Podcasts about cankarjevega

Olupljeni iglavci z okrašenimi krošnjami in debli, na katerih se pogosto znajde prometni znak za omejitev hitrosti, v zadnjem času pa tudi pravcate improvizirane skulpture ali jumbo plakati – to so rojstnodnevni mlaji, ki naj bi se pravzaprav razvili iz obeležij, povezanih s plemstvom. Čeprav jih danes povezujemo predvsem s podeželjem, jih lahko opazimo tudi v mestnih okoljih, pred leti pa so ujeli zanimanje mlade fotografinje Lucije Rosc, ki se pri svojem delu pogosto posveča spominu, trenutno pa se z razstavo Vozi počasi predstavlja v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.

V torek, 10. februarja, se je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma veličastno začel 9. Zimski festival z izvedbo redko izvajane dramske simfonije Romeo in Julija Hectorja Berlioza. Pod taktirko maestra Charlesa Dutoita so jo izvedli Orkester Slovenske filharmonije, združeni zbor in mednarodno uveljavljeni vokalni solisti. Čeprav se Berliozova dramska simfonija Romeo in Julija ne znajde ravno pogosto na koncertnih sporedih, ji njen obseg, glasbeno-kompozicijske kvalitete in monumentalnost brezčasne Shakespearjeve ljubezenske tragedije vendarle zagotavljajo pomembno mesto in skorajšnji kultni status v repertoarju velikih vokalno-instrumentalnih del glasbene romantike. Prejšnji teden je sijajno zazvenela na otvoritvenem koncertu 9. zimskega festivala, na katerem so moči združili kanadska mezzosopranistka Julie Boulianne, francoski tenorist Cyrille Dubois in angleško-francoski basist Edwin Crossley Mercer kot trije vokalni solisti, litovski Državni zbor iz Kaunasa in Festivalski zbor Virtuozi iz Beograda ter Orkester Slovenske filharmonije. Nastopajoče je vodil priznani dirigent, maestro Charles Dutoit, ki je v zadnjih letih že večkrat uspešno sodeloval s filharmoničnim orkestrom, s katerim se je po besedah direktorja Slovenske filharmonije Mateja Šarca zelo dobro ujel: "in da obstaja neko izjemno spoštovanje in pa tudi razumevanje, čutenje na različnih nivojih do te mere, da lahko rečem, da se in en in drug partner izjemno veselita vsakega novega srečanja in koncertov (…) vsakič, ko maestro Dutoit pride v Ljubljano, ugotovimo, da je v še boljši formi, kot je bil na prejšnjem koncertu". Izvedbo dramske simfonije Romeo in Julija Hectorja Berlioza so na otvoritvenem koncertu 9. Zimskega festivala pozitivno zaznamovali prav vsi nastopajoči, še najbolj pa to velja za Charlesa Dutoita, velikega poznavalca in interpreta francoske romantične glasbene zapuščine. Dutoit, ožarjen z avro velikih maestrov, je partituro »prebral« s posebno naklonjenostjo in odnosom do vsake podrobnosti; z občutenimi gestami je vlekel niti izvajalcev, iz katerih je izvabil najboljše in jih povsem uglasil. Z gibkima glasovoma, ki sta bila intonančno zanesljiva, predvsem pa razkošna v izrazu, sta se predstavila mezzosopranistka Julie Boulianne in tenorist Cyrille Dubois, morda največji pečat med vsemi pa je s svojim voluminoznim, baržunastim basovskim glasom, odrsko prezenco in mogočnim utelešenjem patra Lorenza v zadnjem delu dramske simfonije pustil markantni Edwin Crossley Mercer. Dobro uglašen, glasovno homogen in polnozvočen je bil tudi združeni zbor, ki je bil tu in tam razdeljen tudi na posamezne podskupine. Največji delež pa je na odru poleg maestra Dutoita zagotovo opravil zelo odziven, zanesljiv in muzikalno razpoložen Orkester Slovenske filharmonije kot osrednji nosilec narativnega glasbenega toka. Dutoit je vokalne glasove in orkestrsko igro stkal v organsko spleteno celoto, ki se je gibko odzivala na njegove geste in iz partiture povzela vse tiste odlike, ki jo krasi – dramo, liričnost številnih, mestoma precej kromatiziranih melodičnih linij in nenadna prehajanja med različnimi značaji, kontrasti. V spominu tako še vedno živo zveni topline poln zven godal oziroma posameznih godalnih sekcij, ki so bile pod Dutoitevim vodstvom izjemno prožne, s sijajem oblit zven trobil ter daljši solistični nastopi še zlasti oboe (Cristina Monticoli) in klarineta (Massimiliano Miani), ki nas je očaral z izjemnimi pianissimi, ki so kakor toplo rezilo skozi maslo predrli čuječo tišino avditorija Gallusove dvorane. Stoječe ovacije ob končnem aplavzu so bile povsem upravičene in hkrati primerna nagrada za trud glasbenikov in veličino izvedbe, ki bo še dolgo odzvanjala…

Poročamo o uspešnem odprtju letošnjega Zimskega festivala, na katerem je zazvenela dramska simfonija Romeo in Julija. Obiskali smo premiero opere Lakmé v Mariboru ter abonmajske koncerte ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Pretežno vokalni cikel Slovenske filharmonije in Srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma. Poročamo tudi o novostih v Tržaški operi in operi La Fenice v Benetkah, o kantati Noetove noči Tadeje Vulc, ki so jo uspešno izvedli ob slovenskem kulturnem prazniku ter o slavnostnem koncertu, ki so ga na Obali pripravili ob 80. letnici delovanja Gimnazije Koper.

Poročamo o uspešnem odprtju letošnjega Zimskega festivala, na katerem je zazvenela dramska simfonija Romeo in Julija. Obiskali smo premiero opere Lakmé v Mariboru ter abonmajske koncerte ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Pretežno vokalni cikel Slovenske filharmonije in Srebrni abonma ljubljanskega Cankarjevega doma. Poročamo tudi o novostih v Tržaški operi in operi La Fenice v Benetkah, o kantati Noetove noči Tadeje Vulc, ki so jo uspešno izvedli ob slovenskem kulturnem prazniku ter o slavnostnem koncertu, ki so ga na Obali pripravili ob 80. letnici delovanja Gimnazije Koper.

