Podcasts about cankarjevega

V petek, 26. 9. 2025, se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začela nova sezona za Srebrni abonma. Na uvodnem koncertu sezone je navdušil priznani britanski zbor Tenebrae, ki ga že četrt stoletja vodi njegov ustanovitelj Nigel Short. Zbor je predstavil program z naslovom Nebeško darilo v katerem je prepletal znane in manj znane mojstrovine 16. stoletja z glasbo polpretekle dobe in našega časa. Zbor Tenebrae velja za enega najuglednejših a cappella sestavov na svetu. Predstavlja se z izvirnimi programi z glasbo vse od 16. stoletja do našega časa in pri tem uspešno spleta zdaj bolj zdaj manj očitne vsebinske niti. Pod naslovom Nebeško darilo nas je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma popeljal na edinstveno glasbeno popotovanje skozi stoletja sakralne glasbe, začenši z motetom Musica Dei donum optimi Orlanda di Lassa, ki mu je najprej sledil gregorijanski koral Pange lingua, temu pa še preplet raznorodnih uglasbitev od renesanse do danes. Prvi del koncerta je sklenila Allegrijeva znamenita uglasbitev psalma Miserere mei Deus. Zbor Tenebrae je navduševal z zvokovno in intonačno izčiščenostjo, izrazno globino, ki je segala od intimnega prelivanja glasov v polifonskih odsekih do presunljive moči v homofonem zborovskem stavku, ter sijočo zlitostjo petnajstih pevcev v eno, na vseh področjih poenoteno izvajalsko telo. S subtilnimi, skoraj poduhovljenimi gestami ga je vodil Nigel Short, ki je večji del druge polovice programa namenil Giovanniju Pierluigiju da Palestrini ob njegovi 500. obletnici rojstva. Slišali smo štiri Palestrinova dela, zatem še MacMillanov Miserere, spored pa je kot poklon renesančni polifoniji smiselno zaokrožil motet Nunc dimittis Gustava Holsta. Zbor Tenebrae in Nigel Short sta za svoj nastop prejela stoječe ovacije, zbrano občinstvo pa pravcato glasbeno darilo, ki človeka nagovori, ga napelje k razmisleku in hkrati predrami marsikatere čute.

Avtorski gledališki projekt Država režiserja Jana Krmelja in avtorske ekipe te dni zaseda oder in avditorij Linhartove dvorane Cankarjevega doma. V ospredje postavlja telo v razmerju do države in njenega represivnega aparata, kot se ta odraža v posamičnih primerih iz polpretekle zgodovine 20. stoletja. Predstavo si je ogledala Petra Tanko.

Telekom Slovenije je že trideset let glavni pokrovitelj Ljubljanskega filmskega festivala Liffe, več desetletij pa nastaja tudi njihova likovna zbirka. Približno desetino, dobrih sto slik, grafik in skulptur, je kustos Aleksander Bassin izbral za veliko razstavo v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. To je prva javna predstavitev zbirke, ki sicer obsega dela slovenskih in tudi nekaj tujih umetnikov 20. in 21. stoletja. Slogovno je v njej najopaznejši prelom iz modernizma v postmodernizem, ozira se tudi v informel, žanrsko pa jo predstavljajo s figuraliko, krajino, abstrakcijo in kiparstvom. Ogledamo si lahko grafični triptih skupine Irwin, ki je kustosa posebej navdušil, veduto blejskega jezera Matija Jame, Ptiča v solinah Huiqin Wang, kiparsko postavitev Večerja Mirka Bratuša na jedilni mizi, primere naivne umetnosti, s stropa pa se spušča velika tekstilna skulptura Ete Sadar Breznik. Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa Cankarjevega doma, poudarja, da so se odločili za brezplačen vstop na razstavo, ki so jo podnaslovili Vidni svet brezmejnih povezav. Nekaj skulptur pa si lahko ogledamo kar tam, kjer so zasidrane, na primer vodnjak Jirija Bezlaja na ploščadi Ajdovščina v Ljubljani. Foto: Žiga Bratoš

Kaj nam prinašajo prve gledališke premiere nove sezone: Na velikem odru SNG Drama, Osvoboditev Skopja D. Jovanoviča v režiji Luka Marcena, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma Evropa, avtorski projekt Jana Krmelja, dramatika, režiserja in scenografa ter na velikem odru MGL Osvajalec Andreja Hienga v režiji Sebastijana Horvata.

