POPULARITY
19. Festival Odprte hiše Slovenije OHS, z osrednjo temo Dediščina za prihodnost, odpira vprašanje: kaj je tisto, kar je danes zares pomembno in potrebno, da zgradimo in na kak način! Dediščina ni samo ohranjanje preteklosti, ne gre samo za vrednote, ki jih ima zapisane stroka spomeniškega varstva, ampak za kulturno gesto, ki jo kot družba razumemo, ko dediščino ohranjamo in jo ponovno vključujemo v vsakdanje življenje, pravi arhitektka Lenka Kavčič vodja OHS, največjega arhitekturno nepremičninskega festivala Odprte hiše Slovenije. Festivala OHS ne predstavlja le primere odlične arhitekture in razne prostorske ureditve, ampak hkrati odpira nešteto vprašanj in nas poziva na debato. Lenka Kavčič je za svoje delo prejela več mednarodnih nagrad in priznaj: Plečnikovo medaljo za projekt Igriva arhitektura, ki se ukvarja z izobraževanjem otrok o arhitekturi, in zlato medaljo na mednarodnem bienalu industrijskega oblikovanja BIO 16. Leta 2023 je bila državna sekretarka na Ministrstvu za naravne vire in prostor.
Nad Frekvenco X bo tokrat oblačno nebo. A ti oblaki ne bodo iz vodne pare, ampak iz tisočev strežnikov. Kar navadili smo se reči, da je nekaj shranjeno v oblaku, pa bolj redko pomislimo, kaj oblak sploh je. Razmislili bomo torej o shranjevanju podatkov, delovanju strežniških centrov, nadzorom nad njimi, njihovo fizično lokacijo in predvsem porabo energije. Veliki podatkovni centri bodo namreč do leta 2030 porabili dvakrat več električne energije kot danes - pa že danes največji med njimi porabijo toliko energije, kot je proizvede NEK. V Frekvenci X torej tudi o vplivu vaših starih elektronskih sporočil na okolje. Gosti: dr. Matej Huš, Kemijski inštitut dr. Jan Jona Javoršek, vodja Centra za mrežno infrastrukturo IJS Anton Ujčič, vodja Službe za informacijsko varnost pri Ministrstvu za digitalno preobrazbo
Digitalizacija, če želimo ali ne, postaja nujnost na skorajda vseh ravneh našega življenja. Po nekaj letih zatišja je ta dobila nov zagon tudi na področju zdravstva. Do sredine prihodnjega leta moramo dokončati projekte, za katere smo predvideli tudi 83 milijonov evrov evropskih sredstev. Osrednji projekt je vzpostavitev centralnega arhiva slikovnega gradiva v zdravstvu. Cilj je brezpapirno zdravstvo, zato naj bi zdravstveni izvajalci uporabljali elektronski terapevtski list in e-karton. Da bi digitalizacijo približali ljudem, bolnikom, pa na lokalni ravni uvajajo tako imenovane zVEM Digi točke. O teh projektih smo se pogovarjali z v. d. generalnega direktorja Direktorata za digitalizacijo v zdravstvu na Ministrstvu za zdravje Tejo Batagelj.
Končala se je javna razprava novele Zakona o vrtcih. Prinaša precej novosti, ena od njih pa je na noge dvignila predvsem zasebne vrtce. Predlog namreč ukinja trenutno ureditev financiranja in načrtuje financiranje zgolj skozi koncesije. Kaj torej prinaša novi zakon, kaj skrbi lastnike zasebnih vrtcev in katere spremembe bodo do uveljavitve zakona še pripravili na Ministrstvu?
V Zbornici komunalnega gospodarstva in Združenju centrov za ravnanje z odpadki opozarjajo, da nedavni požar v podjetju Cerop Puconci ni bil naključje in da obvezna državna gospodarska javna služba sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov ne deluje. Zaradi pomanjkanja zmogljivosti za energetsko izrabo odpadkov doma centri gorljive komunalne odpadke odvažajo v tujino, kar pa postaja vse bolj oteženo. Kako na očitke odgovarjajo na Ministrstvu za okolje, kdaj lahko pričakujemo gradnjo sežigalnic in kako namerava država to področje urejati v vmesnem obdobju?
Slovenski kinematografi in Aipa še niso našli skupnega jezika na temo zahtevanega plačevanja nadomestil za predvajanje filmov, med drugim kinematografi napovedujejo bojkot slovenskih filmov. Kako situacijo komentirajo na Ministrstvu za kulturo in na Ministrstvu za gospodarstvo? Na Festivalu neodvisnega filma sta med drugim prikazana filma Novi sošolci Tonija Cahunka in Simone Jerala Čas nasproti naju – pogovarjamo se z avtorjema, ocenjujemo pa tudi filma Divjaki Clauda Barrasa in Praslovan Slobodana Maksimovića.
V oddaji smo spregovorili o stanju in izzivih deinstitucionalizacije in uvedbe dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Že več kot leto in pol je namreč minilo od uveljavitve vladnega zakona, ki na tem področju prinaša postopno uveljavljanje več pravic. Pred kratkim se je sklenila tudi javna razprava o spremembah in popravkih tega zakona, ki je kompleksen, saj poleg storitvenega dela opredeljuje še financiranje. Sem spada tako imenovani obvezni solidarnostni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo od 1. julija letos plačevali zaposleni, delodajalci in upokojenci. V oddaji so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič, Suzi Kvas iz Socialne zbornice Slovenije, Vijola Bertalanič iz Zveze društev upokojencev Slovenije, Tatjana Milavec iz Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije in Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Zamisli o precejšnjem povečanju vlaganj v obrambo so zaradi spremenjenih geopolitičnih razmerij po zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah vse glasnejše. Slovenija pa še vedno nima jasnega odgovora, kako naprej. Predsednik vlade Robert Golob je napovedal povečanje sredstev za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda še pred letom 2030; koalicija pa je za zdaj zadržana do teh pobud oziroma jim v Levici odločno nasprotujejo, negativno se do tega večinsko opredeljuje tudi javno mnenje, v opoziciji pa opozarjajo na nujnost takojšnjega povečanja obrambnih izdatkov. Bomo sledili priporočilom, tudi v luči morebitne trgovinske vojne, in ali ob povečanju obrambnih sredstev sploh vemo, kaj bi kupovali? Več o tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Boštjan Pavlin, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije; Uroš Paternus, namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske; Boštjan Skalar, direktor Grozda obrambne industrije; dr. Klemen Grošelj, obramboslovni strokovnjak.
