izvedel premierno. Balet Posvetitev pomladi (oziroma Pomladno obredje), s katerim se je Clug poklonil koreografu Vaclavu Nižinskemu, je po desetih letih izkušenj in dozorevanja ponovno osupnil z brutalnostjo in neposrednostjo. Telesa plesalcev, razgaljena v vsej svoji prvinskosti, so dihala v ritmu zapletene ritmične sheme, ki jo je narekovala glasba in brez kančka poetičnosti poustvarila poganski ritual žrtvovanja device. Gre za motiv iz legende predkrščanske Rusije o človeškem žrtvovanju v poklon pomladnemu božanstvu, da bi se povečala rodovitnost zemlje. Navdih za glasbeno delo je skladatelj Igor Stravinski dobil, ko je zaključeval balet Ognjeni ptič in svojo vizijo dekleta, ki v poganskem ritualu pleše do smrti, zaupal Nicholasu Roerichu, scenografu in kostumografu Ruskega baleta, enega najvplivnejših baletnih ansamblov 20. stoletja, ki ga je ustanovil umetnostni kritik in baletni impresarij Sergej Djagilev. Ob njegovi podpori in po uspehu baletov Petruška in Ognjeni ptič, je Stravinski ustvaril Pomladno obredje, ki je pravzaprav njuna logična posledica, z njim pa je ostal zvest tudi svoji dediščini, saj je snov prav tako črpal iz slovanske folklore. Djagilev je koreografijo za balet, premiero je doživel leta 1913 v Parizu, zaupal Nižinskemu, ki je s svojim delom doprinesel k burnemu odzivu občinstva in kritikov, saj so predstavo preimenovali v Pomladni masaker – glasbo so označili za navaden hrup, ples pa za grdo parodijo klasičnega baleta. Clug svojo koreografijo doživlja kot poklon Nižinskemu in njegovemu razvpitemu neuspehu ob pariški premieri, saj prav ta, izvirna koreografija danes velja za prelomnico v zgodovini plesne umetnosti, saj od prve postavitve do danes lahko prav skoznjo spremljamo evolucijo plesa v 20. stoletju.  In če je Roerich v praizvedbi plesalce oblekel v indijanske kostume, so v Clugovi različici, v kostumografiji Lea Kulaša, pred nami razgaljena telesa plesalcev, ki na ta način pomembno soustvarjajo končni učinek prvinskosti in same brutalnosti motiva žrtvovanja. Prav ta neposrednost in goli prikaz tega krutega in v svojem bistvu izprijenega rituala je najbolj glasen in hkrati najbolj impresiven element Clugove koreografije, ki sicer izhaja iz koreografskih stvaritev Maurica Béjarta in Pine Bausch, ki sta v zgodovini postavitev baleta Pomladno obredje uvedla novo narečje gibalnega jezika in z njim vplivala na nadaljne postavitve. Kot pove Clug ... Po teh ključnih elementih plesa sem želel v 21. stoletju najti nek nov način interpretacije in menim, da nam je z elementom vode to tudi uspelo. Sami postavitvi smo tako dodali neko dodatno dimenzijo in predstava je ravno zaradi tega postala prepoznavna, kot drugačna od ostalih interpretacij in v zadnjih desetih letih zato tudi zelo popularna. Element vode, še pojasni Clug, se je ponujal sam, saj gre vendarle za pomladni ritual, v katerem voda predstavlja ne samo očiščevanje zime, temveč tudi čaščenje pomladi in zemlje. Z uporabo vode je koreograf dosegel izjemno močan učinek, ki intenziven gibalni stroj nekoliko ohladi ter na simbolni ravni doda smisel celotnemu obredu. Ikonografija starodavne ruske legende v mariborski izvedbi baleta Posvetitev pomladi ostaja zgolj v sledeh, kot redukcija etnografskih simbolov V dolgih pletenih kitah in rdečih ličnicah deklet ter moških brad, ki sta spolna simbola moškega in ženske. Brade so tokrat sicer umanjkale, kar je lahko tudi posledica desetletnega zorenja in bogatega življenja predstave saj, kot pojasni Clug Kar je zanimivo sem to predstavo skupaj s svojimi asistenti postavil tudi za druge baletne ansambe, torej z drugimi plesalci, ki imajo druge osebnosti in to tudi odnose v sami predstavi spremeni. In ravno te izkušnje, ki smo jih nabrali drugod smo uvedli v to našo verzijo tako da je skozi nek naraven proces predstava rasla in našla svoje mesto v zgodovini uprizarjanj tega baleta (on reče Posvetitev pomladi nasploh). Skozi podobo šestih mladeničev in  prav toliko deklet v žrtvenem ritualu so plesalci mariborskega baletnega ansambla gledalcu izvrstno prikazali močno evolucijo čustev - od začetne vznesenosti skozi dvom, paniko in strah razvije v nestrpnost in krvoločnost, ki jo abruptno prekine šele smrt Izbrane. V tej vlogi je bila Evgenija Kóškina, kljub mestoma pomanjkljivi podpori soplesalcev, izjemno prepričljiva. Večer pa je otvoril vsebinsko soroden doživljajski antipód, balet Svatba, ki je bil pretekli teden v Mariboru izveden premierno. Ta po besedah koreografa predstavlja logični korak naprej v smislu raziskovanja istoimenske baletne glasbe Stravinskega in njene scenske uprizoritve iz leta 1923. Praizvedbo je koreografirala Bronislava Nižinska, Vaclavova sestra. Clug je, kot pravi, namerno sledil izvirnemu libretu in glasbi, ki zelo slikovito narekuje dogajanje in ne dopušča veliko prostora za stranpoti. O povezavi med obemi baletnimi delu Clug pove... »Snov, ki privlači protagoniste obeh del na vsebinski ravni je nekakšna primarna sila, ki poganja mehanizem družbe v ritualu. Na eni strani imamo ritual poroke v Svatbi ter na drugi ritual žrtvovanja v Posvetitvi pomladi. Zadnji, ultimativni korak je v obeh primerih neizogiben a hkrati usodno privlačen.« Balet Svatba, z opisnim podnaslovom »koreografirani prizori z glasbo in petjem«, ki ga je Stravinski prav tako posvetil Djagilevu in Ruskemu baletu, se naslanja na ljudske pesmi in svatovska besedila iz južnega in zahodnega dela Rusije. Tako kot glasbeno izročilo, tudi Clugova koreografija izhaja iz tradicionalne ruske kulture in ustvarja okvir za plesno naracijo vnaprej dogovorjene poroke. Sama struktura baleta, ki se v zvočnem smislu opira na izrazito ritmičnost in poudarjen mehanicizem tolkal, je dvodelna in jo zaznamujejo štirje prizori, kjer se skozi ples nanizajo različni deli rituala. Če se na začetku ženin in nevesta pred občestvom svojih družin počutita kot žrtvi, sledi sprva plaho a nato igrivo spoznavanje. Ob živahni spremljavi in spodbujanju svatov pa se z naraščajočo intenziteto začne strast sproščati. Kaotičnost usodnega obreda se konča v umirjenem in melodičnem spevu dveh duš, ki se voljno predata svoji usodi. V mladoporočenca sta se izvrstno vživela Monja Obrúl in Tamáš Darái, ki sta tudi tehnično blestela medtem, ko je svatovski zbor kljub sami kakofonski zasnovi koreografije mestoma deloval neusklajeno. Scenografija Marka Japlja in kostumografija Lea Kulaša pa pričata o tem, da so s koreografom dobro uigrana ekipa, ki ustvarja vizualno in gibalno zelo zgovorne predstave. Izvajalsko zahtevno glasbo Igorja Stravinskega, ki ima za izhodišče naključno sestavljene kratke odlomke iz ljudskih svatovskih besedil in melodij, je Clug uspešno prevedel v gib in kljub zgoščeni gibalni povédi bogastvu glasbenega dela pustil dovolj prostora. Dobro pripravljene glasbenike je skozi izvedbo, ki sledi izvirni partituri vodil umetniški vodja Simon Krečič. »Gre za dve kultni kompoziciji iz literature 20. stoletja. Posvetitev pomladi je skladba, ki je spremenila potek glasbene zgodovine in jo v Mariboru izvajamo prvič. Lahko rečem, da smo sedaj razvili in pomladili orkester do te mere, da lahko damo to delo, s pokončno glavo, na repertoar. Zato sem bil vesel povabila baletnega dela naše hiše, da se lotimo teh dveh kompozicij, ker menim, da bosta pripomogli k umetniški rasti vseh naših ansamblov. Pri predstavah namreč poleg plesalcev  sodeluje celoten orkester, zbor, solisti, tolkalci in štirje pianisti tako da je to na nek način prerez našega celotnega dela.« Prav to sodelovanje in prikaz svojega dela so mariborski umetniki uspešno predstavili svoji publiki, ki jih nedvomno izjemno ceni in jih je tudi tokrat nagradila s stoječimi ovacijami. V svetu, ki drvi v vedno večjo razdvojenost in izključevalnost so prav vključevanje, spodbuda in podpora izraz upanja, da rodovitnost ostaja in vse žrtve niso bile zaman.

Petkova izvedba predstave Svatba in Posvetitev pomladi v Slovenskem narodnem gledališču Maribor je bila nadvse uspešna. To velja tudi za 7. koncert letošnje sezone cikla Kromatika, na katerem je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma s Simfoniki RTV Slovenija nastopil čembalist Jean Rondeau. V nadaljevanju predstavljamo še gostovanje Beneškega baročnega orkestra in violinistke Chouchane Siranosjan, ki sta nastopila v sklopu projekta Tartini 330 v piranskem Gledališču Tartini, koncert Tartini & Tarsia, ki sta ga v okviru cikla Simfonic Voices v Kopru izvedla zbor in orkester Camerata Academica pod vodstvom Slavena Kulenovića ter koncert Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo v Ljubljani – prejšnji torek je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopil pod vodstvom Simona Dvoršaka.

Večer na odru Velike dvorane SNG Maribor bo sestavljen iz dveh baletov koreografa in umetniškega vodje mariborskega baleta Edwarda Cluga – Svatbe, ki naslavlja tradicijo vnaprej dogovorjene poroke in predstavlja logični korak naprej pri raziskovanju baletne glasbe Igorja Stravinskega in njene scenske uprizoritve, ter Posvetitve pomladi o žrtvovanju device za rodovitnost zemlje, ki jo avtor postavi v sodobna čas in prostor. Sinoči pa sta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na sedmem abonmajskem koncertu sezone Kromatike gostovala dirigentka Catherine Larsen-Maguire in francoski čembalist Jean Rondeau, ki je v Ljubljani nastopil drugič v štirih dneh. Po nekaj letih bolj ali manj vsakdanjih večerov lahko rečemo, da je Kromatika znova zares navdušila, je ocenil Lovrenc Rogelj. Posvetili se bomo še mariborski pesnici in prevajalki Eriki Vouk, ki je prva v slovenščino prevedla obsežen in težek drugi del Goethejevega Fausta, izšel je leta 1999, za katerega je prejela tudi Glazerjevo listino, konec marca pa so ji posvetili zaključni večer tretjega Prevodnega Prangerja. In še v Trst, kjer so predstavili zbornik Most čez Zaliv, ki z enajstimi prispevki in dvema intervjujema osvetljuje vlogo znamenitih tržaških revij. Foto (izrez): Tiberiu Marta, balet Posvetitev pomladi Danes tudi o sedmem abonmajskem koncertu sezone Kromatike, zborniku Most čez Zaliv in prevodih Fausta Erike VoukVečer na odru Velike dvorane SNG Maribor bo sestavljen iz dveh baletov koreografa in umetniškega vodje mariborskega baleta Edwarda Cluga – Svatbe, ki naslavlja tradicijo vnaprej dogovorjene poroke in predstavlja logični korak naprej pri raziskovanju baletne glasbe Igorja Stravinskega in njene scenske uprizoritve, ter Posvetitve pomladi o žrtvovanju device za rodovitnost zemlje, ki jo avtor postavi v sodobna čas in prostor. Sinoči pa sta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma na sedmem abonmajskem koncertu sezone Kromatike gostovala dirigentka Catherine Larsen-Maguire in francoski čembalist Jean Rondeau, ki je v Ljubljani nastopil drugič v štirih dneh. Po nekaj letih bolj ali manj vsakdanjih večerov lahko rečemo, da je Kromatika znova zares navdušila, je ocenil Lovrenc Rogelj. Posvetili se bomo še mariborski pesnici in prevajalki Eriki Vouk, ki je prva v slovenščino prevedla obsežen in težek drugi del Goethejevega Fausta, izšel je leta 1999, za katerega je prejela tudi Glazerjevo listino, konec marca pa so ji posvetili zaključni večer tretjega Prevodnega Prangerja. In še v Trst, kjer so predstavili zbornik Most čez Zaliv, ki z enajstimi prispevki in dvema intervjujema osvetljuje vlogo znamenitih tržaških revij.

Opero o svobodomiselni ciganki Carmen enega najvidnejših francoskih skladateljev druge polovice 19. stoletja Georgesa Bizeta bosta nocoj premierno uprizorila Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor. V novi postavitvi Juana Guillerma Nove pod taktirko Jona Svinghammarja bodo nastopili v naslovni vlogi Guadalupe Barrientos, kot vročekrvni Don Jose Martin Sušnik, Andreja Zakonjšek Krt bo Micaela in Luka Ortar bikoborec Escamillo. V Slovenski filharmoniji in na programu Ars bomo lahko spremljali Pasijon v letu Gospodovem 2021 Damijana Močnika, oziroma koncert za abonma Vokalno-instrumentalni program. V duhu marčevskih feminističnih gibanj pa se bo na odru Male drame odprl prostor za ženske glasove. Igra #punceinpolpunce, ki jo je po naročilu SNG Drama Ljubljana napisala Jera Ivanc, je režirala Ivana Djilas. V Gledališču Koper pripravljajo nov projekt, ki nadaljuje lani poleti uprizorjeni dramski monolog Stena v morju. Pod naslovom Morje sten se zgodba, ki jo je napisal angleški dramatik Simon Stephens, nadaljuje in konča z zagovorom dodatnega lika, ki ga je prispeval Goran Vojnovič. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi izrednim projekcijam ukrajinskih dokumentarnih filmov, s katerimi zbirajo sredstva za ukrajinske filmske ustvarjalce, ki zdaj v domovini dokumentirajo vojno. Foto: Tiberiu Marta Z dokumentarcem Ta dež ne bo ponehal pa so zbirali sredstva za ukrajinske filmske ustvarjalke in ustvarjalceOpero o svobodomiselni ciganki Carmen enega najvidnejših francoskih skladateljev druge polovice 19. stoletja Georgesa Bizeta bosta nocoj premierno uprizorila Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor. V novi postavitvi Juana Guillerma Nove pod taktirko Jona Svinghammarja bodo nastopili v naslovni vlogi Guadalupe Barrientos, kot vročekrvni Don Jose Martin Sušnik, Andreja Zakonjšek Krt bo Micaela in Luka Ortar bikoborec Escamillo. V Slovenski filharmoniji in na programu Ars bomo lahko spremljali Pasijon v letu Gospodovem 2021 Damijana Močnika, oziroma koncert za abonma Vokalno-instrumentalni program. V duhu marčevskih feminističnih gibanj pa se bo na odru Male drame odprl prostor za ženske glasove. Igra #punceinpolpunce, ki jo je po naročilu SNG Drama Ljubljana napisala Jera Ivanc, je režirala Ivana Djilas. V Gledališču Koper pripravljajo nov projekt, ki nadaljuje lani poleti uprizorjeni dramski monolog Stena v morju. Pod naslovom Morje sten se zgodba, ki jo je napisal angleški dramatik Simon Stephens, nadaljuje in konča z zagovorom dodatnega lika, ki ga je prispeval Goran Vojnovič. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi izrednim projekcijam ukrajinskih dokumentarnih filmov, s katerimi zbirajo sredstva za ukrajinske filmske ustvarjalce, ki zdaj v domovini dokumentirajo vojno.

Vojna v Ukrajini povzroča največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Pred vojno vihro je zbežalo že več kot dva milijona ljudi. Tudi Slovenija sprejema ukrajinske begunce, med njimi tudi mlade glasbenike. V Ljubljani se nahaja že dobrih 100 članov Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine in njihovih spremljevalcev. Njihovo evakuacijo je organiziral Slovenski mladinski orkester – več o tem v oddaji Svet kulture na Prvem, v kateri poročamo tudi o novi predstavi v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Trenutno se v prestolnici nahaja približno 100 glasbenikov Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine in njihovih spremljevalcev. Svet še vedno pretresa vojna v Ukrajini. Pred vojno vihro je zbežalo že več kot dva milijona ljudi, ob tem je visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi dejal, da gre za  največjo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Tudi Slovenija sprejema ukrajinske begunce. V Ljubljano je v ponedeljek prispelo 67 glasbenikov Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine in njihovih spremljevalcev. Njihovo evakuacijo je organiziral Slovenski mladinski orkester – več o tem v oddaji, v kateri poročamo tudi o novi predstavi v SNG Maribor ter o nekaterih drugih aktualnih dogodkih.

Polona Plaznik je v začetku leta prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo za poustvaritev Kunigunde v Bernsteinovi operi Kandid, ki jo je novembra 2020 izvedla s študenti Akademije za glasbo (solisti, zborom in orkestrom). Ob tej priložnosti smo jo povabili, da sama nekoliko predstavi svojo glasbeno pot, ki se je začela z violončelom, za petje pa se je sopranistka odločila šele pozneje. Polona Plaznik je svojo glasbeno pot začela leta 2004 na Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje z igranjem violončela, kjer je opravila nižjo glasbeno šolo. Že takrat je kazala veliko zanimanje za petje, zato je šolanje nadaljevala na Umetniški gimnaziji Velenje, smer petje, najprej v razredu Dušanke Simonović in potem še Janka Potočnika. Že kot dijakinja je pela v različnih zborih, komornih zasedbah in muzikalih in leta 2015 uspešno dokončala to šolanje. Po končani srednji stopnji se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je študentka Matjaža Robavsa. Udeležila se je že tekmovanja TEMSIG, na katerem je leta 2016 osvojila srebrno priznanje, leta 2019 ob srebrnem priznanju še 3. nagrado. Leta 2018 je na Mednarodnem pevskem tekmovanju v Mariboru osvojila zlato priznanje in 2. nagrado. Predstavila se je tudi kot solistka ob spremljavi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo Ljubljana in Simfoničnega orkestra SNG Maribor. Zaposlena je v Zboru Slovenske filharmonije.

V katere pore družbe vse lahko prodirata umetnost in kultura? Kako in katere vrednote ozaveščata? Kako nas osmišljata in nam dajeta misliti? Nekaj je zagotovo – ne nastajata sami. Našo kulturno zakladnico bogatijo številni ustvarjalci, umetniki, znanstveniki. Leto je naokoli in prišel je čas za počastitev Prešernovih lavreatov. Za življenjsko delo nagrado prejmeta filolog in prevajalec dr. Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent dr. Mirko Cuderman. Tako zborovska kot operna glasba sta letos res stopili na piedestal. Nagrado Prešernovega sklada za vrhunske dosežke, predstavljene v zadnjih treh letih, prejmeta sopranistka Andreja Zakonjšek Krt ter skladatelj in dirigent Damijan Močnik. Na gledaliških odrih je z več premiernimi vlogami blestela na danskem rojena dramska igralka Jette Ostan Vejrup. Področje vizualne umetnosti sta zaznamovala akademski slikar Dušan Kirbiš, ki ob sliki posega še po medijih skulpture, instalacije in fotografije, ter režiserka in avtorica animiranih filmov Špela Čadež – zadnje čase odmeva njen film Steakhouse. Anji Štefan pa je z nagrado Prešernovega sklada izkazana čast za literarno ustvarjalnost, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica. Kajetan Gantar, Damijan Močnik, Jette Ostan Vejrup, Andreja Zakonjšek Krt, Mirko Cuderman, Špela Čadež, Anja Štefan, Dušan Kirbiš, foto: TV Slovenija, Wikipedia, Bobo, SNG Maribor, Bobo, osebni arhiv Špele Čadež, Bobo, Galerija mesta Ptuj

Izpostavljamo četrtkovo premierno uprizoritev komične opere Ljubezenski napoj Gaetana Donizettija v SNG Opera in balet Ljubljana. Poročamo tudi z uvodnega koncerta Simfoničnega cikla SNG Maribor in orgelskega recitala Renate Bauer, ki je v prvih dneh letošnjega leta sklenil inavguracijski festival novih orgel v koprski stolnici, napovedujemo pa 5. Zimski festival, ki se bo začel v petek s koncertom A la Händel v Slovenski filharmoniji.

Leto 2022 bo že tretje leto, ki ga bo zaznamovala pandemija covida-19. Po najnovejših podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pri nas aktivnih 17 tisoč 884 primerov okužbe s koronavirusom. Bolnišnično zdravljenje potrebuje 534 covidnih bolnikov, od tega 174 intenzivno terapijo, kar je sicer manj kot v enakem obdobju lani, a skrbi povzroča različica omikron, ki bo kmalu tudi pri nas postala prevladujoča. Omikron glede na dozdajšnje podatke iz držav, kjer je to že prevladujoča različica, povzroča blažje simptome bolezni. Druge teme oddaje: - Slovenci v Italiji kljub zasuku v desno po nedavnih lokalnih volitvah v novem letu računajo na dodatno uresničevanje pravic - Na odru velike dvorane SNG Maribor danes uprizoritev opere Traviata Giuseppa Verdija - Smučarska skakalka Urša Bogataj včeraj na Ljubnem druga, zlata sova Avstrijki Mariti Kramer

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Maja Megla se je v svoji dolgoletni karieri posebej posvečala temam kulture in sodobne vizualne umetnosti. Tokrat je v 320 strani dolgi knjigi zbrala svoje Pogovore o vizualni umetnosti z mednarodno uveljavljenimi ustvarjalci, umetniki in kuratorji iz obdobja med letoma 1990 in 2015, ki smo jih lahko brali v Mladini, Sobotni prilogi, Delovi kulturi in drugih publikacijah. V oddaji vas vabimo tudi k ogledu predstave Snežinka, ki se obeta v SNG Maribor. Božično igro o oddaljenosti in bližini izpod peresa Mika Bartletta je režiral Jure Novak.

V newyorški Metropolitanki v operi Evridika mladega ameriškega skladateljskega zvezdnika Matthewa Aucoina je sinoči v dirigentski vlogi debitirala Daniela Candillari. Mariborčanka, ki se je rodila v Novem Sadu, glasbo pa študirala v Gradcu, Indiani in na Dunaju, je nekaj časa sodelovala z Opero in baletom SNG Maribor. Zdaj pa že skoraj desetletje ustvarja z najuglednejšimi opernimi hišami, filharmonijami in glasbenimi akademijami v Združenih državah.

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je igralka Eva Kraš, ki je že od leta 2007 članica SNG Maribor. Govorili smo o njeni poklicni poti in razmišljali o igralstvu nasploh, s sogovornico pa bomo odkrivali tudi njene druge strasti, kot so potovanja in letenje. Oddajo je pripravil Aljaž Mejal.

V nočnem programu se bomo odpravili na Islandijo, dežela tisočerih naravnih čudes in čudovite pokrajine, ki je zaradi svoje unikatnosti in edinstvenega načina življenja prebivalcev v zadnjih letih postala ena izmed najbolj zaželenih destinacij. Poleti jo je obiskala tudi radijska sodelavka Romana Fekonja. Po eni uri se bomo odpravili v okolico Maribora, v Kungoto, ki slovi po čudoviti pokrajini, svetovno prepoznanem srčku in restavraciji, nagrajeni z Michelinovo zvezdico. Po drugi uri pa boste slišali kako je bilo na petkovem glasbenem festivalu Frišno - poklon novi slovenski glasbi, ki je bil v petek v SNG Maribor. S kolesom pa se bomo popeljali tudi po novem odseku Drava Bike; Maribor - Ruše. Nočni program pripravlja Robert Zajšek.

Odrska postavitev Jančarjevega romana To noč sem jo videl je, kot so zapisali na spletnih straneh SNG Maribor, eden najambicioznejših umetniških projektov v zgodovini samostojne Slovenije in nastaja kot koprodukcija Drame SNG Maribor, Burgteatra Dunaj, Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd in Cankarjevega doma Ljubljana. Premiera bo ta petek, 24. 9. 2021.

Poletje v Dubrovniku je tudi letos v znamenju legendarnih dubrovniških poletnih iger, njegova prijetna osvežitev pa je znova tudi projekt Pristanišče sanjačev. Ta poteka pod pokroviteljstvom Ustvarjalne Evrope in povezuje Maribor, Novi Sad in Dubrovnik. Namen je ozaveščanje ljudi o problematiki migracij in pomoči pri integraciji beguncev v nova kulturna okolja. V okviru tega projekta je na odru SNG Maribor nastala uprizoritev Proslava, ki je v Dubrovniku na obeh uprizoritvah doživela izjemen odziv publike. Nina Zagoričnik se je v Dubrovniku pogovarjala s Sašo Božić in igralko Ksenijo Mišič.

Celovečerni pripovedni balet Peer Gynt je pustolovsko-koreografska zgodba o posamezniku, ki niha med sanjami in stvarnostjo in išče samega sebe. Nocoj si zgodbo v koreografiji Edwarda Cluga in izvedbi SNG Maribor lahko v Ljubljani ogledate na Kongresnem trgu v okviru Festivala Ljubljana. V današnji oddaji pa se bomo ozrli tudi v Cannes, kjer sta ta konec tedna v spremljevalnih sekcijah premieri doživela tudi oba filma, ki sta slovenski manjšinski koprodukciji – Morena hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović in Telesce Italijanke Laure Samati. Foto: Prizor iz predstave In stoletje bo zardelo: primer Kocber, avtorica fotografije: Barbara Čeferin, izrez fotografije

Balet Povodni mož je slovenski poziv in darilo Evropi in svetu obenem, da se po izkušnji s pandemijo vrnemo k svojim civilizacijskim temeljem in na teh izhodiščih ponovno določimo svoje duhovne in kulturne vrednote, tako v odnosu do narave kot do soljudi, so zapisali na ministrstvu za kulturo. Ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije bo na Blejskem otoku krstna uprizoritev sodobnega baleta Povodni mož v režiji Edwarda Cluga ter izvedbi Opere in baleta SNG Maribor. Na Kongresnem trgu pa se začenja Ljubljana festival. Odprl ga bo koncert orkestra Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga z dirigentom Valerijem Gergijevim. V oddaji bomo preverili tudi utrip festivala Lent in pogledali v Špeter v Beneško Slovenijo, kjer so predstavili dve novi pesniški zbirki avtoric iz Nadiških dolin Margherite Trusgnach in Antonelle Bukovac.

"Misel, kaj bo z nami in svetom, nas preganja, zato si ne upamo razmišljati o prihodnosti." To je bil razlog, da je napisala besedilo, kjer se liki obračajo v preteklost, ob strani pa sta ji stala Aleksandar Popovski in Nejc Gazvoda. Nina Kuclar Stiković je dramaturginja, ki je za realistično dramo Jutri je v sanjah izgledal drugače prejela Grumovo nagrado za mlado dramatičarko. Sodobna drama govori o tem, kako epidemija načrtovano združi odtujeno in razseljeno družino. Besedilo ima prvine dnevnika. Dramski prvenec 24-letne diplomantke AGRFT-ja je 6. aprila doživel tudi krstno izvedbo na Starem odru SNG Maribor.

Flavta bo zvenela v tokratni oddaji, in sicer bomo poslušali posnetek koncerta, na katerem je decembra lani nastopila flavtistka Dorotea Senica. Mlada glasbenica študira na salzburškem Mozarteumu pri Michaelu Martinu Koflerju in je redna gostja naših koncertnih odrov, med drugim je že sodelovala tudi z Glasbeno mladino ljubljansko in nastopila na koncertu cikla Zvoki mladih, ki ga bomo poslušali. V njeni intepretaciji nas čakajo tri dela: Dutilleuxa, Iberta in Dohnanyija. Doroteo Senica je zvok prečne flavte navdušil že pri šestih letih in kaj kmalu se je odločila, da bo svoje življenje posvetila temu instrumentu. Hitro je napredovala in se že pri trinajstih letih vpisala na Konservatorij za glasbo v Mariboru, dve leti pozneje pa je opravila tudi sprejemni izpit na univerzi Mozarteum v Salzburgu. Veliko nastopa, redno pa se udeležuje tudi tekmovanj za mlade glasbenike. Leta 2016 je dosegla prvo mesto in zlato plaketo na državnem tekmovanju TEMSIG ter posebno priznanje za osvojenih 100 točk, posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe, posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenskega avtorja ter posebno nagrado Slovenske filharmonije, in sicer koncertni nastop z orkestrom. Sicer pa je bila na TEMSIG-u prvonagrajenka kar štirikrat. Poleg tega je lani prvo mesto dosegla tudi na mednarodnem tekmovanju flavte na Nizozemskem. Za njo je tudi vrsta uspešnih samostojnih recitalov, recimo na Lentu, v okviru Glasbenih nedelj v Unionu, ali pa z Glasbeno mladino, nastopala pa je tudi v okviru cikla salzburške univerze Mozarteum. Poleg tega se je že predstavila tudi kot solistka pred orkestrom, nastopala je z Orkestrom Slovenske filharmonije pa tudi že z orkestrom RTV Slovenija, Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, orkestrom mariborskega konservatorija ter madžarskim komornim orkestrom Mendelssohn.

Današnjo oddajo posvečamo pianistki Sari Köveš, ki je svojo glasbeno pot začela z osmimi leti na Glasbeni šoli Lendava pod mentorstvom Eme Šertel in Hajnalke Magyar, nato pa jo je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru in na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost v Gradcu. Hitro je začela nastopati in tako kot solistka nastopila z godalnim kvartetom in orkestrom konservatorija v Kazinski dvorani SNG Maribor, izvedla pa je tudi samostojni recital v Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja Maribor v okviru projekta Variacije - Hommage a Franz Liszt. Leta 2017 je z odliko maturirala in prejela diplomo dr. Romana Klasinca, ki jo podeljuje mariborski konservatorij svojim najbolj uspešnim dijakom. Poleg tega je še prejemnica številnih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, kot nagrajenka TEMSIG-a je sodelovala tudi pri projektu Zlati pianisti in snemala v studiu Pianoroom. Udeležila se je še več seminarjev in mojstrskih tečajev, ki so jih vodili priznani profesorji, trenutno pa študira na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Aleksandra Serdarja. V njeni interpretaciji lahko poslušate Kreisleriano op. 16 Roberta Schumanna.

V oddajo Obrazi sosednje ulice smo povabili Sandro Požun, turistično tehnico, ki se preživlja s prevajanjem in kot arhivarka v SNG Maribor, za povrh pa je prepoznavna fotografinja akta. Pravi, da so jo zaznamovali dalmatinska burja in haloški griči, da včasih pove svoje mnenje, ne da bi jo vprašali po njem in obžaluje, ker Ptuj daje premalo priložnosti mladim. Njena fotografska dela so večplastna, tudi akt, ki ga je posnela 1. maja navsezgodaj na prenovljeni ptujski tržnici. Če želite tudi o tem izvedeti več, vabljeni k poslušanju.

Grema na kafe z Natašo Matjašec Rošker: Maribor je ustvarjalno potenten Z rojeno Prekmurko Natašo Matjašec Rošker, prvakinjo Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, o mestu ob Dravi, kulturi in umetnosti Text Sinoči so v SNG Maribor prvič po epidemiji novega koronavirusa odprli vrata obiskovalcem. Petindvajset vstopnic je ob upoštevanju razdalje med gledalci na voljo na Malem odru. "Važno je, da predstava je. Če se umetnost ne bo dogajala, bodo ljudje našli nadomestitev," razmišlja prvakinja Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, dramska igralka Nataša Matjašec Rošker. Jeseni bo trinajst let, odkar je zaposlena v SNG Maribor, Prekmurka se je v mesto ob Dravi preselila pred enajstimi leti. Rada živi in dela tukaj, pravi. Za srečanje je izbrala Hi Ko Fi, njeno "kafe destinacijo", kjer ob jutrih z možem pred službo pije kavo. Pila je kapučino. Intervju: https://www.vecer.com/grema-na-kafe-z-nataso-matjasec-rosker-maribor-si-zasluzi-boljse-ziveti-10180986

V oddajo Obrazi sosednje ulice smo povabili Sandro Požun, turistično tehnico, ki se preživlja s prevajanjem in kot arhivarka v SNG Maribor, za povrh pa je prepoznavna fotografinja akta. Pravi, da so jo zaznamovali dalmatinska burja in haloški griči, da včasih pove svoje mnenje, ne da bi jo vprašali po njem in obžaluje, ker Ptuj daje premalo priložnosti mladim. Njena fotografska dela so večplastna, tudi akt, ki ga je posnela 1. maja navsezgodaj na prenovljeni ptujski tržnici. Če želite tudi o tem izvedeti več, vabljeni k poslušanju.

In sta končno, kot rojena glumača, povabila Bor in Dejan sebi enakega. Ki razume, kaj je to "Biti ali ne biti". Ki ga imajo mnogi po (zmotnem) izročilu za Porabca. Ki je neskončno zabaven, srčen in unikaten. Dame in gospodje, psssssst v dvorani! Tu je Goraaaazd Žilaveeeec! Še drugi del intervjuja (zadnji stavek izgovori prišepetovalka).

In sta končno, kot rojena glumača, povabila Bor in Dejan sebi enakega. Ki razume, kaj je to "Biti ali ne biti". Ki ga imajo mnogi po (zmotnem) izročilu za Porabca. Ki je neskončno zabaven, srčen in unikaten. Dame in gospodje, psssssst v dvorani! Tu je Goraaaazd Žilaveeeec! Prvi del intervjuja, jasno (zadnji stavek izgovori prišepetovalka).

Tudi danes bomo oddajo posvetili eni izmed letošnjih prejemnic študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo, in sicer bo to violinistka Ana Mezgec, ki je nagrado prejela za izvedbo Introdukcije in Rondoja capriccioso Camilla Saint-Saënsa s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor in dirigentko Jero Petriček Hrastnik. Violinistka je po končani nižji glasbeni šoli pri Marinki Kukec Jurič v Postojni šolanje nadaljevala na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Monike Skalar. Vsa ta leta kot solistka in članica različnih komornih zasedb ter orkestrov sodeluje in nastopa na tekmovanjih, festivalih, mojstrskih tečajih in na koncertih doma in v tujini. Leta 2018 je kot koncertna mojstrica simfoničnega orkestra Akademije za glasbo nastopila v Cankarjevem domu in v Koncertni hiši v Berlinu. Kot substitutka je že igrala v orkestru SNG Opere in baleta Ljubljana, v Mestnem gledališču Ljubljanskem in v orkestru RTV Slovenija, kjer je od letos tudi zaposlena. Navdušuje pa se tudi nad ostalimi glasbenimi zvrstmi, tako je recimo tudi članica etno zasedbe Brencl banda.

Z novim letom začenjamo nov cikel oddaj Mladi virtuozi, in sicer bomo tudi letos namenili posebno pozornost prejemnikom študentskih Prešernovih nagrad Akademije za glasbo. Nagrade je prejelo 11 študentov, ki so se s svojimi umetniškimi dosežki izkazali v prejšnji koncertni sezoni, poleg tega pa bomo eno izmed oddaj posvetili tudi Jaki Mihelaču, ki je prejel Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Na vrsto bo prišel ob koncu cikla, začenjamo pa s prejemniki akademijskih nagrad, med katerimi je tudi nekdanji študent Jožeta Kotarja Aljaž Kalin Kante, ki je klarinet začel igrati že pri sedmih letih. Za svoje igranje je prejel že vrsto nagrad in priznanj na domačih in tujih tekmovanjih za mlade glasbenike, recimo na TEMSIG-u, pa v Beogradu, Novem Sadu, Povolettu, Carlinu, Brenu, Fiorindu in še kje, poleg tega pa je tudi že nastopal tako doma kot v tujini, recimo v Italiji, Avstriji, Švici in Srbiji. Aljaž Kalin Kante je študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo prejel za izvedbo Koncerta za klarinet št. 1 Carla Marie von Webra s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor in dirigentko Jero Petriček Hrastnik.

Poljsko glasbenico Barbaro Domiter je v Slovenijo pripeljala ljubezen, saj je leta 2016 na morju v Izoli spoznala moža. Trenutno deluje v godalnem kvartetu Floris, sodelovala je tudi z orkestrom SNG Maribor ter učila v Glasbeni Šoli Lendava in na oddelku mariborskega konservatorija za glasbo in balet v Rušah. V oddaji je spregovorila o glasbeni poti, odločitvi za življenje v Sloveniji ter nekaterih drugih temah.

Giovanni Bottesini: Elegija št. 1 v D-duru za kontrabas in klavir Lucijan Marija Škerjanc, prir. Zoran Marković: Pet liričnih melodij za violončelo in klavir Giovanni Bottesini: Fantazija na temo iz Bellinijeve opere Mesečnica Grega Rus je začel igrati kontrabas pri petnajstih letih na nižji glasbeni šoli Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, kjer ga je poučeval prof. Blaž Zupan. Šolanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri profesorjih Iztoku Hrastniku in Janezu Avšiču. Julija letos je končal študij kontrabasa na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri red. prof. Zoranu Markoviću. Dodatno se je izpopolnjeval pri profesorjih, kot so: Sławomir Grenda, Martin Heinze, Dorin Marc, Wies de Boeve. Med študijem se je udeležil več državnih (TEMSIG 2012, 2015) in mednarodnih (Svirel, Niš) tekmovanj ter vsakokrat dobil prvo nagrado. Je prejemnik Škerjančeve in študentske Prešernove nagrade. Med študijem je kot solist nastopil z Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana in s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor. Igra v duu s sestro, pianistko Nadjo Rus. Skupaj sta nastopala na koncertih Festivala Ljubljana, Festivala Lent, v okviru Glasbene mladine ljubljanske. Grega je član kvinteta kontrabasov Bass chorus in kvarteta kontrabasov Scaramelli bass quartet, s katerima nastopa doma in v tujini. Udeležil se je treh turnej z Mladinskim orkestrom Gustava Mahlerja, ki je eden najbolj eminentnih mladinskih orkestrov, imel pa je čast igrati pod vodstvom znanih dirigentov klasične glasbe (Danielom Hardingom, Philippejem Jordanom, Christophom Eschenbachom, Davidom Afkhamom, Lorenzom Viottijem) v najprestižnejših dvoranah v Evropi. Z mladinskim orkestrom EUYO je nastopal na svetovni slovesnosti ob stoletnici konca prve svetovne vojne v Parizu, kjer so izvedli Ravelov Bolero pod vodstvom Vasilija Petrenka. Septembra lani je uspešno opravil avdicijo za namestnika vodje kontrabasov v Simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije.

V vsaki od enajstih epizod serije Abonma Borštnik v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 45. Festivala Borštnikovo srečanje. Somrak bogov spremljajo: Žiga Brdnik, filmski kritik, Nika Švab, dramaturginja, Mišo Mičić, gledališki ustvarjalec in prevajalec, Katja Černe, dramaturginja in pedagoginja. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Maribor Ivor Martinić: Somrak bogov Drama SNG Maribor Režiser: Dalibor Matanić Prevajalka: Mojca Marič Dramaturg: Ivor Martinić Scenograf: Marko Japelj Kostumograf: Leo Kulaš Lektorja: Mojca Marič, Janez Bostič Skladatelja: Alen Sinkauz in Nenad Sinkauz Oblikovalka svetlobe: Vesna Kolarec Igralci: Petja Labović, Nataša Matjašec Rošker, Vojko Belšak/Uroš Fürst, Kristijan Ostanek, Davor Herga, Eva Kraš, Matevž Biber, Žan Koprivnik, Miloš Battelino Čas v začetku Somraka bogov se zdi urejen, vsak ima svoje mesto za družinsko mizo in določljiv položaj v jeklarskem imperiju von Essenbeck. Rojstnodnevno zabavo družinskega patriarha prekine udarna novica o požigu Reichstaga, in slavljenec, predstavnik staronemške aristokracije, ki ji je odbila zadnja ura, je še isto noč umorjen. Po smrti magnata se poženejo mlinska kolesa boja za dediščino, v duhu novo vladajočih silnic pa so vsi nasledniki največjega železarskega koncerna v državi ujetniki še močnejšega političnega kolesja, ki s svojimi premišljenimi strategijami posega v življenja vsakega posameznega člana družine. Medsebojni družinski spopadi razkrivajo najsrhljivejše patološko spervertirane želje in brezkompromisno egoistično vodene interese.

V oddaji Glasbeni utrip bomo spregovorili o drugem koncertu iz cikla Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, o prvem koncertu osme sezone komornih koncertov Carpe Artem, o premieri operete Netopir Johanna Straussa v SNG Maribor, o 25 letih delovanja vokalne skupine Vinika in o Komornem orkestru Nova, ki je nastopil v okviru festivala Kogojevi dnevi. Napovedali bomo tudi festival Cellofest, ki se pričenja 15. oktobra in omenili izjemni dosežek Dekliškega zbora Glasbene šole Koper, ki je zmagal na 15. Mednarodnem zborovskem tekmovanju Flandrije v belgijskem Genku.

Današnjo oddajo bomo začeli v Mariboru, končali pa v Gradcu. Najprej si bomo ogledali, kako je bilo na prvih koncertih simfoničnega cikla SNG Maribor in oranžnega abonmaja Slovenske filharmonije. V glasbenih razglednicah, ki so tokrat vokalno obarvane, bomo najprej poročali: • s prvega koncerta za vokalni abonma Slovenske filharmonije, • z obletničnega koncerta vokalne skupine Bodeča neža, • o prvi operni premieri v graški operi, • pa tudi o treh koncertih v sklopu 40-ih Kogojevih dnevov v Kanalu ob Soči.

V soboto se je končalo 58. Linhartovo srečanje, najboljša predstava Dvanajst jeznih mož v izvedbi Šentjakobskega gledališča.V ciklu SAMOSPEVANJE bosta v torek, 1. oktobra, ob 19.30 v SNG Maribor, nastopila Theresa Plut in Nejc Lavrenčič. V Galeriji Božidar Jakac Kostanjevica na Krki bodo v petek, 4. oktobra, odprli retrospektivno razstavo Nandeta Vidmarja.

Slovenskemu narodnemu gledališču Maribor ob sto letnici obstoja zlati red za zasluge.V Portorožu se je sklenil 22. Festival slovenskega filma. Največ nagrad je prejel film Zgodbe iz kostanjevih gozdov.Filem o blaženem Lojzetu Grozdetu dobil nagrado izvrstnosti na festivalu v Kaliforniji.Avstrijsko državno nagrado za umetnost med drugim prejmeta Maja Haderlap in Slovensko prosvetno društvo Rož iz Šentjakoba.KUD-a Kdo vabi na pogovor na temo Protestantizem in Umetnost.

100 let SNG Maribor, Večernica Andreju E. Skubicu , Razstava Mi vsi živeti ščemo, Prekmurje 1919, Razstava Zorana Smiljaniča na Gradu, Razstava Po prekopu je obstajal samo še naš svet – v Mestni galeriji Lj, Christo v galeriji Lendava

Mak muni Mihevc je klavir začel igrati pri štirih letih, njegov mentor pa je Zoltan Peter. Na klavirskih tekmovanjih je do zdaj prejel sedem mednarodnih prvih nagrad, na celovečernem klavirskem recitalu pa se je prvič predstavil pri desetih letih z deli Beethovna, Liszta in Chopina. Poleg tega je izvedel tudi že več klavirskih koncertov, in sicer Mozarta, Griega, Chopina in Addinsella, pod taktirkami Simona Krečiča, Matjaža Brežnika, Günterja Neuholda, Ričardasa Šumile in Jana Miloša Zarzickega. Te koncerte je izvedel doma in na tujem: med drugim je nastopil v Litvi s Simfoničnim orkestrom mesta Kaunas in s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor na zaključnem koncertu Festivala Maribor, dvakrat pa je nastopil tudi v newyorški dvorani Carnegie.

V oddaji Glasbeni utrip izpostavljamo zmago slovenske skladateljice Petre Strahovnik na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum v Argentini, izvedbo vokalno-instrumentalne scenske zgodbe Fauvel ’86 Lojzeta Lebiča in ljubljansko premiero Donizettijeve opere Lucia di Lammermoor. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili še sklepni koncert orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor, na katerem je nastopil Danski komorni orkester, premiero Gounodovega Fausta, ki zaokroža operno sezono SNG Maribor, prvi koncert nove sezone cikla SIBRASS, nastop avstrijskega ansambla Black Page Orchestra v sklopu cikla Zvokotok, jubilejni 30. letni koncert Mešanega mladinskega pevskega zbora Veter Ljubljana, Spominski koncert ob 20-letnici smrti Huberta Berganta in četrtkov koncert Simfonikov RTV Slovenija v okviru cikla Kromatika. Prav ob koncu bomo nekaj besed spregovorili še o tržaški premieri opere Andrea Chénier Umberta Giordana.

V vsaki od sedmih epizod serije Abonma TSD v realnem času predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 49. Tedna slovenske drame. Fant, dekle in gospod spremljajo: Minca Lorenci, igralka, Maša Radi Buh, študentka sociologije kulture, Žiga Hren, študent režije in Maša Pelko, študentka režije. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehnična podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio Sočasno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Fant, dekle in gospod Drama SNG Maribor Režiserka: Mateja Kokol Igralci: Liza Marija Grašič, Timon Šturbej, Kristijan Ostanek Dramaturg: Vili Ravnjak Scenografinji: Mateja Kokol, Iris Kovačič Kostumografinja: Iris Kovačič Asistent kostumografinje (študijsko): Gal Tišler Oblikovanje zvoka in giba: sz3 Lektorica: Mojca Kolar Fant osvaja dekle, ki jo je povabil na večerjo. Neroden je in nespreten, kot so zaljubljeni fantje pogosto. Ko ga razočarana mladenka zapusti, ga s kopico pripomb obsuje starejši gospod. Zdi se dobronameren, pa tudi zoprn: svetuje in kritizira, ponaša se z lastnimi izkušnjami in ostrim cinizmom … Izkaže pa se, da ne gre za vsiljivega natakarja, pač pa za profesorja gledališke igre. Fant se ni slabo odrezal na prvem ljubezenskem sestanku, temveč pri vaji iz improvizacije; v dekle pa je zares zaljubljen in že nekaj časa sta par. Skupaj tudi študirata na gledališki akademiji. Z varljivo mejo med resničnostjo in iluzijo se igra Fant, dekle in gospod poigrava vseskozi, vztrajno jo tudi tematizira, saj se ukvarja s preizpraševanjem temeljev igralske umetnosti. Pred nami razgrne gledališko delavnico, v kateri pa se odpirajo tudi vprašanja iz osebnega življenja obeh mladih študentov, njuna travmatična doživetja in načini reševanja samega sebe ... prek teh pa strahovi, nemoč in želja po uspehu, ki so lastni današnji generaciji mladih. Na drugi strani pa zrela izkušnja, ki se dvoumno meša s cinizmom in z manipulativnostjo učitelja, ki tudi sam niha med razočaranjem in vero v umetnost. V tej igri, ki kaže mojstrstvo dramskega pisanja, so vprašanja gledališke umetnosti pretanjeno vpeta v psihosocialno okolje in žive probleme današnje slovenske družbe.

Ta teden bomo v Glasbenem utripu najprej na kratko pogledali na koncert Joseja Carrerasa, potem se bomo posvetili koncertu Petra Milića, koncertu cikla Tutti, v okviru katerega so nastopili študenti ljubljanske Akademije za glasbo s člani Simfoničnega orkestra SNG Maribor, in petemu koncertu za Oranžni abonma Slovenske filharmonije. Poleg tega smo v nedeljo spremljali osmo slovensko Glasbeno olimpijado, Komorni orkester Glasbenega društva Nova je pred dnevi predstavil nov projekt z naslovom Sledovi preteklosti, za konec pa bomo nekaj minut namenili še napovedi novega festivala zborovske glasbe z naslovom Aegis Carminis, ki bo potekal prihodnji teden v Kopru, in koncertni turneji komorne glasbe v izvedbi flavtistke Irene Kavčič in njenih gostov, ki te dni poteka po Sloveniji.

V oddaji bo zvenela stara glasba, in sicer bomo poslušali posnetek koncerta, na katerem so konec januarja nastopile tri glasbenice: flavtistka Eva Erjavec, violinistka Mojca Jerman in pianistka – čembalistka Eva Dolinšek. Zadnja je na koncertu nastopila kot korepetitorka, flavtistka in violinistka pa sta izvedli vsaka svoj del koncerta, ki ju bomo v oddaji Nove glasbene generacije nekoliko prepletli. Fray Bartolomé de Selma y Salaverde: Kancona št. 3 François Couperin: Kraljevi koncert št. 4 Heinrich Ignaz Franz von Biber: Passacaglia za violino solo v g-molu Francesco Geminiani: Violinska sonata op. 1, št. 3 (izvedena na kljunasto flavto) Johann Sebastian Bach: Violinska sonata št. 4 v c-molu, BWV 1017 Lojze Lebič: Od blizu in daleč: sedem podob za kljunaste flavte (3 stavki) Eva Erjavec, rojena leta 1996 v Ljubljani, se je s kljunasto flavto seznanila pri sedmih letih, ko se je na Glasbeni šoli Trbovlje vpisala v prvi razred pri prof. Vilmi Lučič, kasneje pa se je učila pri Barbari Černe in Antonu Šemrovu. Na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani je bil njen glavni predmet kljunasta flavta, pri prof. Mateji Bajt. Po glasbeni maturi, ki jo je opravila z odliko, je bila junija 2015 sprejeta na Akademijo za glasbo v Ljubljani pri isti profesorici, kjer je letos vpisana v 1. letnik magistrskega študija. Redno se udeležuje seminarjev in izobraževanj za kljunasto flavto (Festival stare glasbe Musica Locopolitana, Festival Radovljica, mojstrski tečaj pri prof. Katharini Lugmayr v okviru Festivala Emona). Prejela je več priznanj na državnem tekmovanju TEMSIG: leta 2013 kot solistka zlato priznanje in prvo nagrado, leta 2015 kot članica komorne zasedbe La Dolce Fiamma zlato plaketo ter leta 2016 prvo nagrado ter zlato plaketo. Mojca Jerman je študentka baročne violine v razredu Enrica Gattija na glasbenem konservatoriju v Bologni. Pred tem je zaključila študij na ljubljanski akademiji za glasbo v razredu Vasilija Meljnikova. V času študija se je eno leto izobraževala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu pri Priyi Mitchell. Leta 2014 je kot solistka nastopila s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, s katerim je izvedla Bruchov Koncert za violino in orkester št.1. Za umetniške dosežke med študijem je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Njeno zanimanje za baročno glasbo se je začelo že v času študija na ljubljanski akademiji, kjer je bila dve leti tudi koncertna mojstrica baročnega orkestra. V teh letih je bil njen mentor za baročno glasbo predvsem Egon Mihajlović. Od lani je študentka baročne violine pri Enricu Gattiju v Bologni, hkrati pa redno nastopa z ansamblom Antiphonus iz Zagreba, nastopila je tudi v okviru Festivala stare glasbe Harmonia Concertans Domna Marinčiča v Ljubljani. Septembra 2018 je sodelovala v mladinskem orkestru Cuban-European Youth Academy, ki ga organizira Balthasar Neumann Ensemble iz Hamburga. S klavirskim triom Rêverie je nastopala po vsej Sloveniji, Evropi in Argentini. Junija 2017 so kot solistke s Simfoničnim orkestrom RTV izvedle noviteto Leona Firšta. Eva Dolinšek je študirala čembalo na Akademiji za glasbo v Ljubljani na Oddelku za staro glasbo pri profesorju Egonu Mihajloviću. Leta 2015 je prejela diplomo summa cum laude in postala magistrica akademska glasbenica čembalistka. Njena aktivnost oživljanja in raziskovanja stare glasbe se nadaljuje v obliki solističnih in komornih koncertov v okviru abonmajev, strokovnih predavanj, pisanju strokovnih člankov, večkratnem sodelovanju na mednarodnih dnevih stare glasbe Malborghetto, na mednarodnem festivalu stare glasbe Academia Musicae Antiquae Labacensis v Ljubljani. Leta 2016 je izdala prvo zgoščenko Barok. Na zaključnem koncertu International Capmpus Musica Udine 2016 je prejela prvo nagrado. Na mednarodnem tekmovanju Svirel pa je leta 2017 kot solistka osvojila zlato priznanje, posebno nagrado in se uvrstila v finale. Pred kratkim se je udeležila mednarodnega tekmovanja Musica Antiqua Brugge (Belgija). V okviru projekta Carpaccio 500 je kot umetniška in idejna vodja zasnovala in izvedla dva koncerta baročne in renesančne glasbe v Kopru. Od leta 2011 je umetniška vodja baročne komorne skupine Musica nucis, s katero je na mednarodnem tekmovanju Svirel leta 2017 prejela srebrno priznanje. Redno se izobražuje na seminarjih in poletnih šolah pri profesorjih Michaelu Hellu, Lucii Rizzello, Federicu Maria Sardelliju, Robertu Loreggianu, Albertu Bussettiniju, Gilbertu Martinezu, Milku Lazarju, Rolfu Lislevandu, Jean-Yvesu Haymozu, Christophu Roussetu. Z letom 2018 je postala asistentka za področje čembala na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

V žarišču bosta tretji koncert iz cikla Sozvočje svetov, na katerem je poleg Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije nastopila tudi violistka Maja Rome, in koncert argentinskega tenorista Joséja Cure, ki se je v Unionski dvorani v Ljubljani predstavil skupaj z Elviro Hasanagić, Moniko Bohinec in orkestrom SNG Maribor. Poročali bomo še o recitalu pianista Richarda Gooda, ki je nastopil v Ljubljani v okviru Srebrnega abonmaja, zadnjem koncertu festivala V novo leto z novo glasbo, okrogli obletnici Akademije za glasbo v Ljubljani, izdaji nove zgoščenke primorskega glasbenika Bojana Glavine ter o Massenetovem Wertherju, ki se je po enaindvajsetih letih vrnil na oder beneškega gledališča La Fenice.

Današnjo oddajo začenjamo v Novi Gorici, končali pa jo bomo v Gradcu. Najprej bomo slišali, kako je bilo na koncertu violinista Žige Branka in pianista Petra Milića. Potem bomo šli v Ljubljano, v kateri sta bila recital Zoltana Petra in 4. koncert za oranžni abonma Slovenske filharmonije, videli pa bomo tudi, kako so ustanovili študentski orkester univerze v Ljubljani. Skočili bomo še na Štajersko, natančneje, v Maribor (3. koncert simfoničnega cikla SNG Maribor) in Ruše (začetek komornega abonmaja s citrarko Tajdo Krajnc), glasbeno popotovanje pa zaokrožili s tretjo operno premiero v Gradcu.

V tokratni oddaji se bomo sprehodili po odprtjih štirih koncertnih ciklov. Predstavili bomo uvodne koncerte Srebrnega abonmaja Cankarjevega doma, koncertnega cikla Sozvočje svetov, ki ga prirejata Narodna Galerija in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije in koncertnega cikla Carpe Artem, ki ga prireja SNG Maribor, pričel pa se je tudi Modri abonma Slovenske filharmonije. Med pomembnejše glasbene dogodke prejšnjega tedna sodi tudi premiera Verdijeve opere Nabucco v Mariboru, omenjamo pa tudi uspeh pianista Aleksandra Gadžijeva na glasbenem tekmovanju v Monte Carlu in začetek koncertne sezone Društva prijateljev glasbe Koper.

Današnjo oddajo namenjamo pianistki Kristini Golob, študentki klavirja v razredu profesorja Hinka Haasa na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Poslušali bomo posnetek koncerta, na katerem je nastopila marca letos v Slovenski filharmoniji pod pokroviteljstvom Glasbene mladine Ljubljanske v okviru cikla Ob klavirju. V oddaji bomo slišali njeno izvedbo Beethovnove Klavirske sonate št. 23 v f-molu, op. 57, ?Appassionate?. Kristina Golob se je v letih izobraževanja udeležila številnih državnih in mednarodnih tekmovanj ter se predstavila na koncertih in festivalih po Sloveniji, Hrvaški, Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Poljskem. Redno se udeležuje tudi številnih mojstrskih tečajev in poletnih šol pri mednarodno priznanih profesorjih, kot so: Ruben Dalibaltayan, László Baranyay, Oleg Maršev in drugi. Na državnih tekmovanjih Temsig je v letih 2010, 2013 in 2016 prejela bronasto, dve srebrni in eno zlato plaketo. Je članica klavirskega Dua Dediquées, s katerim je osvojila tretjo nagrado in zlato plaketo na državnem ter dve prvi nagradi na mednarodnem tekmovanju v Radljah in mednarodnem tekmovanju Davorina Jenka. Pri šestnajstih letih je prvič nastopila kot solistka z Orkestrom Slovenske filharmonije, leta 2016 pa je dvakrat nastopila s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor in za izvedbo Griegovega klavirskega koncerta prejela Prešernovo nagrado Akademije za glasbo Ljubljana.

V središču današnje oddaje bo Darvinistični orkester – zaključni koncert abonmajskega cikla kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poročali pa bomo še z enega zaključnega koncerta, in sicer šestega iz simfoničnega cikla SNG Maribor. Bili smo tudi na koncertu klavirskega tria Art, ki je nastopil v sklopu cikla Glasba z vrtov sv. Frančiška v Kostanjevici pri Novi Gorici. Predstavili bomo novo izdajo Klasike Slovenie – gre za kompilacijo posnetkov zgodovinsko pomembnih glasbenih del slovenskih skladateljev, ki so v medvojnem in povojnem obdobju zajemali iz novih svetovnih glasbenih tokov. Ob koncu oddaje pa še poročilo z operne premiere »Norme« na Reki.

Mojca Potrč has a great voice so it's no surprise to find her in the centre of SNG Maribor where she is a much respected member of the team. But she is also involved in much more, as a member of the trio Serafine, working on other projects in the area of blues and jazz and further promoting the work of others. Keep an eye open for the oppportunities for any musician to get involved with Godalkenje with Musical Director Bojan Cvetrežnik which Mojca is also promoting. A great mix of music can be enjoyed in this show.