V koprodukciji Cankarjevega doma, Glasbene matice Ljubljana, PKD Flamenko in Zavoda Koda: Manifest je nastala nova slovenska mladinska opera z naslovom Lisičja luna, ki so jo 20. in 21. septembra uprizorili v Cankarjevem domu. Po istoimenski knjižni predlogi Maše Ogrizek sta jo ustvarila skladatelj Matej Bonin in avtorica koncepta, koreografije in libreta Ana Pandur. Lisičja luna je mladinska opera, ki nas popelje v skrivnostni Zimzeleni gozd, poln otrok, ki se spreminjajo v živali. Med njimi je tudi trinajstletna Zoja, ki neko noč, osvetljeno s polno luno, da bi rešila svojo muco, spleza na drevo in omahne v globino. Še preden pade, jo prestreže črni ptič z rogovi in jo odnese nad krošnje dreves, globoko v Zimzeleni gozd – prostor »tam vmes«, oziroma mesto prehoda. Gozd obdaja krožna reka časa, v njem pa se Zoja znajde v družbi otrok, ki imajo dve luni časa, da se spremenijo v živali. Sprememba jih pelje v smrt, vendar pa niso ujetniki gozda. Če si zares želijo, lahko gozd zapustijo. Simbolno in pomensko bogata zgodba umetnikom daje veliko prostora za ustvarjanje. Opera združuje elemente glasbe, gibanja in improvizacije. Predstava teče. Zaznamujejo jo seveda ritmi, tu in tam skoraj hipnotični udarci na bobne, pa tudi stalno gibanje otrok ter vrteči se oder, na katerem so zarisane meje gozda. Dotika se vprašanj odraščanja, pa tudi osamljenosti, zapuščenosti, ljubosumja, težavnih odnosov v družini in hkrati poudarja pomen skupnosti oziroma plemena – Zojinega plemena, s katerim bo junakinja zapustila gozd. Deklica-lisica Zoja ... Ela Hribar, Ula Pretnar, Eva Brkovič Deklica-sova Sofija ... Ela Redondo Dražič, Iolanta Belyaletdinova, Evelin Škerjanc Deček-dihur Artur ... Filip Babič Podržaj, Peter Cencelj, Eva Ruparčič Deček-zajec Benjamin ... Ana Gajšek, Eva Brkovič Deklica-medvedka Medeja ... Nika Sotlar, Ana Mara Širca, Tisa Majcen Mojka Končar ... Rogata Tolkala / Varuhi ... Jože Bogolin, Jan Čibej, Simon Klavžar in Luka Poljanec Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana Mladinska opera o odraščanju in iskanju lastne identitete Lisičja luna obravnava težke in resne teme na skrivnosten in nekoliko temačen način (tudi z vidika luči in uporabe megle), hkrati pa ne deluje zlovešče in usodno, ampak spodbuja aktivnemu delovanju vsakega posameznika v skupnosti. Tako kot v knjigi pravi Rogata otrokom: »Prav je, da znamo prositi za pomoč, a ne smemo biti odvisni od drugih. Vsak od nas mora biti samostojen.« V Cankarjevem domu si Lisičjo luno lahko ogledate še januarja ali maja prihodnje leto.

V četrtek, 18. septembra je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal otvoritveni koncert nove sezone Slovenske filharmonije - prvi v nizu dveh koncertnih večerov cikla Same mogočne skladbe. Orkester Slovenske filharmonije je pod vodstvom Kahija Solomnišvilija izvedel Simfonijo št. 9 v D-duru Gustava Mahlerja. Glavni dirigent Orkestra Slovenske filharmonije, Kahi Solomnišvili je za otvoritveni koncert nove sezone izbral nadvse primerno delo, ki kljub temu, da je skoraj v celoti sestavljeno le iz nekaj glavnih motivov, ponuja nešteto možnosti, da se orkester, v razgibanem in izredno pripovednem glasbenem toku izkaže tako po tehnični kot interpretacijski ravni. Četrtkova izvedba je premogla oboje. Spremljali smo angažirano, povezujočo igro, glasbeniki v orkestru so spretno zasledovali globlje plasti Mahlerjevega izraza ter prepričali z ekspresivno igro, ki je dosegla svoj višek v počasnem zadnjem stavku, ki ni zvenel zares »zadžano« (kot veleva podnaslov stavka), pač pa smo lahko začutili poglobljeno in občuteno igro, ki se je, ob izredno zavzetem in prepričljivem vodstvu Kahija Solomnišvilija, končala v pretresljivem pianissimu in skoraj minutni tišini v dvorani po zaključku izvedbe. Temu sta sledila bučen aplavz in stoječe ovacije. Izpostavimo še dobro pripravljene soliste znotraj orkestra, ki so se izkazali z interpretacijo na visokem poustvarjalnem nivoju ter z dobrim občutkom za medsebojno podajanje glasbenega materiala. Otvoritveni koncert je poslušalca prepričal, da Orkester Slovenske filharmonije igra zaradi ljubezni do glasbe – če si nekoliko izposodimo naslov programa.

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma se je sklenil 73. Festival Ljubljana, ki je po mnogih zvenečih glasbenih imenih za konec ponudil še koncert Dunajskih filharmonikov, ki jih je vodil Franz Welser-Möst, na sporedu pa sta bili simfoniji Mozarta in Čajkovskega. Primož Trdan v oceni večera ugotavlja, da je znamenit orkester prepričal tudi pod vodstvom manj zanimivega dirigenta.

Nocoj bo na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma v sklopu 73. festivala Ljubljana zazvenela koncertna izvedba Puccinijeve opere Tosca. Izbor arij in duetov bodo izvedli sopranistka Sondra Radvanovski, tenorist Freddie De Tommaso in baritonist sir Bryn Terfel ter zbor in orkester mariborske opere. Sinoči pa se je v cerkvi svetega Jurija na Taboru na Baču pri Materiji začel cikel dvajsetih koncertov Jesenske serenade, ki ga pripravlja Glasbena mladina ljubljanska. Letošnja edicija festivala je edinstvena, celo zgodovinska.

V Ljubljano se vračata svetovno znana operna pevca Ana Netrebko in Jusif Ejvázov. V okviru Festivala Ljubljana bosta nastopila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Koncertni program sestavljajo najlepše arije iz oper Giacoma Puccinija, ki slovijo po intenzivnih čustvih in dramatičnih zgodbah. Te dni je v Ljubljani tudi palestinska kustosinja in pisateljica Rana Anani. Kot predavateljica sodeluje na Mednarodni poletni šoli, ki jo organizirajo Moderna galerija, Muzej afriške umetnosti iz Beograda in Muzej sodobne umetnosti Črne gore iz Podgorice. Udeleženci raziskujejo dediščino jugoslovanskega socializma, solidarnostne delovne akcije, antifašistične spomenike in kulturne povezave gibanja neuvrščenih.