Septembra se bodo v osnovno šolo vključili otroci, ki so ali še bodo v letošnjem koledarskem letu dopolnili 6 let. V mesecu februarju šole po državi organizirajo vpise in starše seznanjajo z nadaljnjimi postopki. Tudi s tem, kako otroka prepisati na drugo šolo, ali kako vpis odložiti za eno leto. O vpisu v osnovno šolo bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu. Na vprašanja bo odgovarjal vodja Sektorja za osnovno šolstvo, na Direktoratu za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Sandi Vrabec.
Odločbi gradbenega inšpektorja o deložaciji uporabnikov dveh stanovanjskih enot Doma na Krasu zaradi neskladne uporabe stavbe odpira vprašanje o zakonski neurejenosti področja. A odločbi, ki predstavljata grožnjo 12 uporabnikom z različnimi ovirami, ne povzročata stiske le njim, ampak visita nad vsemi 1500 ljudmi, ki živijo v takih enotah. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je napovedal, da bodo do marca spremenili zakon o socialnem varstvu in tako rešili akuten problem, dolgoročno pa napoveduje zakon o deinstitucionalizaciji. Bo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pristojno za to zakonodajo, sledilo napovedim Maljevca? Gostje: Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost; Dan Juvan, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; dr. Andreja Rafaelič, Inštitut za socialno varstvo; Emir Okanović, predsednik Zveze Sonček; Goran Blaško, direktor Doma na Krasu.
Lokalna samouprava po treh desetletjih delovanja velja za uspešno zgodbo. Nekateri sicer pogrešajo tudi pokrajine, a ljudje so občine vzeli za svoje, te prevzemajo tudi vedno več nalog in obveznosti. Da bi temu sledilo tudi financiranje, so se po maratonskih pogajanjih vlada in občinska združenja dogovorili o popravkih sistema financiranja. Drugačno usklajevanje višine sredstev, nova merila razvitosti, strožja pravila za dodatke občinam z romskimi naselji, več možnosti zadolževanja – to je le nekaj rešitev. Ali sistem financiranja podpira ali ovira avtonomijo občin, zakaj nasprotujejo predlaganemu davku na nepremičnine in kaj mislijo o dajatvi za lastnike psov, smo govorili s politiki in strokovnjaki. Gostje: dr. Irena Bačlija Brajnik, profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Roman Lavtar, vodja Sektorja za lokalo samoupravo na Ministrstvu za javno upravo; Gregor Macedoni, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Novega mesta; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Pivke.
Letos bodo postopno dokončno zaživele vse pravice novega sistema dolgotrajne oskrbe. Z začetkom januarja so na centrih za socialno delo začele delovati vstopne točke, kjer bo treba oddati vlogo in kjer bodo tudi izdali odločbo. Z julijem bomo začeli plačevati tudi novi prispevek, takrat bo zaživela tudi oskrba na domu, do konca leta še preostale pravice. Bodo na centrih za socialno delo zmogli pravočasno rešiti vse vloge in izdati odločbe ali pa bo nastalo ozko grlo, kjer bodo uporabniki čakali na storitev oskrbe? Do česa bomo sploh upravičeni? Kaj prinaša novi sistem, koliko pravic, do česa bomo v resnici upravičeni – o tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti Centrov za socialno delo; Tatjana Kolenc, vodja projekta Dolgotrajna oskrba pri ZZZS; Martin Kopatin, direktor Zavoda za pomoč na domu Pristan; Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost.
Kako dejansko poteka mednarodno razvojno sodelovanje, kakršno se je razvilo od 2. svetovne vojne naprej, na kakšne načine države skozenj uveljavljajo svoje geopolitične in ekonomske interese ter kako se v tem razlikuje delovanje držav globalnega Severa in globalnega JugaOb prazničnih dneh, ki so pred vrati, se bo najbrž marsikdo spomnil tudi na tiste, ki živijo v pomanjkanju, in ne bo obdaroval le svojih bližnjih, ampak bo pomoč namenil tudi ranljivim v širši skupnosti. Če je tovrstna humanitarna dejavnost verjetno že od nekdaj del človeške zgodovine in tudi del mnogih religij in vrednostnih sistemov, pa je širši svetovni ustroj humanitarne in tudi razvojne pomoči – organizem, ki ga sestavlja vrsta mednarodnih institucij, pa nevladnih organizacij in nenazadnje nacionalnih razvojnih agencij – v resnici nekaj, kar je nastalo šele v modernem svetu. Čeprav lahko tudi posamezniki redno participiramo v akcijah pomoči ljudem na drugih kontinentih, zahodne države in tudi druge velesile, kot je denimo Kitajska, pa del svojega proračuna stalno namenjajo za humanitarno in razvojno pomoč, pa v resnici le malo vemo o tem, kako ti sistemi zares delujejo ter s kakšnimi težavami se spopadajo organizacije, ki ga sestavljajo. Še več, naše predstave o mednarodni humanitarni in razvojni pomoči segajo vse od idealizacij njene dobrohotnosti do cinizma in skepse glede dejanskih rezultatov tovrstnih projektov. Pri vsem tem pa seveda ne moremo mimo vprašanja, zakaj države sploh namenjajo denar in energijo za tovrstno pomoč po svetu in kaj imajo v prostoru mednarodnih odnosov - kjer se stvari praviloma ne odvijajo iz čiste ljubezni, ampak iz koristi - od tega? To so nekatere od tem, o katerih bomo govorili v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo znanstveno sodelavko Centra za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede dr. Jano Arbeiter, ter politologinjo dr. Katjo Žvan Elliott in antropologinjo Anušo Pisanec, obe z Direktorata za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, ki sta v preteklosti delovali tudi na terenu, predvsem v nekaterih afriških državah. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Pixabay
Kaj bomo pridobili od prvega julija prihodnje leto, ko bomo morali začeti plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo, je bo več? Kako pomembne bodo pri odločitvi o obsegu pravic vstopne točke, ki bodo v centrih za socialno delo vzpostavljene 1. januarja, in bodo pravzaprav prvi stik z dolgotrajno oskrbo? Se bodo zadušili v administrativnem delu, mi pa bomo čakali na pravice več mesecev? Novi zakon o dolgotrajni oskrbi naj bi v celoti zaživel postopno, v prihodnjem letu. Je utemeljena bojazen, da bomo deležni celo manj oskrbe kot zdaj? Vse oblike že imamo, dobivamo le nov pravni okvir, ki pa zamuja. Današnji sistem razpada zaradi pomanjkanja kadra, nizkih normativov in slabega nagrajevanja. O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za dolgotrajno oskrbo; Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije; Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije; in Andrej Štesl, predsednik Združenja direktorjev članov Socialnih zavodov Slovenije.