Tik pred državnim kulturnim praznikom tokrat začenjamo tedenski pregled z napovedjo koncepta večerne državne proslave v ljubljanskem Cankarjevem domu, ki jo režira lanski Prešernov nagrajenec Dragan Živadinov, nadaljujemo pa s petkovo slavnostno otvoritvijo prenovljene Prešernove rojstne hiše v Vrbi na Gorenjskem. Bolj podrobno smo se tokrat lotili dveh razstav, večje, ki jo je v prostorih ljubljanskega Cankarjevega doma pripravil Narodni muzej Slovenije, z naslovom »Čivki iz preteklosti: Slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede«. Obiskali smo tudi ljubljansko Galerijo Vžigalica, kjer so te dne odprli razstavo z naslovom »Avantgarden 3.0.« akademske slikarke Tanje Vojinović, opozarjamo pa še na izstopajočo razstavo v Ljubljani in posvetovanje o kulturni dediščini. Za zaključni del smo pripravili malce obširnejšo napoved 12 gledaliških predstav lanskega leta, ki jih je selektorica Kaja Novosel izbrala za t.im. »tekmovalni del« letošnjega že 61. Borštnikovega srečanja, ki bo junija v Mariboru.

Pred bližajočim se slovenskim kulturnim praznikom so v Vrbi slavnostno odprli obnovljeno rojstno hišo pesnika Franceta Prešerna in rekonstruirano gospodarsko poslopje, v katerem bo odslej deloval interpretacijski center. Tako kot vsako leto, tokrat pa že osemdesetič, bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani Prešernova proslava s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada.

Ajda Smrekar je trenutno najbolj zasedena gledališka in filmska igralka, te dni jo lahko gledamo tudi v poetičnem spektaklu Orfej in Evridika na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma, v režiji Jana Krmelja, po besedilu Urše Majcen in glasbeni partituri Saša Vollmaierja ter številnih sodelujočih. Ajda Smrekar nastopa kar v treh vlogah: pisateljice Virginije Woolf, pesnice Sylvije Plath in dramatičarke Sarah Kane. Ajda Smrekar igra tudi eno od glavnih vlog v hrvaškem celovečernem otroškem filmu Bučko, ki bo v kratkem doživel premiero v Zagrebu.

''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' je naslov razstave, ki slovensko arheologijo predstavlja s tremi specifičnimi vrstami predmetov: tistimi, ki jih povezujemo z zvokom in glasbo, s simbolnimi predmeti in s tistimi, ki nosijo najzgodnejše zapisane besede. Vsak razstavni eksponat pripoveduje svojo zgodbo; izdelal, obdelal, cenil, nosil, uporabljal, izgubil ali zavrgel ga je nekdo, ki je nekoč živel na ozemlju današnje Slovenije. Razstavo je skupaj pripravilo kar deset slovenskih muzejev, ki v svojih zbirkah hranijo neprecenljive arheološke zaklade, med njimi so tudi svetovno znani predmeti, kot sta neandertalčeva piščal iz Divjih bab in koščena šivanka iz Potočke zijalke. Prvotno je bila razstava Čivki iz preteklosti predstavljena na 75. mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Nagrajena je bila z Valvasorjevim odličjem in priznanjem Slovenskega arheološkega društva. Premierno na slovenskih tleh je do 23. avgusta na ogled v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. Sogovornici: • Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa Cankarjevega doma • dr. Daša Pavlovič, vodjo razstavnega projekta (Narodni muzej Slovenije)

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je premiero doživel poetični spektakel Orfej in Evridika, ki vsem dobro znani grški mit pretvori v poetično premišljevanje o smrti in ženski emancipaciji. Predstavo je režiral Jan Krmelj, avtorica besedila je Urša Majcen. Predstava je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma, Mestnega gledališča ljubljanskega in En–Knapa. Avtorica besedila: Urša Majcen Avtor glasbe: Sašo Vollmaier Režiser: Jan Krmelj Koreograf: Iztok Kovač Dramaturginja: Petra Pogorevc Scenograf: Lin Japelj Kostumografka: Brina Vidic Lektorica: Klasja Kovačič Oblikovalca zvoka: Matej Čelik, Jure Žigon Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec videa: Gašper Torkar Avtorja priredbe besedila: Jan Krmelj, Petra Pogorevc Avtor aranžmajev in korepetitor: Sašo Vollmaier Perzefona: Nataša Tič Ralijan Virginia Woolf, Sylvia Plath, Sarah Kane: Ajda Smrekar Evridika: Lena Hribar Škrlec Orfej: Matic Lukšič Haron: Filip Samobor Kerber: Lara Wolf k. g. Tantal: Gregor Gruden Sizif: Joseph Nzobandora - Jose Ixion: Gal Oblak k. g. Zbor: Veronika Železnik k. g., Filip Štepec k. g., Mattia Cason, Matija Franješ, Tina Habun, Fiona Macbride, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar Had: Sašo Vollmaier

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bodo premierno uprizorili poetični spektakel Orfej in Evridika. Antični mit, ki velja za eno najpresunljivejših zgodb o ljubezni onkraj smrti, je do danes doživel nepreštevne interpretacije. V veliki večini je osrednja figura veliki pevec Orfej. Pesnica in dramatičarka Urša Majcen v novi interpretaciji mit postavi na glavo in v njegovo središče postavi Evridiko. Je vrnitev v svet živih zanjo res rešitev in – jo je kdo vprašal, ali si tega sploh želi? Še ena predstava, ki v središče postavi ženske, je nova komedija v koprskem gledališču Kje je primadona? Ameriški dramatik in režiser Ken Ludwig je predelal komedijo Ti nori tenorji – ohranil je dramsko dogajanje, tri vodilne moške vloge pa zamenjal z ženskimi, s čimer je v temelju zamajal in spremenil moško-ženske odnose, z njimi pa tudi očišče komedije.

Tudi ta konec tedna bo gledališko bogat: v Slovenskem stalnem gledališču Trst bodo krstno uprizorili predstavo Na drugi strani, po besedilu argentinsko-ameriškega prozaista in dramatika Ariela Dorfmana; V Mariboru igralki in performerki Barbara Kukovec in Minca Lorenci uprizarjata duet o različnih oblikah nuje, njenih vzrokih in posledicah. V vsakdanjih situacijah iščeta napetost med zadrževanjem in izlivanjem in vedno znova ugotovita, da obstaja nešteto razlogov, zaradi katerih smo Pissed, kakršen je naslov njunega dela, ki ga bosta premierno uprizorili jutri, na Intimnem odru GT 22. Ob razglasitvi in začetku Kettejevega in Cankarjevega leta, ki ga sooblikujeta občini njunih rodnih mest: Ilirska Bistrica in Vrhnika, bo jutrišnja uvodna prireditev Kette in Cankar – iskrenost srca, moč duha.