S tradicionalnim javnim branjem odprtega pisma Evropi, v katerem izbrani pesnik izpostavlja pereče probleme današnjega časa, se drevi na Vrazovem trgu na Ptuju uradno začenja 29. festival Dnevi poezije in vina. Avtor pisma je letos srbski pesnik in esejist Gojko Božović. Častna gosta letošnjega festivala pa sta pesnica iz Nikaragve Gioconda Belli in makedonski pesnik Nikola Madžirov. Nocoj bo pod okriljem Festivala Ljubljana na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma zasijal ples za dva – Pas de Deux for Toes and Fingers. Glasbeno-baletni spektakel sta ustvarila primabalerina Bolšoj teatra Svetlana Zaharova in vrhunski violinist Vadim Repin. Danes v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani odpirajo občasno fotografsko razstavo z naslovom »S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Gre za izbor iz zapuščine Stanka Oražma, rezervnega častnika avstro-ogrske vojske v prvi svetovni vojni. S prvo predstavo za otroke se je danes dopoldan v Piranu začel 8. mednarodni festival kamišibaja Beli delfin. Tokrat prihajajo izvajalci iz sedmih držav in bodo ponudili skoraj 60 predstav, od tega kar deset premiernih izvedb.

Poročamo o sklepnem koncertu letošnje sezone abonmaja Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma izvedel Lajovčevo Sanjarijo, Sibeliusovo 2. simfonijo in 3. klavirski koncert Sergeja Rahmaninova z Yeol Eum Son v vlogi solistke, koncertu Komornega zbora Dekor, ki je v Slovenski filharmoniji pod vodstvom gostujočega finskega dirigenta Danija Jurisa s koncertnim programom Circles – DEKORokrog obeležil 10-letnico svojega delovanja, nastopu Zbora dunajskih deklic, ki se je prejšnjo sredo v sklopu daljše evropske turneje predstavil tudi slovenskemu občinstvu v ciklu Plečnik in a-cappella in uprizoritvi Bernsteinove opere Kandid v tržaškem opernem gledališču. Predstavljamo tudi letošnjega prejemnika Župančičeve nagrade za življenjsko delo Mestne občine Ljubljana Uroša Lajovca in na kratko napovedujemo orkestrski vikend Veris v Logatcu.

Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

Danes v oddaji predstavljamo nov roman Maje Haderlap Ženske v temi in razstavo v Mestnem muzeju v Ljubljani, s katero obeležujemo 80. obletnico konca 2. svetovne vojne. Razstava predstavlja ključne dogodke v Ljubljani med okupacijo, izpostavlja vsakdanje življenje prebivalcev med vojno, njihove osebne odločitve, nasilje okupatorja in organiziran odpor. Napovedujemo še koncert Simfoničnega orkestra ljubljanske Akademije za glasbo, ki bo z deli Mihe Nahtigala, Johannesa Brahmsa in Sergeja Rahmaninova nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Poročamo o prvi izvedbi nove opere z naslovom Sopra lo amore Tomaža Sveteta, 5. koncertu letošnje sezone cikla Filharmonični klasični koncerti, ki je bil v znamenju glasbe Črta Sojarja Voglarja in predvsem Johannesa Brahmsa, 5. koncertu Pretežno vokalnega cikla, ki ga je pod naslovom Mistično zapolnila glasba Arva Pärta, Damijana Močnika in Johanna Sebastiana Bacha, plesni predstavi Prometej Nastje Bremec Rynia, Michala Rynie in MN Dance Company, ki je januarja letos doživela premiero v SNG Nova Gorica, prejšnjo sredo pa so jo uprizorili še v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ter napovedujemo Janus festival - festival nove glasbe, ki se v Celju začenja 10. aprila.

in solista Jean-Efflam Bavouzet in Gil ShahamV središču sta dva dogodka: četrti koncert iz cikla Filharmonični klasični koncerti, na katerem sta nastopila pianist Jean-Efflam Bavouzet in dirigent Gabor Takács-Nagy ter peti koncert za zlati abonma Cankarjevega doma, v sklopu katerega so nastopili Nemški simfonični orkester iz Berlina, violinist Gil Shaham in dirigent David Robertson. Bili smo tudi na tretjem koncertu iz cikla Mozartine Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, na koncertu Komornega godalnega orkestra Furlanije-Julijske krajine, na baletni premieri z naslovom Cluster in na 14. Slovenski glasbeni olimpijadi.

V veliki avli Cankarjevega doma se predstavljajo slovenski arhitekti in študentje arhitekture na že tradicionalni bienalni razstavi Arhitektura inventura. Gre za najobširnejši pregled arhitekturnega delovanja v Sloveniji. Izbor obsega 138 arhitekturnih projektov, med njimi so tudi študentski. Letošnja naslovna tema razstave je odgovornost.

Danes se začenja 26. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, na katerem se bo mogoče udeležiti filmskih projekcij, razstav, koncertov in literarnih večerov. Pesnica in esejistka Meta Kušar je pri založbi Morfem izdala zbirko štirih esejev z naslovom Abonma za poezijo. V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo danes premiera filma Kaj ti je deklica, celovečernega prvenca scenaristke in režiserke Urške Djukić. V Galeriji Fakultete za družbene vede v Ljubljani pa se bo odprla samostojna razstava posterjev in ilustracij Oblikovanje in družba iz oči v oči Mirka Ilića. Vabljeni k poslušanju!