Gospodarstveniki iz zamejstva so se včeraj sestali v Varaždinu. Srečanje je pripravila novoustanovljena Razvojna agencija Slovencev za trajnost na Hrvaškem. Predstavniki gospodarskih organizacij iz zamejstva so se strinjali, da je tovrstno povezovanje izrednega pomena za krepitev gospodarskega sodelovanja med manjšinami in sosednjimi državami, prav tako pa je uspešno gospodarstvo tudi pomembna podstat za vse druge sfere ohranjanja slovenstva. Državna sekretarka na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je ob koncu izrazila veselje, da je zamejska gospodarska koordinacija resnično zaživela ter se že spletajo nova poznanstva in konkretni dogovori o poslovnem sodelovanju. Kot je še poudarila, urad za Slovence v zamejstvu in po svetu že dolga leta financira delovanje gospodarskih organizacij, zdaj je k temu pristopilo tudi ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. O aktualnih tematikah so govorili: predstavnik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca v Avstriji Felix Wieser, direktor Razvojne agencije Slovenska krajina na Madžarskem Tamas Kovacs, predstavnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Italije Andrej Šik in predsednica Razvojne agencije Slovencev za trajnost na Hrvaškem Lucija Vupora. Zahvalili so se državni sekretarki Humar in Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za aktivno podporo in prizadevanja. Uvodoma so zbrane pozdravili državna sekretarka Vesna Humar, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Antolić Vupora, predsedujoči Varaždinske županije Anđelko Stričak in župan mesta Varaždin Neven Bosilj. Razvojna agencija Slovencev za trajnost na Hrvaškem je bila ustanovljena letos konec septembra, z namenom povezovanje slovenskih zamejskih gospodarstvenikov in vzpodbujanja sodelovanja z matično Slovenijo.
Če so še pred nekaj leti delodajalci lahko izbirali, koga od številnih prijavljenih prosilcev za delo bodo izbrali, je zdaj povsem drugače. Zaradi starajočega se prebivalstva je kljub rekordno nizki brezposelnosti na trgu dela bistveno manj nezaposlenih, demografski podatki pa kažejo, da bo teh iz leta v leto manj. Zato je toliko pomembneje premišljeno privabljanje generacije mladih, ki prihajajo na trg dela. Ti o svojem delu in poklicni karieri razmišljajo precej drugače kot starejše generacije, imajo drugačna pričakovanja in vrednote ter drugačen odnos do pripadnosti podjetju. Kakšne so prednosti, ki jih z mladostjo prinašajo, in na kaj bodo morali biti pozorni delodajalci, če bodo v vse bolj praznem kadrovskem bazenu želeli privabiti mlade?Sogovorniki: dr. Vesna Miloševič Zupančič, doktorica organizacijsko-kadrovskih študij in strokovna direktorica eŠtudentskega servisa Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Tišler, direktorica upravljanja s kadri v Ljubljanskih mlekarnah
Vsako leto več kot 60 milijonov ljudi potrebuje paliativno oskrbo, od tega pa je vsaj sedem odstotkov otrok, opozarjajo strokovnjaki. Poudarjajo, da je umiranje še vedno stigmatizirana tema. Področje pesti pomanjkanje kadra ter nedorečeni standardi in normativi. Mobilni paliativni timi bi morali biti dostopni 24 ur na dan vse dni v tednu, a je njihova dostopnost različna po regijah, zato v praksi nimajo vsi državljani možnosti kadarkoli poklicati zdravstvenega delavca. Država sicer namenja sredstva za njihovo delovanje, a številke kažejo, da so ljudje v lanskem in predlanskem letu koristili le slabo polovico njihovih storitev. Kaj je privedlo do takšnih številk, zakaj je zakon o paliativni in hospic oskrbi padel v vodo, kdaj bomo dobili več hospic namestitev - trenutno imamo namreč samo eno, kje je v tej zgodbi država in kje entuziastični posamezniki, ki poganjajo sistem paliative v državi? Gostje: dr. Maja Ebert Moltara, državna koordinatorica paliativne oskrbe na Ministrstvu za zdravje in vodja specializiranega paliativnega tima na Onkološkem inštitutu Ljubljana; dr. Anamarija Kejžar, profesorica na Fakulteti za socialno delo in nekdanja direktorica domov za starejše občane; Petra Gornik, vodja mobilnega paliativnega tima v Splošni bolnišnici Novo mesto, sicer specialistka splošne kirurgije; Tatjana Fink, vodja Hiše Ljubhospic.