Ena od legend slovenske popevke Elda Viler se po 60. letih pripravlja na slovo od koncertnih odrov. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo 14. februarja nastopila ob spremljavi Revijskega orkestra. V ljubljanski cerkvi sv. Trojice bo drevi ob 19.30 koncert Sakralnega abonmaja z naslovom Zven veličastja. Nastopil bo APZ France Prešeren iz Kranja skupaj z baročnim orkestrom Nova akademija.

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo v sklopu Srebrnega abonmaja nocoj gostoval Godalni sekstet alumnov Mladinskega simfoničnega orkestra Gustava Mahlerja. Konec novembra so v Mestnem gledališču ljubljanskem uprizorili politično satiro Zmaj, ki jo je leta 1944 napisal sovjetski pisatelj rusko-judovskega rodu Jevgenij Švarc. V hiši kulture v Pivki pa so te dni odprli razstavo CiaoCiao uveljavljenega slovenskega slikarja Leona Zuodarja.

V minutah za kulturo je bil naš gost vodja programa resne glasbe, opere in baleta, ljubljanskega Cankarjevega doma Aleš Drenik. Tema pogovora bodo praznični koncerti resne in operne glasbe v mesecu decembru od Zlatega abonmaja, Božičnega koncerta do Novoletnega gala koncerta opernih arij, ter tudi tradicionalnega Novoletnega koncerta, ki bo 1. januarja.

V teh dneh smo slavili. Obletnica začetka oddajanja neprekinjenega 24 urnega programa Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia je lepa stvar. Ozirali smo se nazaj, na prehojeno pot. Zbirali smo spomine, se nasmihali ob anekdotah, trepljali po ramenih. Ob dveh razprodanih gala koncertih v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma, smo videli kopico nasmejanih obrazov. Znanci, prijatelji, ljudje, ki jih že dolgo nismo videli, so nam dali vedeti, da smo si še vedno blizu, da nas spremljajo, poslušajo, delijo naše prispevke in oddaje na družabnih omrežjih.

Predstava Spolzka tla, s podnaslovom Antimuzikal Nezaželenih, je najnovejše odrsko delo Matjaža Fariča, plesalca, koreografa in režiserja, ki v njej združuje mnogotere odrske jezike in izraze, med njimi sodobni ples, igro, petje, glasbo v živo, dodatno dinamiko pa v dogajanje vnese tudi uporaba vrtljivega odra v Linhartovi dvorani Cankarjevega odra, na katerega smo že domala pozabili. Kakor oblika je tudi vsebina zelo heterogena, predvsem pa je zanimivo soočenje ter srečanje sveta sodobnih plesalcev in plesalk s svetom brezdomcem. V to srečanje so vključene vsakršne nujnosti, navade, možnosti, strahovi, glasovi, in prekletstva, vsak na svoji strani pa se – z mislijo na jutri – bori za kolikor toliko znosen danes. Več o predstavi pa v pogovoru z Matjažem Faričem. Vabimo vas k poslušanju! foto: Darja Štravs Tisu, www.cd-cc.si

Poljsko-slovenska koreografinja in plesalka Magdalena Reiter nadaljuje svoj avtorski opus z naslovom Povečava s koreografsko instalacijo Brez naslova. Uprizoritev na stičišču plesa in avdiovizualnih medijev bo premierno postavljena v sredo, 22. oktobra, v arhitekturi Stare mestne elektrarne. Rez je naslov najnovejše predstave mednarodne plesne skupine En–Knap Group. Uprizoritev, ki bo v Španskih borcih v Ljubljani premierno na ogled v četrtek, 23. oktobra, z En–Knap Group prvič ustvarja madžarska plesalka in koreografinja Rita Góbi. V predstavi Spolzka tla, ki je del večletnega ustvarjalnega opusa režiserja in koreografa Matjaža Fariča ter hkrati nadaljevanje predstave Nezaželeni, sodeluje večje število ustvarjalcev. Premiera predstave Spolzka tla v produkciji Zavoda Flota in Cankarjevega doma bo v soboto, 25. oktobra, na odru Linhartove dvorane.

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani se je v četrtek, 9. oktobra, začela še nova sezona abonmaja FKK – Filharmonični klasični koncerti Slovenske filharmonije. Pred Orkester Slovenske filharmonije je kot gostujoča dirigentka vnovič stopila Francozinja Lucie Leguay, ki je orkester sicer vodila že na uvodnem koncertu letošnjega abonmaja SOS (1. 10.). Kot solist se je v Beethovnovem 2. klavirskem koncertu predstavil njen rojak Alexandre Tharaud, spored pa sta dopolnili še uvertura k operi Neobljudeni otok Josepha Haydna in »simfonija simfonij«, kot je bil tudi naslovljen koncert – Beethovnova 5. simfonija. Orkester Slovenske filharmonije je v novo abonmajsko sezono FKK krenil z izrazito klasičnim programom dveh dunajskih klasikov, pri čemer bi v klasicizem zazrt solistični koncert zaradi njegove narave bržkone lahko pripisali tudi Mozartu. Uvertura k operi Neobljudeni otok Josepha Haydna je uvodoma izzvenela v znamenju priostrenih kontrastov med vihraniškimi viški in bolj uglajenimi, galantnimi deli, obsežnejši del sporeda pa je pripadel Beethovnu. Še pred odmorom je v 2. klavirskem koncertu, nastalem v skladateljevem zgodnjem ustvarjalnem obdobju, kot solist nastopil francoski pianist Alexandre Tharaud. Njegov pristop k Beethovnu je bil nadvse občuten; za nekaj čarobnih trenutkov je s plastično igro in številnimi zadržki poskrbel predvsem v spevnem Adagiu in igrivem Rondoju, po drugi strani pa bi bil v prvem stavku lahko artikulacijsko odločnejši. Se je pa Tharaud organsko zlil z orkestrom in dirigentko Lucy Leguay, ki je skrbela za zgledno komunikacijo med solistom in orkestrom. Pianistova izbira intimnega dodatka – pretanjeno podane Bachove Siciliane – tako ni presenetila. Orkester je bil v Beethovnovi 5. simfoniji zvokovno urejen, pri čemer so za pridih avtentičnega zvena z začetka 19. stoletja poskrbela trobila brez ventilov. Če je bil pulz v dramatičnem, z »motivom usode« zaznamovanem prvem stavku mestoma malce majav, ga je Leguay v nadaljevanju konsolidirala, v osrednjih dveh stavkih ob izdatni pomoči solistov poskrbela za celo paleto izraznih odtenkov, v zmagoslavnem sklepu, kjer svetloba C-dura »premaga« temo c-mola, pa morda kar malce preveč navdušeno pohitrila.