Danes se začenja 26. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, na katerem se bo mogoče udeležiti filmskih projekcij, razstav, koncertov in literarnih večerov. Pesnica in esejistka Meta Kušar je pri založbi Morfem izdala zbirko štirih esejev z naslovom Abonma za poezijo. V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo danes premiera filma Kaj ti je deklica, celovečernega prvenca scenaristke in režiserke Urške Djukić. V Galeriji Fakultete za družbene vede v Ljubljani pa se bo odprla razstava samostojna razstava posterjev in ilustracij Oblikovanje in družba iz oči v oči Mirka Ilića. Vabljeni k poslušanju!

Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bo koreograf Leo Mujić nocoj predstavil svoj dramski balet Hamlet, ki je premierno zaživel na odru zagrebške operno-baletne hiše. Slovito zgodbo angleškega dramatika Williama Shakespeara bo pospremila glasba Petra Iljiča Čajkovskega in Camilla Saint-Saënsa. To bo tudi zadnja premiera umetniškega direktorja Renata Zanelle, ki se poslavlja od ljubljanskega baleta. Novo predstavo so pripravili tudi v Lutkovnem gledališču Maribor. Uprizoritev z naslovom Robi kapucawashere – Tukaj je bil Robi kapuca je namenjena otrokom, starejšim od deset let, ustvarjalci so se potrudili narediti izdelek, ki je mladim blizu tako jezikovno kot vizualno. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo danes zazvenelo eno najmočnejših glasbenih del 20. stoletja, Vojni rekviem Benjamina Brittna. V koprodukciji Festivala Ljubljana, Cankarjevega doma in Slovenske filharmonije se bodo združili vrhunski glasbeniki različnih narodnosti in kultur v univerzalnem sporočilu miru.

Razstavo svojih velikih barvnih fotografij -, ki je na ogled v Mali galeriji Cankarjevega doma, je poimenoval Beli dim, rjav odblesk. Njujorški odsev je sicer še vedno zlat, a že malo odglancan, pravi Nik, ki je fotografijam dodal še tekst, nekakšne izpovedne haikuje. Na ulicah, v barih in klubih, se z njujorčani zlahka zapleteš v pogovor in tudi fotografiranje jim ni tuje. Nik Erik Neubauer je avtor dveh fotografskih knjig: Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, ki je bila izbrana za najboljšo knjigo na Photo Festivala v Belfastu in knjigo Kje je After?, ki je prišla v ožji izbor festivala fotografije v Arlesu, knjiga je od lani naprodaj v njujorški knjigarni Printed Matter bookshop. Nik Erik Neubauer je član kolektiva Študio, skupaj pripravljajo časopis sodobne slovenske fotografije. Njegovo avtorsko delo zastopa Galerija Fotografija.

So vodili dirigenti Lio Kuokman, Tabita Berglund in Tito Ceccherini.V središču so trije dogodki: četrta koncerta iz ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in zlatega abonmaja Cankarjevega doma ter drugi koncert iz cikla Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije. Bili smo tudi na podelitvi Škerjančevih diplom, priznanj in nagrad, drugem koncertu iz cikla Mozartine in na koncertu samospevov Glasbene matice. Ob koncu napovedujemo še 8. Zimski festival in cikel V etru pesem, ki je nastal v sodelovanju z Glasbeno matico in programom Ars.

Dragan Živadinov je gledališki umetnik, ki je v prvi polovici osemdesetih let nastopil s svojo vizijo odnosov med gledališkimi elementi in z vrhuncem tega obdobja, Krstom pod Triglavom, ki je bil hkrati tudi krst odra Gallusove dvorane Cankarjevega doma, odločno premaknil prostor konflikta iz besedila v likovni odrski jezik ter se od političnega gledališča obrnil v območje estetskega. Sam pravi, da ima v umetnosti dve življenji, v vsem njegovem opusu pa lahko spremljamo nekatere poteze, ki jim namenja posebno pozornost. Bodisi gre za reference iz umetnosti 20. stoletja, s posebnim poudarkom na avantgardah, bodisi za gledališke elemente in njihova razmerja, na primer gledališki prostor in gledalčev pogled, razmerja med govorjenim, vizualnim in gibalnim jezikom ter prizadevanje za abstraktno. Posebno pozornost namenja tudi prototeoretskemu jezikovnemu orodju, ki ga razvija tako v pisnem kot govorjenem jeziku ter v oblikah informansov. Ustvarjanje Dragana Živadinova odločilno zaznamuje mit o Hermanu Potočniku Noordungu in njegovem geostacionarnem satelitu, ki je v središču 50-letne gledališke predstave Noordung 1995‒2045 in je podlaga za postgravitacijsko umetnost zadnjih treh desetletij.

V oddaji Svet kulture boste najprej izvedeli več o razstavi Svet v barvah, slovensko slikarstvo 1848–1918, ki se nocoj odpira v avstrijski galeriji Belvedere. Gre za prikaz najpomembnejših likovnih del slovenskega realizma in impresionizma. Pogovarjali smo se tudi z Igorjem Samoborjem, ki je na oder Štihove dvorane Cankarjevega doma ponovno postavil legendarno gledališko predstavo Igralec iz leta 1995.