V času, ko si vse bolj obremenjeni gorski reševalci prizadevajo za ureditev svojega statusa, odločevalci iščejo možnosti, kako zaračunavati morebitne zlorabe gorske reševalne službe. Gorski reševalci so imeli letos 539 posredovanj. V 179-ih posredovanjih v gorah in na drugih težko dostopnih območjih je sodelovala policija, ki je pri pohodnikih ugotovila 27 primerov malomarnosti. Takšnih primerov ni veliko. Se pa zgodi, da predvsem tuji pohodniki neodgovorno izbirajo cilje, se izgubijo in so neprimerno opremljeni. Zato ministrstva za notranje zadeve, obrambo in zdravje pripravljajo uredbo, s katero bi vlada uzakonila plačilo stroškov reševanja za ugotovljeno malomarnost. Gorski reševalci, prostovoljci se s tem ne bodo ukvarjali, saj bodo še naprej pomagali vsem, ki potrebujejo pomoč.Sogovorniki: notranji minister Boštjan Poklukar državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Damjan Črnčec generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar predsednik GRS Bohinj Miha Arh
Parlament je začel pretresati sveženj vladnih proračunskih predlogov za prihodnji dve leti. Tokrat mora Slovenija prvič upoštevati nova evropska pravila za brzdanje primanjkljaja in dolga. Vlada je prepričana, da je našla dober kompromis med disciplino in investicijami v razvoj. Gospodarstvo in analitiki so manj optimistični. Opozarjajo na temne oblake nad evropsko in slovensko industrijo in na to, da bodo rast razvojnih investicij omejevale zaveze iz dogovora o plačah v javnem sektorju. Ali imamo javne finance pod nadzorom, ali trošimo preveč, se učinkovito lotevamo izzivov kot sta dolgoživa družba in izgubljanje konkurenčnosti? O vsem tem z gosti v Studiu ob 17.00. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka za proračun na Ministrstvu za finance; dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair profesor za področje mednarodnih financ in ekonomskih politik EU na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije; Aleš Delakorda, vodja službe za analize pri Fiskalnem svetu.
V parlamentu je predlog novega plačnega zakona, ki bo javnim uslužbencem prinesel višje plače in hkrati nekoliko spremenjene pravice oziroma poti do njih. Katere spremembe se obetajo, koliko bo stal nov plačni sistem in kaj kljub dveletnim pogajanjem še vedno ostaja nespremenjeno, o tem v Studiu ob 17-ih. Gostje: Klemen Boštjančič, minister za finance; Mojca Ramšak Pešec, državna sekretarja na Ministrstvu za javno upravo; Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja; Jakob Počivavšek, vodja Pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.
V Sloveniji smo bili v zadnjih petnajstih, dvajsetih letih priča izjemnemu razcvetu slovenske kulinarike, predvsem tiste na višjem nivoju, kar potrjujejo tudi najbolj znani kulinarični vodniki. So se pa kar nekako izgubile tradicionalne, domače slovenske gostilne, ki so pravzaprav temelj slovenske gastronomije. Tudi zato so se na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Slovenski turistični organizaciji in Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport odločili, da ponovno zaženejo projekt Gostilna Slovenija. Predstavitve te prenovljene blagovne znamke, katere člani lahko postanejo le skrbno izbrane gostilne s tradicijo, se je udeležila Andreja Čokl. Na fotografiji novi prejemniki znaka Gostilna Slovenija. Foto: Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije
Poletna turistična sezona, ki je za večino slovenskih občin glavni čas prihodkov iz turistične takse, se bliža koncu. Tako prebivalci Slovenije kot turisti iz drugih držav so dolžni v registriranem prenočitvenem obratu ob poravnavi storitve za prenočevanje oziroma ugodnosti, ki so jih deležni v kraju, plačati turistično in promocijsko takso. Kakšen je namen obeh taks in kako bodo občine v prihodnjem letu porabile denar iz turistične takse, je Julija Kandare izvedela pri Dubravki Kalin, generalni direktorici Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. O namenu promocijske takse, ki jo turist plača skupaj s turistično takso, pa se je pogovarjala z Martino Gojkošek, vodjo korporativnega PR-a na Slovenski turistični organizaciji.
Pred desetletjem več kot 120 prijav na posamezno razpisano delovno mesto učitelja, danes kljub ponavljanju razpisov nobene. Dober teden po začetku pouka se v šolah umirja kaotično iskanje manjkajočega učiteljskega kadra. Ravnatelji poročajo, da z birokratsko akrobatiko krpajo vse bolj zevajočo kadrovsko luknjo. Največje pomanjkanje je na področju matematično-tehničnih predmetov in razrednega pouka, manjka pa tudi kader v šolskih kuhinjah in računovodje. Ob naraščajočih zahtevah so šole na meji zmogljivosti, opozarjajo ravnatelji, ki se ob tem sprašujejo: "Zakaj že?" Sogovorniki: Mateja Urbančič Jelovšek, ravnateljica Osnovne šole Majde Vrhovnik; Nina Valenčič, ravnateljica Osnovne šole Domžale; Roman Brunšek, ravnatelj Osnovne šole Škofljica; dr. Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta v Ljubljani; Janja Zupančič, državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; anonimna kandidatka za prosto delovno mesto učitelja; Doroteja Dolšak, organizatorka šolske prehrane na Osnovni šoli Domžale; Simona Šarlah, Osnovna šola Vojnik, učiteljica leta 2024.