V pogovoru z Juretom Novakom, direktorjem Cankarjevega doma, preverjamo, kako leto dni po nastopu mandata gleda na položaj, izzive in naloge naše osrednje kulturne institucijeKoncerti klasične in popularne glasbe, likovne razstave in filmske projekcije, gledališke in plesne predstave, pogovori s pisatelji in filozofi pa še in še bi lahko naštevali. Ja, takole – presenetljivo in vznemirljivo, predvsem pa raznoliko – so videti večeri v Cankarjevem domu v Ljubljani. In slovenski odjemalke in odjemalci kulturno-umetnostnih vsebin smo se, priznajmo, od Cankarjevega doma tudi že navadili pričakovati tako pestro ponudbo. A kako natanko ljudem, ki to kulturno vele-institucijo poganjajo zdaj že 43 let, uspeva iz dneva v dan, iz sezone v sezono pripravljati program, ki nam pomaga ostajati v stiku z domačimi in tujimi umetnostnimi presežki? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili gledališkega režiserja, od lanske zgodnje jeseni pa tudi direktorja Cankarjevega doma, Jureta Novaka. Foto: Jure Novak (Goran Dekleva)

Paloma Pertot je skladateljica in glasbena producentka, avtorica glasbe za predstavo Država, režiserja Jana Krmelja, ki je doživela krstno uprizoritev v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.V svetu vizualnih umetnosti ustvarja glasbo ali zvočno podlago za razne perfomanse ali videe. Njen zvočni del uprizoritve Država dojema kot pregrinjalo neke skupnosti, ki je ves čas v nastajanju in razkroju. Beneški radio Kiki se je preimenoval v Radio No Stress, je kot en živ organizem, ki ne zahteva nujno vedno istega prostora, ampak se premika znotraj Beneške lagune, potuje od osebe do osebe in pripoveduje zgodbe od vseh, ki tam prebivajo.

V Štihovi dvorani Cankarjevega doma, bo (jutri) v petek 3. oktobra prav poseben večer. V ciklu Sozvočja Slovenije – Odzven narečij bo zazvenela produkcija s cvetoberom poustvarjalcev slovenske glasbene dediščine, ki ustvarjajo v narečju. V imenu organizatorjev nas je na glasbeni dogodek povabil Goran Krmac.

V Štihovi dvorani Cankarjevega doma, bo (jutri) v petek 3. oktobra prav poseben večer. V ciklu Sozvočja Slovenije – Odzven narečij bo zazvenela produkcija s cvetoberom poustvarjalcev slovenske glasbene dediščine, ki ustvarjajo v narečju. V imenu organizatorjev nas je na glasbeni dogodek povabil Goran Krmac.

Največ pozornosti namenjamo četrtkovemu koncertu Simfoničnega RTV Slovenija, ki je novo abonmajsko sezono cikla Kromatika veličastno odprl skupaj z violinistom Stefanom Milenkovićem in dirigentom Liom Kuokmanom, gostovanju Zbora Tenebrae, ki je dan pozneje prav tako v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma za uvod v letošnjo sezono Srebrnega abonmaja uzvočil koncertni program Nebeško darilo in uvodnemu koncertnemu dejanju filharmoničnega Pretežno vokalnega cikla; v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja je Zbor Slovenske filharmonije vodil njegov glavni dirigent Stephen Layton, program, poimenovan Navdih Palestrine, pa je ponudil preplet stavkov Palestrinove Maše papeža Marcela s štirimi sodobnimi sakralnimi deli slovenskih skladateljev. V nadaljevanju tudi o sodobnih monooperah Celine in Orlando, ki ju je na oder Kosovelove dvorane Cankarjevega doma postavilo Slovensko komorno glasbeno gledališče ter novih sezonah cikla Mladi virtuozi oziroma filharmoničnega Družinskega abonmaja.

V petek, 26. 9. 2025, se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začela nova sezona za Srebrni abonma. Na uvodnem koncertu sezone je navdušil priznani britanski zbor Tenebrae, ki ga že četrt stoletja vodi njegov ustanovitelj Nigel Short. Zbor je predstavil program z naslovom Nebeško darilo v katerem je prepletal znane in manj znane mojstrovine 16. stoletja z glasbo polpretekle dobe in našega časa. Zbor Tenebrae velja za enega najuglednejših a cappella sestavov na svetu. Predstavlja se z izvirnimi programi z glasbo vse od 16. stoletja do našega časa in pri tem uspešno spleta zdaj bolj zdaj manj očitne vsebinske niti. Pod naslovom Nebeško darilo nas je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma popeljal na edinstveno glasbeno popotovanje skozi stoletja sakralne glasbe, začenši z motetom Musica Dei donum optimi Orlanda di Lassa, ki mu je najprej sledil gregorijanski koral Pange lingua, temu pa še preplet raznorodnih uglasbitev od renesanse do danes. Prvi del koncerta je sklenila Allegrijeva znamenita uglasbitev psalma Miserere mei Deus. Zbor Tenebrae je navduševal z zvokovno in intonačno izčiščenostjo, izrazno globino, ki je segala od intimnega prelivanja glasov v polifonskih odsekih do presunljive moči v homofonem zborovskem stavku, ter sijočo zlitostjo petnajstih pevcev v eno, na vseh področjih poenoteno izvajalsko telo. S subtilnimi, skoraj poduhovljenimi gestami ga je vodil Nigel Short, ki je večji del druge polovice programa namenil Giovanniju Pierluigiju da Palestrini ob njegovi 500. obletnici rojstva. Slišali smo štiri Palestrinova dela, zatem še MacMillanov Miserere, spored pa je kot poklon renesančni polifoniji smiselno zaokrožil motet Nunc dimittis Gustava Holsta. Zbor Tenebrae in Nigel Short sta za svoj nastop prejela stoječe ovacije, zbrano občinstvo pa pravcato glasbeno darilo, ki človeka nagovori, ga napelje k razmisleku in hkrati predrami marsikatere čute.