Vedeli smo. A nismo dovolj naredili. To je sporočilo pred kratkim odprte razstave v Prvem predverju Cankarjevega doma z naslovom: Vesti, ki niso zbudile vesti. Gre za razstavo povezano z obeleževanje 30 obletnice genocida v Srebrenici z izborom časopisnih naslovnic in izrezkov slovenskega, bosanskega in svetovnega tiska, ki prikazuje kako so novice o dogajanju v Bosni in Hercegovini z začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja pronicale v javnost. In kako je, kljub temu da so dogodki vodili v genocid, svet ostal nemočen pred bližajočo katastrofo. Sogovornika: kustos razastave dr. Ali Žerdin vodja programa "8372 živih spominov" Ela Porić

Koreografski mit o prinašalcu ognja zanima odnos posameznika do množice, najsi bo ta božanska ali ljudska – uprizoritev pokaže, da sta to le dve plati istega obraza. Mistično odrsko delo pa vzpostavi tudi polemično vprašanje o prometejstvu danes. Plesna predstava je nastala v produkciji MN Dance Company in v koprodukciji SNG Nova Gorica, Cankarjevega doma Ljubljana in Evropske prestolnice kulture GO! 2025. Koreografa: Michal Rynia, Nastja Bremec Rynia Dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Avtorja glasbe: Sebastien Bal, Mateja Starič Scenograf: Michal Rynia Oblikovalec svetlobe: Matjaž Bajc Oblikovalec zvoka: Stojan Nemec Oblikovalec scenskih elementov in rekvizitov: Gorazd Prinčič Svetovalec za scenografijo: Aleksander Blažica Plesalci: Alexander Belin, Nastja Bremec Rynia, Nathan Dhugues, Rebecca Granzotto, Iva Ilievska, Eri Nishibara, Michal Rynia, Manon Veenstra, Luka Vodopivec, Lucy Woodhouse, Elia Zahnd, Stefania Pisapia Godalni kvartet Ensemble Dissonance: Klemen Bračko, Jelena Ždrale, Klemen Hvala, Deyan Muc, Jelena Pejić

Za odrsko adaptacijo romana Draga Jančarja In ljubezen tudi sta poskrbela Luka Marcen in Tatjana Doma. V predstavu v vlogi Sonje in Valentina zaigrata Gaja Filač in Žan Koprivnik.

Pokrajinski muzej Murska Sobota je z včerajšnjo akademijo v soboškem gradu, obeležil 70 letnico delovanja. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo v četrtek premiera operete Netopir Johanna Strauss mlajšega. Največja slovenska založba Mladinska knjiga pa letos obeležujeta 80-letnico delovanja.

Ime tedna je Samo Curk, predsednik društva AETP, kjer si prizadevajo za transparentnost v slovenski živinoreji in opozarjajo na slabo ravnanje z živalmi v slovenski živilski industriji. Z objavo grozljivih posnetkov kokoši nesnic na eni od slovenskih kmetij so opozorili na neprimerno rejo, za kar bodo pri Upravi za varno hrano proti rejcu uvedli prekrškovni postopek, z odločbo pa odredili ukrepe za odpravo neskladij.Kandidata sta bila še: Viljem Babič, producent in zborovodja English Student Theatra II. Gimnazije Maribor, kjer so z muzikalom Rent petkrat razprodali Linhartovo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani. Dijaki so z gostovanjem v največji kulturni ustanovi pri nas kronali več kot 30-letno tradicijo razvoja muzikala na mariborski gimnaziji. Rebeka Kropivšek Leskovar, magistrica informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki v skupini Interblock razvija tehnologije na področju strojnega vida. Je prejemnica naziva Inženirka leta 2024, z etičnim odnosom do razvoja tehnologij pa hkrati tudi pozitiven zgled inženirstva, ki v ospredje postavlja človeka. 

Jutri se bo v Linhartovi dvorani odvil tradicionalni filmsko-glasbeni dogodek Slovenske kinoteke, Cankarjevega doma in programa Ars, ki se jim letos pridružuje še Simfonični orkester RTV Slovenija. Ta bo ob filmu Zora: Pesem o dveh ljudeh Friedricha Wilhelma Murnaua, ki velja za enega najlepših in največjih nemih filmov, izvedel partituro Andreja Goričarja pod vodstvom skladatelja. Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma pa bo v nedeljo slovenska premiera hipnotične plesne predstave Gran Bolero Gala, ki je nastala po idejni zasnovi španskega plesalca in koreografa Jesúsa Rubia Game. Vabljeni k poslušanju!

Jutri se bo v Linhartovi dvorani odvil tradicionalni filmsko-glasbeni dogodek Slovenske kinoteke, Cankarjevega doma in programa Ars, ki se jim letos pridružuje še Simfonični orkester RTV Slovenija. Ta bo ob filmu Zora: Pesem o dveh ljudeh Friedricha Wilhelma Murnaua, ki velja za enega najlepših in največjih nemih filmov, izvedel partituro Andreja Goričarja pod vodstvom skladatelja. Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma pa bo v nedeljo slovenska premiera hipnotične plesne predstave Gran Bolero Gala, ki je nastala po idejni zasnovi španskega plesalca in koreografa Jesúsa Rubia Game. Vabljeni k poslušanju!

V »fokus« tokrat postavljamo gostovanje Komornega orkestra iz Züricha in violinistke Arabelle Steinbacher v Mariboru ter 25-letnico delovanja enega najvidnejših komornih glasbenih sestavov na Slovenskem, skupine SToP (Slovenski tolkalni projekt). V nadaljevanju najprej poročamo o nastopu Luzernskega simfoničnega orkestra v Zlatem abonmaju Cankarjevega doma in 3. koncertu, imenovanem 'Z lahkoto' filharmoničnega abonmajskega cikla FKK, na katerem je Orkester Slovenske filharmonije vodil Hans Graf, kot solist pa se je v Brahmsovem 2. Klavirskem koncertu predstavil Herbert Schuch. Poročamo tudi o sobotnem koncertu z naslovom Magnificat, ki ga je v Slovenski filharmoniji pripravila Glasbena matica Ljubljana, v drugem delu Glasbenega utripa pa se odpravljamo še na obalo – v Izoli je nastopila Vokalna skupina Gallina, v Kopru Harmonikarski orkester AccordiOna – in prav ob koncu še v reško operno hišo. Tam so uprizorili opero Richarda Straussa z naslovom Ariadna na Naksosu.