Konec šolskega leta je tako rekoč pred vrati; osnovnošolci in srednješolci bodo v ponedeljek prejeli zaključna spričevala, potem se začnejo dvomesečne poletne počitnice. Šolsko leto, ki je za nami, bi lahko označili tudi za pripravljalno obdobje za številne spremembe v sistemu vzgoje in izobraževanja, ki se obetajo. Nekatere med njimi, recimo obvezno učenje prvega tujega jezika v prvem razredu in obvezno nacionalno preverjanje znanja za tretješolce, začnejo veljati že jeseni, prenovljen bo tudi tako imenovani razširjeni program. Medtem na pristojnem ministrstvu pripravljajo tudi spremembe zakona o gimnazijah. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije; Nives Počkar, predsednica Društva ravnateljev srednjih šol.
Slovenija in Evropska vesoljska agencija bosta danes v Parizu podpisali pogodbo o polnopravnem članstvu naše države v tej organizaciji. S prihodnjim letom bo postala 23-a članica agencije in po 15-ih letih sodelovanja na nižjih ravneh bodo slovenska podjetja in raziskovalni inštituti dobili dostop do najbolj prestižnih programov in najboljših laboratorijev, pa tudi možnost sooblikovanja tehnoloških, znanstvenih in političnih usmeritev Evropske vesoljske agencije. Kaj to pomeni za slovenski vesoljski sektor, gospodarstvo nasploh in geopolitični položaj države, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tanja Permozer, vodja Slovenske vesoljske pisarne; Tomaž Rotovnik, direktor podjetja SkyLabs; Grega Milčinski, soustanovitelj podjetja Sinergise; Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo.
Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?Sogovorniki: Blaž Veber, direktor javnega zavoda Turizem Bled mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Uroš Buda, predstavnik Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Tadej Štrok, produktni načrtovalec na inštitutu Danes je nov dan
Lokalna samouprava je po eni strani zgodba o uspehu, udejanja načela Evropske listine o lokalni samoupravi, položaj občin je trden, prebivalci so jih vzeli za svoje, so v dobri kondiciji in so se izkazale za odporne tudi v najbolj kritičnih razmerah, kot je bila lanska ujma. A po drugi strani se župani pritožujejo, da jim država nalaga vse več novih obveznosti brez ustreznih sredstev za izvajanje. V nebo vpijoča je tudi neuresničena določba ustave o ustanovitvi pokrajin. O izzivih in rešitvah v Studiu o 17.00 s predstavniki občin, stroke in politike. Gostje: dr. Roman Lavtar, vodja sektorja za lokalno samoupravo na Ministrstvu za javno upravo; dr. Iztok Rakar, profesor na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, župan Pivke; Peter Dermol, predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, župan Velenja.
Bodo pravice iz zakona o dolgotrajni oskrbi sploh dostopne? Prve pravice do oskrbovalca družinskega člana še vedno ni možno uveljaviti, ker informacijski sistem še ne deluje. Kaj bo torej z ostalimi pravicami, denimo z oskrbo na domu ali institucionalno oskrbo, če mreža še ni vzpostavljena, pomanjkanje kadrov pa je zaskrbljujoče? Se sistem razkraja, namesto da bi dobili več? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti za socialno delo Valerija Lekić Poljšak, predsednica Skupnosti socialnih zavodov
Slovenija ne dosega predvidenega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi. Umikajo se spodbude fotovoltaiki, povečujejo pa se za vetrnice. Te pri nas predstavljajo zanemarljiv delež obnovljivih virov. Težava je tudi njihovo umeščanje, ki je pogosto povezano z nasprotovanji v lokalnih okoljih. Kaj lahko pričakujemo od nove vladne uredbe o enkratnem nadomestilu občini za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav? Odgovore na to in druga vprašanja iščemo v Studiu ob 17.00 z Metko Pirc. Gosti: Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, Katja Huš, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Tadej Bevk, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Mineva 20 let, odkar je Slovenija, skupaj s šestimi srednje- in vzhodnoevropskimi državami postala članica zveze NATO. Obletnica je priložnost, da analiziramo prehojeno pot in pogledamo, v kakšni kondiciji je danes zavezništvo. Kateri so glavni izzivi in odprta vprašanja, s katerimi se zveza NATO ukvarja v času, ki ga zaznamuje vojna na vzhodu Evrope? In kako je članstvo vplivalo na preoblikovanje Slovenske vojske? Več v današnjem Studiu ob 17-ih. Gostej voditelja Blaža Ermenca so: - Dr. Andrej Benedejčič, veleposlanik pri stalnem slovenskem predstvaništvu pri NATO - Robert Škrjanc, novinar in komentator Radia Slovenija - Mirko Cigler, nekdanji diplomat in publicist - Dr. Damir Črnčec, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo
Lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah se velikokrat srečujejo s številnimi izzivi in neznankami. Tudi glede upravljanja in plačevanja s sredstvi rezervnega sklada. V večstanovanjskih stavbah, ki imajo več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki izbrati tudi upravnika. Kaj storiti, če ta ne opravlja dobro svojega dela, in kako poteka njegova razrešitev? O tem v torkovem svetovalnem servisu. Na vprašanja bo odgovarjal Matija Polajnar z Direktorata za stanovanja pri Ministrstvu za solidarno prihodnost.