Avtorski gledališki projekt Država režiserja Jana Krmelja in avtorske ekipe te dni zaseda oder in avditorij Linhartove dvorane Cankarjevega doma. V ospredje postavlja telo v razmerju do države in njenega represivnega aparata, kot se ta odraža v posamičnih primerih iz polpretekle zgodovine 20. stoletja. Predstavo si je ogledala Petra Tanko.

Telekom Slovenije je že trideset let glavni pokrovitelj Ljubljanskega filmskega festivala Liffe, več desetletij pa nastaja tudi njihova likovna zbirka. Približno desetino, dobrih sto slik, grafik in skulptur, je kustos Aleksander Bassin izbral za veliko razstavo v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. To je prva javna predstavitev zbirke, ki sicer obsega dela slovenskih in tudi nekaj tujih umetnikov 20. in 21. stoletja. Slogovno je v njej najopaznejši prelom iz modernizma v postmodernizem, ozira se tudi v informel, žanrsko pa jo predstavljajo s figuraliko, krajino, abstrakcijo in kiparstvom. Ogledamo si lahko grafični triptih skupine Irwin, ki je kustosa posebej navdušil, veduto blejskega jezera Matija Jame, Ptiča v solinah Huiqin Wang, kiparsko postavitev Večerja Mirka Bratuša na jedilni mizi, primere naivne umetnosti, s stropa pa se spušča velika tekstilna skulptura Ete Sadar Breznik. Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa Cankarjevega doma, poudarja, da so se odločili za brezplačen vstop na razstavo, ki so jo podnaslovili Vidni svet brezmejnih povezav. Nekaj skulptur pa si lahko ogledamo kar tam, kjer so zasidrane, na primer vodnjak Jirija Bezlaja na ploščadi Ajdovščina v Ljubljani. Foto: Žiga Bratoš

Kaj nam prinašajo prve gledališke premiere nove sezone: Na velikem odru SNG Drama, Osvoboditev Skopja D. Jovanoviča v režiji Luka Marcena, v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma Evropa, avtorski projekt Jana Krmelja, dramatika, režiserja in scenografa ter na velikem odru MGL Osvajalec Andreja Hienga v režiji Sebastijana Horvata.

V koprodukciji Cankarjevega doma, Glasbene matice Ljubljana, PKD Flamenko in Zavoda Koda: Manifest je nastala nova slovenska mladinska opera z naslovom Lisičja luna, ki so jo 20. in 21. septembra uprizorili v Cankarjevem domu. Po istoimenski knjižni predlogi Maše Ogrizek sta jo ustvarila skladatelj Matej Bonin in avtorica koncepta, koreografije in libreta Ana Pandur. Lisičja luna je mladinska opera, ki nas popelje v skrivnostni Zimzeleni gozd, poln otrok, ki se spreminjajo v živali. Med njimi je tudi trinajstletna Zoja, ki neko noč, osvetljeno s polno luno, da bi rešila svojo muco, spleza na drevo in omahne v globino. Še preden pade, jo prestreže črni ptič z rogovi in jo odnese nad krošnje dreves, globoko v Zimzeleni gozd – prostor »tam vmes«, oziroma mesto prehoda. Gozd obdaja krožna reka časa, v njem pa se Zoja znajde v družbi otrok, ki imajo dve luni časa, da se spremenijo v živali. Sprememba jih pelje v smrt, vendar pa niso ujetniki gozda. Če si zares želijo, lahko gozd zapustijo. Simbolno in pomensko bogata zgodba umetnikom daje veliko prostora za ustvarjanje. Opera združuje elemente glasbe, gibanja in improvizacije. Predstava teče. Zaznamujejo jo seveda ritmi, tu in tam skoraj hipnotični udarci na bobne, pa tudi stalno gibanje otrok ter vrteči se oder, na katerem so zarisane meje gozda. Dotika se vprašanj odraščanja, pa tudi osamljenosti, zapuščenosti, ljubosumja, težavnih odnosov v družini in hkrati poudarja pomen skupnosti oziroma plemena – Zojinega plemena, s katerim bo junakinja zapustila gozd. Deklica-lisica Zoja ... Ela Hribar, Ula Pretnar, Eva Brkovič Deklica-sova Sofija ... Ela Redondo Dražič, Iolanta Belyaletdinova, Evelin Škerjanc Deček-dihur Artur ... Filip Babič Podržaj, Peter Cencelj, Eva Ruparčič Deček-zajec Benjamin ... Ana Gajšek, Eva Brkovič Deklica-medvedka Medeja ... Nika Sotlar, Ana Mara Širca, Tisa Majcen Mojka Končar ... Rogata Tolkala / Varuhi ... Jože Bogolin, Jan Čibej, Simon Klavžar in Luka Poljanec Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana Mladinska opera o odraščanju in iskanju lastne identitete Lisičja luna obravnava težke in resne teme na skrivnosten in nekoliko temačen način (tudi z vidika luči in uporabe megle), hkrati pa ne deluje zlovešče in usodno, ampak spodbuja aktivnemu delovanju vsakega posameznika v skupnosti. Tako kot v knjigi pravi Rogata otrokom: »Prav je, da znamo prositi za pomoč, a ne smemo biti odvisni od drugih. Vsak od nas mora biti samostojen.« V Cankarjevem domu si Lisičjo luno lahko ogledate še januarja ali maja prihodnje leto.

V četrtek, 18. septembra je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal otvoritveni koncert nove sezone Slovenske filharmonije - prvi v nizu dveh koncertnih večerov cikla Same mogočne skladbe. Orkester Slovenske filharmonije je pod vodstvom Kahija Solomnišvilija izvedel Simfonijo št. 9 v D-duru Gustava Mahlerja. Glavni dirigent Orkestra Slovenske filharmonije, Kahi Solomnišvili je za otvoritveni koncert nove sezone izbral nadvse primerno delo, ki kljub temu, da je skoraj v celoti sestavljeno le iz nekaj glavnih motivov, ponuja nešteto možnosti, da se orkester, v razgibanem in izredno pripovednem glasbenem toku izkaže tako po tehnični kot interpretacijski ravni. Četrtkova izvedba je premogla oboje. Spremljali smo angažirano, povezujočo igro, glasbeniki v orkestru so spretno zasledovali globlje plasti Mahlerjevega izraza ter prepričali z ekspresivno igro, ki je dosegla svoj višek v počasnem zadnjem stavku, ki ni zvenel zares »zadžano« (kot veleva podnaslov stavka), pač pa smo lahko začutili poglobljeno in občuteno igro, ki se je, ob izredno zavzetem in prepričljivem vodstvu Kahija Solomnišvilija, končala v pretresljivem pianissimu in skoraj minutni tišini v dvorani po zaključku izvedbe. Temu sta sledila bučen aplavz in stoječe ovacije. Izpostavimo še dobro pripravljene soliste znotraj orkestra, ki so se izkazali z interpretacijo na visokem poustvarjalnem nivoju ter z dobrim občutkom za medsebojno podajanje glasbenega materiala. Otvoritveni koncert je poslušalca prepričal, da Orkester Slovenske filharmonije igra zaradi ljubezni do glasbe – če si nekoliko izposodimo naslov programa.

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma se je sklenil 73. Festival Ljubljana, ki je po mnogih zvenečih glasbenih imenih za konec ponudil še koncert Dunajskih filharmonikov, ki jih je vodil Franz Welser-Möst, na sporedu pa sta bili simfoniji Mozarta in Čajkovskega. Primož Trdan v oceni večera ugotavlja, da je znamenit orkester prepričal tudi pod vodstvom manj zanimivega dirigenta.

Nocoj bo na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma v sklopu 73. festivala Ljubljana zazvenela koncertna izvedba Puccinijeve opere Tosca. Izbor arij in duetov bodo izvedli sopranistka Sondra Radvanovski, tenorist Freddie De Tommaso in baritonist sir Bryn Terfel ter zbor in orkester mariborske opere. Sinoči pa se je v cerkvi svetega Jurija na Taboru na Baču pri Materiji začel cikel dvajsetih koncertov Jesenske serenade, ki ga pripravlja Glasbena mladina ljubljanska. Letošnja edicija festivala je edinstvena, celo zgodovinska.

V Ljubljano se vračata svetovno znana operna pevca Ana Netrebko in Jusif Ejvázov. V okviru Festivala Ljubljana bosta nastopila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Koncertni program sestavljajo najlepše arije iz oper Giacoma Puccinija, ki slovijo po intenzivnih čustvih in dramatičnih zgodbah. Te dni je v Ljubljani tudi palestinska kustosinja in pisateljica Rana Anani. Kot predavateljica sodeluje na Mednarodni poletni šoli, ki jo organizirajo Moderna galerija, Muzej afriške umetnosti iz Beograda in Muzej sodobne umetnosti Črne gore iz Podgorice. Udeleženci raziskujejo dediščino jugoslovanskega socializma, solidarnostne delovne akcije, antifašistične spomenike in kulturne povezave gibanja neuvrščenih.

S tradicionalnim javnim branjem odprtega pisma Evropi, v katerem izbrani pesnik izpostavlja pereče probleme današnjega časa, se drevi na Vrazovem trgu na Ptuju uradno začenja 29. festival Dnevi poezije in vina. Avtor pisma je letos srbski pesnik in esejist Gojko Božović. Častna gosta letošnjega festivala pa sta pesnica iz Nikaragve Gioconda Belli in makedonski pesnik Nikola Madžirov. Nocoj bo pod okriljem Festivala Ljubljana na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma zasijal ples za dva – Pas de Deux for Toes and Fingers. Glasbeno-baletni spektakel sta ustvarila primabalerina Bolšoj teatra Svetlana Zaharova in vrhunski violinist Vadim Repin. Danes v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani odpirajo občasno fotografsko razstavo z naslovom »S fotoaparatom od Galicije do Tirolske, 1914-1918«. Gre za izbor iz zapuščine Stanka Oražma, rezervnega častnika avstro-ogrske vojske v prvi svetovni vojni. S prvo predstavo za otroke se je danes dopoldan v Piranu začel 8. mednarodni festival kamišibaja Beli delfin. Tokrat prihajajo izvajalci iz sedmih držav in bodo ponudili skoraj 60 predstav, od tega kar deset premiernih izvedb.

Poročamo o sklepnem koncertu letošnje sezone abonmaja Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma izvedel Lajovčevo Sanjarijo, Sibeliusovo 2. simfonijo in 3. klavirski koncert Sergeja Rahmaninova z Yeol Eum Son v vlogi solistke, koncertu Komornega zbora Dekor, ki je v Slovenski filharmoniji pod vodstvom gostujočega finskega dirigenta Danija Jurisa s koncertnim programom Circles – DEKORokrog obeležil 10-letnico svojega delovanja, nastopu Zbora dunajskih deklic, ki se je prejšnjo sredo v sklopu daljše evropske turneje predstavil tudi slovenskemu občinstvu v ciklu Plečnik in a-cappella in uprizoritvi Bernsteinove opere Kandid v tržaškem opernem gledališču. Predstavljamo tudi letošnjega prejemnika Župančičeve nagrade za življenjsko delo Mestne občine Ljubljana Uroša Lajovca in na kratko napovedujemo orkestrski vikend Veris v Logatcu.

Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

Danes v oddaji predstavljamo nov roman Maje Haderlap Ženske v temi in razstavo v Mestnem muzeju v Ljubljani, s katero obeležujemo 80. obletnico konca 2. svetovne vojne. Razstava predstavlja ključne dogodke v Ljubljani med okupacijo, izpostavlja vsakdanje življenje prebivalcev med vojno, njihove osebne odločitve, nasilje okupatorja in organiziran odpor. Napovedujemo še koncert Simfoničnega orkestra ljubljanske Akademije za glasbo, ki bo z deli Mihe Nahtigala, Johannesa Brahmsa in Sergeja Rahmaninova nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Poročamo o prvi izvedbi nove opere z naslovom Sopra lo amore Tomaža Sveteta, 5. koncertu letošnje sezone cikla Filharmonični klasični koncerti, ki je bil v znamenju glasbe Črta Sojarja Voglarja in predvsem Johannesa Brahmsa, 5. koncertu Pretežno vokalnega cikla, ki ga je pod naslovom Mistično zapolnila glasba Arva Pärta, Damijana Močnika in Johanna Sebastiana Bacha, plesni predstavi Prometej Nastje Bremec Rynia, Michala Rynie in MN Dance Company, ki je januarja letos doživela premiero v SNG Nova Gorica, prejšnjo sredo pa so jo uprizorili še v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ter napovedujemo Janus festival - festival nove glasbe, ki se v Celju začenja 10. aprila.

in solista Jean-Efflam Bavouzet in Gil ShahamV središču sta dva dogodka: četrti koncert iz cikla Filharmonični klasični koncerti, na katerem sta nastopila pianist Jean-Efflam Bavouzet in dirigent Gabor Takács-Nagy ter peti koncert za zlati abonma Cankarjevega doma, v sklopu katerega so nastopili Nemški simfonični orkester iz Berlina, violinist Gil Shaham in dirigent David Robertson. Bili smo tudi na tretjem koncertu iz cikla Mozartine Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, na koncertu Komornega godalnega orkestra Furlanije-Julijske krajine, na baletni premieri z naslovom Cluster in na 14. Slovenski glasbeni olimpijadi.

Razstavo svojih velikih barvnih fotografij -, ki je na ogled v Mali galeriji Cankarjevega doma, je poimenoval Beli dim, rjav odblesk. Njujorški odsev je sicer še vedno zlat, a že malo odglancan, pravi Nik, ki je fotografijam dodal še tekst, nekakšne izpovedne haikuje. Na ulicah, v barih in klubih, se z njujorčani zlahka zapleteš v pogovor in tudi fotografiranje jim ni tuje. Nik Erik Neubauer je avtor dveh fotografskih knjig: Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat, ki je bila izbrana za najboljšo knjigo na Photo Festivala v Belfastu in knjigo Kje je After?, ki je prišla v ožji izbor festivala fotografije v Arlesu, knjiga je od lani naprodaj v njujorški knjigarni Printed Matter bookshop. Nik Erik Neubauer je član kolektiva Študio, skupaj pripravljajo časopis sodobne slovenske fotografije. Njegovo avtorsko delo zastopa Galerija Fotografija.

So vodili dirigenti Lio Kuokman, Tabita Berglund in Tito Ceccherini.V središču so trije dogodki: četrta koncerta iz ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in zlatega abonmaja Cankarjevega doma ter drugi koncert iz cikla Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije. Bili smo tudi na podelitvi Škerjančevih diplom, priznanj in nagrad, drugem koncertu iz cikla Mozartine in na koncertu samospevov Glasbene matice. Ob koncu napovedujemo še 8. Zimski festival in cikel V etru pesem, ki je nastal v sodelovanju z Glasbeno matico in programom Ars.

V »fokus« tokrat postavljamo gostovanje Komornega orkestra iz Züricha in violinistke Arabelle Steinbacher v Mariboru ter 25-letnico delovanja enega najvidnejših komornih glasbenih sestavov na Slovenskem, skupine SToP (Slovenski tolkalni projekt). V nadaljevanju najprej poročamo o nastopu Luzernskega simfoničnega orkestra v Zlatem abonmaju Cankarjevega doma in 3. koncertu, imenovanem 'Z lahkoto' filharmoničnega abonmajskega cikla FKK, na katerem je Orkester Slovenske filharmonije vodil Hans Graf, kot solist pa se je v Brahmsovem 2. Klavirskem koncertu predstavil Herbert Schuch. Poročamo tudi o sobotnem koncertu z naslovom Magnificat, ki ga je v Slovenski filharmoniji pripravila Glasbena matica Ljubljana, v drugem delu Glasbenega utripa pa se odpravljamo še na obalo – v Izoli je nastopila Vokalna skupina Gallina, v Kopru Harmonikarski orkester AccordiOna – in prav ob koncu še v reško operno hišo. Tam so uprizorili opero Richarda Straussa z naslovom Ariadna na Naksosu.

Vsak peti prebivalec Slovenije je star 65 let ali več – v številkah to pomeni, da pri nas živi že več kot 460.000 starostnikov in starostnic. Starost je lahko lepo in polno življenjsko obdobje. Kar pa ne velja za vse. Lahko jo spremljajo stereotipi, predsodki, diskriminacija. Vedno glasnejši so tisti, ki opozarjajo, da smo v neoliberalizmu – ki ceni moč, mladost, zdravje, lepoto, produktivnost – prešli iz sočutnega dojemanja starosti v sovražni starizem – v sovražno staromrzništvo. Namesto, da bi starostnike obravnavali kot enakopravne člane družbe, jih potiskamo na rob. Kakšna je torej starost v Sloveniji? Kako v Sloveniji živijo starejši od 65 let; starostniki? Razpravljajo: doc. dr. Mateja Berčan, ki na terenu dela kot patronažna medicinska sestra, hkrati tudi predava na Univerzi Alma Mater Europaea; predavateljica in raziskovalka asist. dr. Miriam Hurtado Monarres s Fakultete za družbene vede, magister managementa Alen Gril (Dom dr. Janka Benedika Radovljica) ter antropolog in predavatelj prof. dr. Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka. V živo iz Cankarjevega doma ob Festivalu za tretje življenjsko obdobje pripravil: Iztok Konc.Foto: Pixabay, cc

Znana je nova sestava Evropske komisije. Predsednica Ursula von der Leyen je Marti Kos, ki je še v postopku potrditve kandidature, namenila resor za širitev Unije. Pristojnosti vključujejo tudi vzhodno soseščino povezave ter nadaljnjo podporo Ukrajini. Premier Robert Golob je poudaril, da je Sloveniji uspel zgodovinski met: Druge teme: - Kandidat za novega obrambnega ministra je Borut Sajovic. Minister za izobraževanje Darjo Felda podal ustni odstop, premier Robert Golob bo na ta položaj predlagal Vinka Logaja. - Poplave v srednji Evropi zahtevale najmanj 19 smrtnih žrtev, nekateri kraji na Poljskem, Češkem, Madžarskem in Slovaškem še vedno ogroženi. - Novi generalni direktor Cankarjevega doma bo dozdajšnji direktor kranjskega gledališča Jure Novak.