Simfonični orkester Cantabile nadaljuje tradicijo navdihujočih božičnih koncertov v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Letošnji koncert bo jubilejni, že deseti po vrsti. V ponedeljek, 23. decembra, ob 19.30, bo v Cankarjevem domu na odru v doživetju združil prek 150 glasbenikov. Koncert nam je predstavil maestro Marjan Grdadolnik.

Januarja 2024 je v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma potekal koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila violinistka Ajda Gutnik. Svoj nastop je začela s Sonato št. 21 v e-molu, K. 304 Wolfganga Amadeusa Mozarta, nadaljevala s priljubljenim delom Introdukcija in rondo capriccioso, op. 28 Camilla Saint-Saënsa in sklenila z miniaturo Fritza Kreislerja Lepi rožmarin. Vse je izvedla ob klavirski spremljavi Andreja Goričarja. Ajda Gutnik je prvonagrajenka številnih državnih in mednarodnih tekmovanj. Violino je začela igrati s šestimi leti v Glasbeni šoli Vrhnika v razredu Nastje Cajhen Rode, zaključno leto nižje glasbene šole pa je opravila pod vodstvom Đorđa Beraka v Glasbeni šoli Ljubljana Vič-Rudnik. Ko je nastopila na januarskem koncertu, je bila dijakinja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu Veronike Vilar Brecelj, poleg tega pa svoje znanje redno izpopolnjuje še na seminarjih pri profesorjih, kot so Emilio Percan, Žiga Brank, Božena Angelova, Gorjan Košuta idr.

17. januarja je na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma nastopil Adrian Ignjatović in se občinstvu predstavil z izvedbo pisanega koncertnega sporeda. Obsegal je Allegro moderato iz Koncerta za harfo in godalni orkester v B-duru Georga Friedricha Händla, Sonato za klavir št. 2 v G-duru Paula Hindemitha, Srebrno pesem za rog in harfo Črta Sojarja Voglarja, ki jo je izvedel s hornistom Jakobom Skerbišem, ter Ples škratov za harfo solo Henriette Renie. Adrian Ignjatović se je harfo začel učiti s sedmimi leti pod vodstvom Anje Gaberc v glasbeni šoli na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, v času koncerta pa je bil dijak tretjega letnika te šole pri isti profesorici. Poleg številnih tekmovanj je kot solist ter član simfoničnega in pihalnega orkestra igral na več javnih in internih nastopih na matični šoli in drugod. Je dobitnik številnih domačih in tujih priznanj.

Ste brali Cankarja? Ste ga brali kot del obveznega šolskega programa? Se vam zdi Cankar težek? Mogoče bi ga morali ponovno vzeti v roke in njegovo izjemno literarno zapuščino preveriti iz perspektive zrelega bralca. Že osem let vsako sredo popoldan potekajo branja Cankarjevih del v Močilniku na Vrhniki. Začelo se je kot protestno branje na pobudo Turističnega društva Blagajana. Ko protestnih razlogov ni bilo več, so bralke in bralci vztrajali zaradi spoštovanja, navdušenja in ljubezni do Ivana Cankarja. Pozimi, ko so zunanje temperature nižje, se branja Cankarja iz Močilnika preselijo v notranje, toplejše prostore. Minulo sredo je pri »Črnem orlu« nasproti Cankarjevega spomenika na Vrhniki potekalo že 431. branje del pisatelja s Klanca. Pridružil se jim je tudi Bojan Leskovec in nastala je tokratna Nedeljska reportaža.

Nedavni strokovni kolokvij z naslovom V goščavi kapitalizma – Sveta Ivana Klavniška danes, ki je bil na pobudo Založbe /*cf. v sodelovanju z raziskovalnim programom AGRFT in Slovenskim mladinskim gledališčem vključen v humanistični program Cankarjevega doma ob ljubljanski premieri in slovenski praizvedbi te esejistične drame, je bil zastavljen kot multidisciplinarni diskurzivni dogodek. Z dvema od predavateljev, teatrologoma Aldom Milohnićem in Jakobom Ribičem, se bo pogovarjala dramaturginja Vilma Štritof. Vabimo vas k poslušanju!

Vsak peti prebivalec Slovenije je star 65 let ali več – v številkah to pomeni, da pri nas živi že več kot 460.000 starostnikov in starostnic. Starost je lahko lepo in polno življenjsko obdobje. Kar pa ne velja za vse. Lahko jo spremljajo stereotipi, predsodki, diskriminacija. Vedno glasnejši so tisti, ki opozarjajo, da smo v neoliberalizmu – ki ceni moč, mladost, zdravje, lepoto, produktivnost – prešli iz sočutnega dojemanja starosti v sovražni starizem – v sovražno staromrzništvo. Namesto, da bi starostnike obravnavali kot enakopravne člane družbe, jih potiskamo na rob. Kakšna je torej starost v Sloveniji? Kako v Sloveniji živijo starejši od 65 let; starostniki? Razpravljajo: doc. dr. Mateja Berčan, ki na terenu dela kot patronažna medicinska sestra, hkrati tudi predava na Univerzi Alma Mater Europaea; predavateljica in raziskovalka asist. dr. Miriam Hurtado Monarres s Fakultete za družbene vede, magister managementa Alen Gril (Dom dr. Janka Benedika Radovljica) ter antropolog in predavatelj prof. dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka. V živo iz Cankarjevega doma ob Festivalu za tretje življenjsko obdobje pripravil: Iztok Konc.Foto: Pixabay, cc