Medtem ko v Nemčiji legalizirajo konopljo tudi v tako imenovane rekreativne namene in nemški pacienti lahko brez težav dobijo kakovostno konopljo tudi na recept, v nekateri državah še vedno prevladujejo represivni in moralistični vidiki. Več slovenskih vlad je obljubljalo premike na tem področju, vendar so, kljub tudi obetavnim davčnim prihodkom in bogatemu znanju, slovenski bolniki, ki si pomagajo s konopljo, še vedno v veliki meri prepuščeni nevarnemu črnemu trgu. Na posvetu o novih odkritjih in priložnostih uporabe konoplje v Državnem svetu so svoje stališče predstavili tudi z bolniki, kaj pa pravi birokratski aparat? Sogovorniki: Ana Žličar, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Maja Ebert Moltara, Onkološki inštitut Ljubljana dr. Josipina Ana Červek, onkologinja, prejemnica posebnega odlikovanja predsednika RS za izjemne dosežke pri uvajanju novih metod onkološkega zdravljenja Metka Paragi, sekretarka za zdravstvo v Kabinetu predsednika vlade RS Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport
Med počitnicami otroci in mladostniki še več časa preživijo ob sodobnih tehnologijah. Ta ne le, da povzroča vse več odvisnosti pri mladih, v povezavi s spletom se vsako leto povečuje tudi število kaznivih dejanj. Strokovnjaki opozarjajo, da je to naša nova realnost, ki ji ne bomo mogli uiti, bomo pa nanjo morali pripraviti otroke, ki prevečkrat naivno postopajo po spletu. Kdo nosi odgovornost, kako mora biti izpeljana digitalizacija šolstva, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? O vsem tem z voditeljico Evo Lipovšek in s sogovorniki: • Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica; • Marko Puschner s Centra za varnejši internet Safe.si; • Anamarija Cencelj iz Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; • Tadej Hren z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.
V Sloveniji bi najmanj 2500 mladih potrebovalo zdravljenje zaradi odvisnosti od sodobnih tehnologij. Kar 6 % otrok se je s spletno pornografijo srečalo pred šestim letom. Najbolj razširjeno kaznivo dejanje v povezavi s spletom je sicer izdelava in razširjanje pornografskega gradiva, v letu 2022 je policija zabeležila 163 takih primerov, lani 192. Kdo nosi odgovornost, kako mora biti izpeljana digitalizacija šolstva, da ne bo prinesla več negativnih kot pozitivnih posledic in kako zamejiti tvegano uporabo interneta? O tem je ob dnevu varne rabe interneta voditeljica Eva Lipovšek govorila s sogovorniki, ki so bili: • Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v ZD Nova Gorica; • Marko Puschner s Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si; • Anamarija Cencelj iz Službe za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; • Tadej Hren z Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT.
Država bo v kratkem izdala prve ljudske obveznice. So donos, ročnost in tveganost ustrezni, da bodo slovenske varčevalce prepričali v nakup? Kolikšni so stroški povezani z nakupom obveznic, sploh za tiste, ki v bankah ali v borznih hišah še nimajo trgovalnega računa? Kakšna je prednost omenjenih obveznic pred bančnimi depoziti, če sploh je? Pa tudi, zakaj obveznic ne bo mogoče vpisati digitalno in ali lahko še letos pričakujemo kakšno podobno izdajo? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Urško Jereb. Gostje: Nikolina Prah, državna sekretarka na Ministrstvu za finance; dr. Aljoša Valentinčič, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Primož Cencelj, član uprave Modre zavarovalnice; Igor Štemberger, predsednik uprave borznoposredniške družbe Ilirika.
Po državi se je po ujmi sprožilo okoli 10 tisoč zemeljskih plazov, daleč največ doslej. Jeseni, ko se bo zemlja še bolj napojila, lahko pričakujemo še dodatne plazove. Večina sicer ni ogrožajočih, ponekod kot denimo v Strugah pa je naselje ogroženo in krajani še vedno čakajo odgovor, kako bo z njihovimi domovanji. Ali naj se lotijo sanacije ali bo potrebna nadomestna gradnja? Kdaj bo znana odločitev in kdo bo poravnal izjemno visoke sanacijske stroške, ki lahko celo presegajo stroške preselitve? Kako se lotiti sanacije plazov po državi, da bo ta pretehtana, dolgoročno vzdržna, da bomo upoštevali stroko in prostorsko načrtovanje prilagodili naravi? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Alenko Terlep in gosti: Ervin Vivoda - vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na Ministrstvu za naravne vire in prostor Miloš Bavec- Direktor Geološkega zavoda Slovenije in član vladnega sveta za vode Klavdij Strmčnik- župan občine Luče
V Sloveniji imamo en večji obrat, ki za gorivo pri proizvodnji cementa uporablja tudi odpadke, in enega, ki proizvaja toploto in električno energijo le iz odpadkov. Za sežig in sosežig trenutno veljajo različni standardi, predlagatelji sprememb Zakona o varstvu okolja pa menijo, da bi jih morali izenačiti. O razlogih za in proti, pa tudi o tem, ali bi spričo kopičenja odpadkov potrebovali še več sežigalnic, kakšni so načrti države v zvezi s tem in kakšni so zdravstveni pomisleki, voditeljica Erna Strniša s sogovorniki. Gostje: Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Miha Stegel, župan občine Kanal ob Soči; dr. Miran Brvar, vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo v UKC Ljubljana; Antonija Božič Cerar, direktorica Službe za okolje, podnebje in energijo na Gospodarski zbornici Slovenije.
V tem letu je slovenska policija obravnavala že več kot 40 tisoč nedovoljenih prehodov meje. Namestitvene zmogljivosti v azilnem domu pokajo po šivih. Migranti in begunci spijo v zabojnikih, na prostem in v šotorih. Zaradi velikega števila tujcev so zaskrbljeni tudi domačini, ki živijo ob meji s Hrvaško. Zakaj se število nezakonitih prehodov meje povečuje? Kako Slovenija obvladuje razmere v zvezi z migracijami? Kakšne so razmere v azilnem domu? Ali je naša država pripravljena na prihod večjega števila prebežnikov? O tem v Studiu ob 17.00 z Lucijo Dimnik Rikić in dopisniki. Razmere doma sta preverjali dopisnici Suzana Vahtarič in Nina Brus, politične zaplete, ukrepe in dogajanje na Hrvaškem, v Italij in Evropski uniji pa povzemajo Tanja Borčič Bernard, Janko Petrovec in Mojca Širok. Gosta v studiu pa bosta: Matej Torkar, generalni direktor Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve; Urša Regvar, vodja področja azila in migracij pri Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja.