Pripravljamo pregled treh koncertov: koncerta abonmaja FKK Slovenske filharmonije "Za konec sezone", koncerta iz cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu in koncerta 8. festivala Prisluhi v Mestnem gozdu v Celju. Predstavljamo tudi abonmaje prihajajoče sezone Cankarjevega doma.

Pretekli teden je minil v znamenju konca koncertne sezone. Bliža se poletje in v ponedeljek smo že vstopili v enega poletnih festivalov, saj je na Kongresnem trgu v Ljubljani potekal otvoritveni koncert festivala Imago Sloveniae. Katere koncerte bo letos ponudil v poslušanje in kje bodo potekali, ob koncu oddaje, še prej postavimo piko na i nekaterim abonmajem sezone v iztekanju. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so se končali Zlati abonma s koncertom Praške filharmonije, abonma Veličastni s sodobno plesno predstavo Vezi duš in abonma Kromatika z dirigentom Jascho von der Goltzem in solistoma Matjažem Bogatajem in Marušo Turjak Bogataj. Tam je zapel še Partizanski pevski zbor, Zbor in Orkester Slovenske filharmonije pa sta s koncertom Za dušo v Slovenski filharmoniji sklenila abonma VIP – Vokalno-instrumentalni program. Poleg tega so te dni v Društvu slovenskih skladateljev podelili naše najvišje strokovno priznanje za skladatelje – Kozinovo nagrado, ki jo je letos prejel Ambrož Čopi.

V petek, 15. marca je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal koncert v okviru cikla Zlati abonma. Občinstvu se je predstavil Simfonični orkester mesta Birmingham pod vodstvom novega glavnega direktorja in umetniškega svetovalca orkestra, Kazukija Yamade. Z orkestrom je nastopila pianistka Alice Sara Ott. Prejšnji teden sta zaznamovala še dva odlična zborovska večera – petkov koncert Dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in izvedba Pasijona po Janezu, ki jo je pripravila Glasbena matica Ljubljana.

Osrednjo pozornost tokrat namenjamo gostovanju nemškega organista Martina Sturma v Srebrnem abonmaju Cankarjevega doma. Tam so prav tako prejšnji teden na 3. koncertu, poimenovanem Za mlade, cikla Filharmonični klasični koncerti nastopili mlada nadarjena violinistka Patricija Avšič, ki se je kot solistka predstavila v 1. violinskem koncertu Henryka Wieniawskega, Orkester Slovenske filharmonije in gostujoči škotski dirigent Douglas Boyd. V nadaljevanju se odpravljamo še na Primorsko, natančneje v Novo Gorico, kjer sta v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica na 6. koncertu tamkajšnje letošnje abonmajske sezone nastopila violinist Žiga Brank in pianistka Beata Ilona Barcza. Tokratno oddajo zaključujemo s panoramo iz reške operne hiše, kjer so uprizorili Puccinijevo Dekle z zahoda.

Glasba ima ugoden učinek na razvoj otroka, dobro vpliva na okrevanje in spoprijemanje z nekaterimi motnjami, podpira zdravljenje nekaterih bolezni. Ponekod v Evropi uspešno izvajajo projekte, poimenovane 'kultura na recept'. Koliko pri nas vemo o vplivu zvoka in glasbe v človekovem najzgodnejšem razvojnem obdobju, pa tudi o pomenu zvočnega okolja za ranljive skupine, kot so posamezniki z oviranostmi in kroničnimi boleznimi? (Koliko) je kultura dostopna tudi njim? Zakaj otroci raje hodijo na kulturne prireditve s kom drugim kot s starši? O vsem tem v posnetku pogovora za projekt B-Air z voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma in sogovorniki.Gostje: Uršula Cetinski, generalna direktorica ljubljanskega Cankarjevega doma;dr. Valerija Bužan, klinična psihologinja in predsednica Društva Downov sindrom Slovenija;Franci Krevh, akademski glasbenik tolkalec, član orkestra in vodja družinskega abonmaja Slovenske filharmonije; Tadej Meserko, vodja sektorja za raziskave, razvoj in medpodročno raziskovanje na Ministrstvu za kulturo;Antonina Šel, zdravnica, Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije,Polona Torkar, strokovna sodelavka Društva nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture Asociacija.

Kulturne in ustvarjalne dejavnosti že nekaj časa ne želimo več predstavljati le kot stroška, ki bi ga morala plačevati država, ampak tudi kot naložbo in pomembno gospodarsko panogo. Čeprav so želje po sodelovanju v zadnjem obdobju večje, pa je med področji tudi meja, ki izvira iz različnih načinov dela, želja in pričakovanj. Kako se sploh spraševati o ekonomski vrednosti kulture in umetnosti? Na čem je mogoče graditi povezovanje med kulturo in gospodarstvom? Koliko je vreden vsak evro, vložen v kulturo, v ponovitvi pogovora, ki ga je za Ars pripravil Aleksander Čobec. Sodelujejo: Anja Zorko, vodja Centra za kreativnost; dr. Bogomir Kovač, profesor ekonomije na ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Uršula Cetinski, tudi direktorica Cankarjevega doma; Darko Brlek, direktor Festivala Ljubljana; in Jurij Krpan, umetniški vodja Zavoda Kersnikova. Oddaja je nastala ob finančni pomoči Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne izraža nujno stališč Unije.

V Cankarjem domu v Ljubljani je v počastitev svetovnega dneva čebel dramski igralec Blaž Šef v neposrednem radijskem prenosu na Prvem interpretiral pesmi Neže Maurer, zbrane pod naslovom Od srede do petka, v katerih smo z vetrom potovali med oblaki. Gre za šesto oddajo Lahko noč, otroci v našem novem ciklu radijskih čebelic - besedil iz knjižne zbirke Čebelica, ki so zaživela v zvočni podobi. Letošnji cikel je zasnovan kot poklon knjižni zbirki, ki letos praznuje svojih 70 let in ob kateri so in še odraščajo generacije. Pripovedovalec: Blaž Šef. Avtorica besedila: Neža Maurer. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Oblikovalci zvoka: Matjaž Miklič, Matjaž Mastnak in Miha Oblak. Režiser oddaj in avtor idejne zasnove cikla Čebelice: Klemen Markovčič. V živo iz Cankarjevega doma v Ljubljani.