Znana je nova sestava Evropske komisije. Predsednica Ursula von der Leyen je Marti Kos, ki je še v postopku potrditve kandidature, namenila resor za širitev Unije. Pristojnosti vključujejo tudi vzhodno soseščino povezave ter nadaljnjo podporo Ukrajini. Premier Robert Golob je poudaril, da je Sloveniji uspel zgodovinski met: Druge teme: - Kandidat za novega obrambnega ministra je Borut Sajovic. Minister za izobraževanje Darjo Felda podal ustni odstop, premier Robert Golob bo na ta položaj predlagal Vinka Logaja. - Poplave v srednji Evropi zahtevale najmanj 19 smrtnih žrtev, nekateri kraji na Poljskem, Češkem, Madžarskem in Slovaškem še vedno ogroženi. - Novi generalni direktor Cankarjevega doma bo dozdajšnji direktor kranjskega gledališča Jure Novak.

Pripravljamo pregled treh koncertov: koncerta abonmaja FKK Slovenske filharmonije "Za konec sezone", koncerta iz cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu in koncerta 8. festivala Prisluhi v Mestnem gozdu v Celju. Predstavljamo tudi abonmaje prihajajoče sezone Cankarjevega doma.

Pretekli teden je minil v znamenju konca koncertne sezone. Bliža se poletje in v ponedeljek smo že vstopili v enega poletnih festivalov, saj je na Kongresnem trgu v Ljubljani potekal otvoritveni koncert festivala Imago Sloveniae. Katere koncerte bo letos ponudil v poslušanje in kje bodo potekali, ob koncu oddaje, še prej postavimo piko na i nekaterim abonmajem sezone v iztekanju. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so se končali Zlati abonma s koncertom Praške filharmonije, abonma Veličastni s sodobno plesno predstavo Vezi duš in abonma Kromatika z dirigentom Jascho von der Goltzem in solistoma Matjažem Bogatajem in Marušo Turjak Bogataj. Tam je zapel še Partizanski pevski zbor, Zbor in Orkester Slovenske filharmonije pa sta s koncertom Za dušo v Slovenski filharmoniji sklenila abonma VIP – Vokalno-instrumentalni program. Poleg tega so te dni v Društvu slovenskih skladateljev podelili naše najvišje strokovno priznanje za skladatelje – Kozinovo nagrado, ki jo je letos prejel Ambrož Čopi.

V petek, 15. marca je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal koncert v okviru cikla Zlati abonma. Občinstvu se je predstavil Simfonični orkester mesta Birmingham pod vodstvom novega glavnega direktorja in umetniškega svetovalca orkestra, Kazukija Yamade. Z orkestrom je nastopila pianistka Alice Sara Ott. Prejšnji teden sta zaznamovala še dva odlična zborovska večera – petkov koncert Dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in izvedba Pasijona po Janezu, ki jo je pripravila Glasbena matica Ljubljana.

Osrednjo pozornost tokrat namenjamo gostovanju nemškega organista Martina Sturma v Srebrnem abonmaju Cankarjevega doma. Tam so prav tako prejšnji teden na 3. koncertu, poimenovanem Za mlade, cikla Filharmonični klasični koncerti nastopili mlada nadarjena violinistka Patricija Avšič, ki se je kot solistka predstavila v 1. violinskem koncertu Henryka Wieniawskega, Orkester Slovenske filharmonije in gostujoči škotski dirigent Douglas Boyd. V nadaljevanju se odpravljamo še na Primorsko, natančneje v Novo Gorico, kjer sta v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica na 6. koncertu tamkajšnje letošnje abonmajske sezone nastopila violinist Žiga Brank in pianistka Beata Ilona Barcza. Tokratno oddajo zaključujemo s panoramo iz reške operne hiše, kjer so uprizorili Puccinijevo Dekle z zahoda.

Koncert za zlati abonma ter koncert Zbora Slovenske filharmonije sta bila dogodka, ki sta zaznamovala pretekli teden in ju danes izpostavljamo v oddaji. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je gostoval sloviti Madžarski narodni filharmonični orkester, ki je izvedel dela Sergeja Prokofjeva, Franza Liszta, Frederica Chopina in Bele Bartoka, v glavnih vlogah pa sta nastopila dva ruska glasbenika – dirigentka Alevtina Ioffe in pianist Aleksander Malofejev. V Dvorani Marjana Kozine Slovenske filharmonije pa je bil v nedeljo tretji koncert filharmoničnega abonmajskega cikla PVC – Pretežno vokalni cikel. Zgovoren naslov, »Za abrahama«, je odsev obeležitve osebnega jubileja enega naših vidnejših zborovskih dirigentov in skladateljev, Ambroža Čopija. Spored je zajemal izbor njegovih del, sam pa je prevzel tudi dirigentsko vodstvo Zbora Slovenske filharmonije.

Gost je dr. Ali Žerdin, avtor dokumentarne razstave Zgodovinski spomin, tretja dimenzija časopisa, ob 60. obletnici atentata na Johna F. Kennedyja, ki je te dni na ogled v Prvem predverju Cankarjevega doma.Ali Žerdin je novinar in urednik ter kustos Muzeja tiska, ki že vrsto let sistematično zbira in hrani časopise in revije pomembnejših medijskih dogodkov v svetovni (in naši) zgodovini.

Osrednjo pozornost namenjamo koncertu Orkestra Slovenske vojske, dirigenta Johana de Meija in japonskega violončelista Yukija Ita, ki so 27. oktobra nastopili v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in koncertu Za spomin, s katerim se je na isti dan v Slovenski filharmoniji začela nova sezona filharmoničnega cikla VIP. Spored je spletala glasba Pavla Mihelčiča in Petra Ebna. Skozi pogovor z Urošem Mijoškom napovedujemo novo sezono Glasbene mladine Slovenije, ocenjujemo operni premieri Verdijevega Rigoletta in Puccinijeve Manon Lescaut v Zagrebu oziroma Trstu, oddajo pa zaokrožujemo s pregledom dogajanja na Beneškem glasbenem bienalu.

Slovensko komorno glasbeno gledališče je ta mesec obeležilo dvajsetletnico delovanja.S koncertom Dunajskih simfonikov pa se je začela letošnja jubilejna 30. sezona za zlati abonma Cankarjevega doma. V oddaji še o nastopu Kristine Bogataj s komornim zborom Dekor in graški premieri Hoffmannovih pripovedk. Napovedujemo tudi sezoni Celjskega godalnega orkestra in ljubljanske akademije za glasbo.

Hervé Le Tellier je šestinšestdesetletni francoski pisatelj in lingvist, avtor več kot dvajsetih proznih del, večinoma romanov in zbirk kratkih zgodb. Je predsednik skupine za potencialno književnost Oulipo (ulipó), kar ni zanemarljivo za njegovo pisanje. Prav o izzivih, ki si jih pri ustvarjanju sam postavlja, je namreč govoril v intervjuju s Tadejo Krečič Scholten. Hervé Le Tellier je bil leta 2020 dobitnik Goncourtove nagrade za roman Anomalija, ki ga imamo v slovenskem prevodu Janine Kos. To je najprestižnejša francoska nagrada za književnost. Hervé Le Tellier je nedavno obiskal Ljubljano in nastopil pred polno Kosovelovo dvorano Cankarjevega doma. Roman Anomalija pa so za svojo Goncourtovo nagrado izbrali tudi študenti francoščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dan po nastopu v Cankarjevem domu si je pisatelj vzel čas tudi za poslušalce Razgledov in razmislekov.

Glasba ima ugoden učinek na razvoj otroka, dobro vpliva na okrevanje in spoprijemanje z nekaterimi motnjami, podpira zdravljenje nekaterih bolezni. Ponekod v Evropi uspešno izvajajo projekte, poimenovane 'kultura na recept'. Koliko pri nas vemo o vplivu zvoka in glasbe v človekovem najzgodnejšem razvojnem obdobju, pa tudi o pomenu zvočnega okolja za ranljive skupine, kot so posamezniki z oviranostmi in kroničnimi boleznimi? (Koliko) je kultura dostopna tudi njim? Zakaj otroci raje hodijo na kulturne prireditve s kom drugim kot s starši? O vsem tem v posnetku pogovora za projekt B-Air z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma in sogovorniki.Gostje: Uršula Cetinski, generalna direktorica ljubljanskega Cankarjevega doma;dr. Valerija Bužan, klinična psihologinja in predsednica Društva Downov sindrom Slovenija;Franci Krevh, akademski glasbenik tolkalec, član orkestra in vodja družinskega abonmaja Slovenske filharmonije; Tadej Meserko, vodja sektorja za raziskave, razvoj in medpodročno raziskovanje na Ministrstvu za kulturo;Antonina Šel, zdravnica, Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije,Polona Torkar, strokovna sodelavka Društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture Asociacija.

Kulturne in ustvarjalne dejavnosti že nekaj časa ne želimo več predstavljati le kot stroška, ki bi ga morala plačevati država, ampak tudi kot naložbo in pomembno gospodarsko panogo. Čeprav so želje po sodelovanju v zadnjem obdobju večje, pa je med področji tudi meja, ki izvira iz različnih načinov dela, želja in pričakovanj. Kako se sploh spraševati o ekonomski vrednosti kulture in umetnosti? Na čem je mogoče graditi povezovanje med kulturo in gospodarstvom? Koliko je vreden vsak evro, vložen v kulturo, v ponovitvi pogovora, ki ga je za Ars pripravil Aleksander Čobec. Sodelujejo: Anja Zorko, vodja Centra za kreativnost; dr. Bogomir Kovač, profesor ekonomije na ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Uršula Cetinski, tudi direktorica Cankarjevega doma; Darko Brlek, direktor Festivala Ljubljana; in Jurij Krpan, umetniški vodja Zavoda Kersnikova. Oddaja je nastala ob finančni pomoči Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališč Unije.

V Cankarjem domu v Ljubljani je v počastitev svetovnega dneva čebel dramski igralec Blaž Šef v neposrednem radijskem prenosu na Prvem interpretiral pesmi Neže Maurer, zbrane pod naslovom Od srede do petka, v katerih smo z vetrom potovali med oblaki. Gre za šesto oddajo Lahko noč, otroci v našem novem ciklu radijskih čebelic - besedil iz knjižne zbirke Čebelica, ki so zaživela v zvočni podobi. Letošnji cikel je zasnovan kot poklon knjižni zbirki, ki letos praznuje svojih 70 let in ob kateri so in še odraščajo generacije. Pripovedovalec: Blaž Šef. Avtorica besedila: Neža Maurer. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Oblikovalci zvoka: Matjaž Miklič, Matjaž Mastnak in Miha Oblak. Režiser oddaj in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. V živo iz Cankarjevega doma v Ljubljani.