Nedavna primera nasilništva v domu za starejše občane in eni od ljubljanskih klinik kažeta na to, da je kljub deklarativnemu zavračanju, nasilja nad najšibkejšimi še vedno preveč. Pristojno ministrstvo se je sicer odzvalo, pripravilo posvet o preprečevanju nasilja nad starejšim in napovedalo kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Eden ključnih je reševanje kadrovske stiske, vključno s sprejetjem kadrovskih normativov, izpostavljajo pa tudi izobraževanje, izboljšanje zavodskih protokolov in ozaveščanje. V mesecu dni naj bi pripravili tudi posebno strategijo za odpravljanje nasilja nad starejšimi. O razlogih in rešitvah voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost; Valerija Lekić Poljšak, predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in direktorica Doma starejših občanov Črnomelj; Breda Božnik, predsednica Socialne zbornice Slovenije in direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna; Monika Ažman, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije; Anamarija Kejžar, profesorica na Fakulteti za socialno delo, nekdanja direktorica domov starejših občanov.
Poplave in plazovi so številne ljudi pahnili v hude stiske. Nekateri so čez noč ostali brez vsega. Tudi ob največji naravni katastrofi v zgodovini države pa smo dokazali, da znamo v težkih trenutkih stopiti skupaj in pomagati. Na računih človekoljubnih organizacij je zbranih več milijonov evrov pomoči, ki so jo prizadetim v poplavah namenili posamezniki in podjetja. Tudi država bo odprla blagajno za pomoč. Je sploh znano, koliko pomoči so do zdaj zbrale in že razdelile človekoljubne organizacije? Kako bodo zagotovili, da bodo pomoč res dobili vsi, ki jo potrebujejo? Kako pregledna bo delitev pomoči? Kdo lahko zaprosi za solidarnostno pomoč? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić s sogovorniki. Gostje: Barbara Goričan, generalna direktorica Direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Katja Kotnik, predsednica društva ADRA Slovenija; Tadej Poberžnik, direktor Centra za socialno delo Koroška; Peter Tomažič; generalni tajnik Slovenske Karitas.
Ob letošnjih obsežnih katastrofalnih poplavah smo že skoraj pozabili, da je lansko leto Slovenijo in celotno staro celino pestila ena najhujših suš doslej. Podnebne spremembe so tu in z njimi prihajajo različni vremenski ekstremi. Stroka že leta opozarja, da potrebujemo strategijo prilagajanja, a nas suša, pozeba, vročina in ujme vedno znova presenetijo. Kako daleč smo pri nas s prilagajanjem na podnebne spremembe, kaj je treba postoriti na področju kmetijstva, vodarstva, prostorskega načrtovanja in drugod? Kako doseči večjo povezanost resorjev, kdaj bodo te teme dobile več prostora na političnem dnevnem redu? O tem voditeljica Erna Strniša s sogovorniki. Gostje: dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; dr. Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije; dr. Rok Mihelič, agronom z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani; Uroš Vajgl, državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Glasba ima ugoden učinek na razvoj otroka, dobro vpliva na okrevanje in spoprijemanje z nekaterimi motnjami, podpira zdravljenje nekaterih bolezni. Ponekod v Evropi uspešno izvajajo projekte, poimenovane 'kultura na recept'. Koliko pri nas vemo o vplivu zvoka in glasbe v človekovem najzgodnejšem razvojnem obdobju, pa tudi o pomenu zvočnega okolja za ranljive skupine, kot so posamezniki z oviranostmi in kroničnimi boleznimi? (Koliko) je kultura dostopna tudi njim? Zakaj otroci raje hodijo na kulturne prireditve s kom drugim kot s starši? O vsem tem v posnetku pogovora za projekt B-Air z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma in sogovorniki.Gostje: Uršula Cetinski, generalna direktorica ljubljanskega Cankarjevega doma;dr. Valerija Bužan, klinična psihologinja in predsednica Društva Downov sindrom Slovenija;Franci Krevh, akademski glasbenik tolkalec, član orkestra in vodja družinskega abonmaja Slovenske filharmonije; Tadej Meserko, vodja sektorja za raziskave, razvoj in medpodročno raziskovanje na Ministrstvu za kulturo;Antonina Šel, zdravnica, Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije,Polona Torkar, strokovna sodelavka Društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture Asociacija.
Začetek novega šolskega leta bo zaradi nedavnih ujm za marsikaterega učenca, starša in pedagoškega delavca še precej bolj stresen kot sicer. Na pristojnem ministrstvu napovedujejo, da se bo šolsko leto povsod po državi začelo ta petek, kar pa ne pomeni, da bodo na prvi šolski dan na vseh šolah potekal pouk. Vodstva šol poudarjajo, da bodo šolske svetovalne službe otrokom nudile ustrezno podporo, hkrati pa že opozarjajo na dlje časa trajajoče težave v vzgoji in izobraževanju, predvsem na kadrovsko stisko in nerešene plačne zahteve ravnateljev. O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Juretom Čepinom. Sodelujejo: Sandi Vrabec, vodja sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Gregor Pečan, predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; Silvija Komočar, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije; Tina Rezar iz Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije.
Nedavni vetrolomi so povzročili veliko škodo tudi v gozdovih. Lastniki gozdov morajo k sanaciji pristopiti čim prej, zlasti v smrekovih gozdovih, da se s tem prepreči še večja namnožitev podlubnikov. Kako zagotoviti čim bolj učinkovito sanacijo ob pomanjkanju izvajalcev del? Koliko so gozdovi ogroženi zaradi posledic podnebnih sprememb in kakšni so strateški cilji države? O vsem tem z gosti: - Darij Krajčič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - Gregor Danev iz Zavoda za gozdove Slovenije; - Nike Krajnc iz Gozdarskega inštituta Slovenije; - Marko Matjašič, glavni direktor SiDG - Egon Rebec z oddelka za gozdarstvo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
Slovenijo po lanskih požarih to poletje pestijo huda neurja. V nekaterih krajih niti ena hiša ni ostala nepoškodovana, po podatkih Uprave za zaščito in reševanje so neurja prizadela 180 občin. Te bijejo plat zvona, stroški se kopičijo, skrbi jih, kje bodo vzele denar. Predstavniki države obljubljajo učinkovito ukrepanje. Po požaru na Krasu so pospešili postopke za povračilo stroškov za nujne intervencije, zdaj pa obljubljajo še spremembe zakonodaje v zvezi s sanacijo posledic. Občinam upravičenkam naj bi omogočili, da petino sredstev črpajo vnaprej. A kako do takrat? Kaj je treba še storiti? Kako izboljšati urejanje in vzdrževanje hudournikov? O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije; Neža Kodre, direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode; Ervin Vivoda, vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč na Ministrstvu za naravne vire in prostor; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije.
Invazivne tujerodne rastline so za svetovno okolje velika težava in grožnja za biotsko raznovrstnost tudi v naši državi. Evropska unija je leta 2014 sprejela uredbo o invazivnih tujerodnih rastlinah. Na seznamu, ki se sproti posodablja, je zdaj 41 vrst invazivnih tujerodnih rastlin in 30 invazivnih živalskih vrst. Kakšni so ukrepi za preprečevanje širjenja tujerodnih invazivnih rastlin, kako ogrožajo gozdove, kako pomembne so različne akcije v lokalnih okoljih, ki prepoznavajo ta problem in ozaveščajo? Gozdarski inštitut Slovenije je v projektu Life Artemis razvil posebno javno dostopno aplikacijo za spremljanje in prepoznavanje tujerodnih vrst. O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: dr. Branka Tavzes, Sektor za biotsko raznovrstnost Direktorata za naravo na Ministrstvu za naravne vire in prostor; Ana Dolenc, naravovarstvena svetovalka na kranjski OE Zavoda za varstvo narave; Simon Zidar, Gozdarski inštitut Slovenije.
Proračunske škarje med prihodki in odhodki so široko razprte. Kljub temu vlada dodaja nove izdatke v obliki proračunskih varovalk, ki pa služijo kot izgovor za slabo pripravljene ukrepe. Ob tem pa na vrata trka fiskalno pravilo. Prihodnje leto bo spet treba upoštevati fiskalno disciplino, porabo bo treba znižati in se opreti na črpanje evropskih sredstev. Tudi iz sklada za okrevanje in odpornost, kjer smo bolj na repu med evropskimi državami. O teh izzivih voditeljica Zdenka Bakalar s sogovorniki. Gostje: Saša Jazbec, državna sekretarka na Ministrstvu za finance; Josip Mihalic, direktor Urada za okrevanje in odpornost; dr. Mojmir Mrak, profesor z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Zaradi izredne biotske pestrosti in neokrnjenih habitatov smo Slovenci upravičeno ponosni na svojo državo. Od leta 2004 je kar 38 % njenega ozemlja umeščenih v območje Nature 2000. A zaveze, ki veljajo v tem posebnem varstvenem omrežju Evropske unije, smo vsa ta leta izpolnjevali bolj površno. Naravovarstveniki po eni strani svarijo, da zaradi intenzivnega kmetovanja na teh območjih izginjajo nekatere redke vrste, kmetje pa se upirajo novim omejitvam, češ da bodo uničile kmečka gospodarstva. Ali je torej Natura priložnost ali ovira za razvoj? Kako naj kmetovanje in varovanje narave postaneta zaveznika? Kako je z gozdarjenjem in kako s turizmom? O vsem tem voditeljica Sanbrina Mulec s sogovorniki. Gostje: Jan Modic, mladi prevzemnik kmetije iz Matene na Ljubljanskem barju; Janez Kastelic, direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje; Andrej Bibič vodja Sektorja za biotsko raznovrstnost na Ministrstvu za naravne vire in prostor; Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
Že nekaj časa je zaposlenost na rekordnih ravneh, maja je bila najvišja v samostojni Sloveniji. Delavci imajo zaradi tega na trgu več možnosti izbire kot v obdobjih velike brezposelnosti. Težje je delodajalcem, saj vse težje dobijo ustrezne kadre. Kje pa so v tej sliki mladi? Kakšni delavci so mladi, ki šele vstopajo na trg dela? Kaj so njihove želje, kakšna dela izbirajo? Kako bodo nanje vplivale napovedane spremembe zakona o delovnih razmerjih? In nenazadnje, kaj prevlada: dobro plačilo ali dobri delovni pogoji? O vsem tem voditelj Rene Markič s sogovorniki. Gostje: Maja Hostnik, direktorica Mladinske mreže MaMa; Sabina Leben s Sindikata Mladi plus; Jaka Trilar, generalni sekretar Mladinskega sveta Slovenije; Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Kakšno osnovno šolo želita stroka in zainteresirana javnost? Svoja stališča sta lahko pristojnim posredovali v pravkar končani javni razpravi o osnutku Zakona o osnovni šoli. Širšo javnost je razburila predvsem napovedana uvedba obveznega drugega tujega jezika v zadnji triadi, predmet polemik sta tudi uvedba tujega jezika v prvem razredu in obvezno nacionalno preverjanje znanja za tretješolce. Pripombe dela strokovne javnosti in starševskih združenj zadevajo predvsem dodatne obremenitve otrok in učiteljev ter pomanjkanje strokovnega konsenza za predlagane rešitve. Prav zaradi tega je iz delovne skupine, ki pripravlja nacionalni program vzgoje in izobraževanja, izstopilo več članov. Zahtevali so, da ministrstvo zakonski predlog umakne iz javne razprave. O rešitvah in iskanju konsenza na poti do drugačne šole voditelj Jure Čepin s sogovorniki. Gosti: dr. Boris Zupančič, vodja Sektorja za osnovno šolstvo na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda za šolstvo; dr. Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vodja delovne skupine za pripravo novega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja; dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije.