Podcasts about goran vojnovi

Många undrar varför jag skrivit en så mörk roman, berättar Goran Vojnovi för P1 Kulturs reporter Lina Kalmteg. För att vi lever i mörka tider. Lyssna på alla avsnitt i Sveriges Radio Play. Författaren Goran Vojnovićs första roman ”Blattejävlar” blev en succé i hemlandet Slovenien när den kom ut 2008. Den handlar om tonårskillen Marko som söker sig själv efter kriget i det forna Jugoslavien.Goran Vojnović sa att han aldrig skulle skriva en uppföljare, men världsläget gjorde det omöjligt att inte återvända till Marko. Nu i höst kom den fristående romanen ”Blatten återvänder” på svenska.P1 Kulturs Lina Kalmteg har träffat Goran Vojnović.

Odrska zgodba s komičnimi elementi spregovori o razkrhanih družinskih vezeh, pri tem pa se poigrava z (ne)razumevanjem jezika in zanesljivostjo spomina. Drugi del trilogije Nezmožni umreti, ki nastaja v koprodukciji z Mittelfestom in v sklopu Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorizia, tako tematsko nadaljuje raziskovanje obmejnega prostora in njegove zgodovine. Režiser: Janusz Kica Prevajalka v italijanščino: Patrizia Raveggi Dramaturginja: Martina Mrhar Lektorica: Anja Pišot Scenografinja: Karin Fritz Kostumografinja: Bjanka Adžić Ursulov Avtor glasbe: Mitja Vrhovnik Smrekar Oblikovalec svetlobe: Marko Vrkljan Oblikovalec zvoka: Gašper Torkar Asistent režiserja: Jure Srdinšek Asistentka scenografinje: Katarina Prislan Igralska zasedba: Radoš Bolčina, Francesco Borchi k.g., Urška Taufer, Aleš Valič k.g., Vesna Pernarčič k.g., Matic Valič k.g., Lara Fortuna, Gorazd Jakomini

Medalja je postala naša obsesija. Talent je bilo treba unovčiti, preden bi presahnil, zato odpovedi niso prišle v poštev. Košarkarji so morali igrati. Poletje za poletjem, evropsko, svetovno, pa spet evropsko in tako v nedogled. Kdor ni prišel, smo mu zamerili. Globoko zamerili. Kakor da bi bil nastop za reprezentanco državljanska dolžnost, kakor da bi bili košarkarji državi dolžni podariti vsa svoja poletja. Državi in navijačem, ki tej isti državi še davkov nočejo plačati. Ob tem pa se nikoli nismo vprašali, kaj igranje za reprezentanco za košarkarje v resnici pomeni. Za njihovo zdravje, recimo? Ali pa za njihove družine? Piše in pripoveduje Goran Vojnović. Intervju z Goranom Dragićem je v Miamiju posnela Katja Stojnić. Produkcija: novinarja Luka Hvalc in Gašper Andrinek ter urednik Športnega uredništva Vala 202 Boštjan Reberšak. Tekmo v Carigradu je komentiral Franci Pavšer. Končna zvočna obdelava Vladimir Jovanović. Če imate komentar, pohvalo, kritiko, jih bomo z veseljem prebrali na val202@rtvslo.si. Podkast Goran je na voljo na spletni strani val202.si in v aplikaciji RTV365. Ostanite v podkastu Goran. Zadnja četrtina sledi kmalu.

Goran Vojnović je filmski režiser in pisatelj, ki živi in dela v Ljubljani. Posnel je štiri celovečerne filme in napisal štiri romane, trenutno pa med drugim sodeluje v enem od projektov bodoče evropske prestolnice kulture.Z njim smo se pogovarjali o vlogi Slovenije v evropskem prostoru ter prednostih in izzivih, ki nam jih prinaša članstvo v EU. O Vladimirju Putinu in Benjaminu Netanjahuju. Pa tudi o tem, zakaj Robert Golob ni Christiano Ronaldo, kakšen je njegov odnos do socialnih omrežij in ali bi jih morali prepovedati in zakaj ta svet vse bolj postaja svet čefurjev.

Goran Vojnović lässt seinen Helden Marco in die Trabantenstadt am Rand von Ljubljana zurückkehren. Aber dort ist nichts mehr, wie es war. Marco fühlt sich fremd und sehnt sich umso mehr nach Zugehörigkeit. Ein rasanter Roman über gesellschaftliches Außenseitertum und seine Folgen. Eine Rezension von Holger Heimann. Von Holger Heimann.

Ein furioser Abgesang auf das untergegangene, multiethnische Jugoslawien – so lässt sich Goran Vojnovićs Roman „18 Kilometer bis Ljubljana“ zusammenfassen. Wie in seinem Debütroman „Tschefuren raus!“ erzählt da der slowenische Autor vom Leben der Einwanderer aus dem ehemaligen Jugoslawien in Slowenien, wo sie seit Jahrzehnten leben, aber nie angekommen sind. Ein Buch über Heimat- und Identitätsverlust und die Wut derjenigen, die daran keine Schuld tragen. Rezension von Aureliana Sorrento. Aus dem Slowenischen von Klaus Detlef Olof Folio Verlag, 320 Seiten, 26 Euro ISBN 978-3-85256-884-3

Na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani so premierno uprizorili predstavo Jutranja zvezda. Gre za dramatizacijo istoimenskega romana norveškega pisatelja Karla Oveja Knausgårda, ki jo je pripravil Goran Vojnović, režiral pa Ivica Buljan. Karl Ove Knausgård Jutranja zvezda Naslov izvirnika: Morgenstjernen Krstna uprizoritev dramatizacije Premiera 7. oktober 2023 Režiser Ivica Buljan Avtor dramatizacije Goran Vojnović Umetniški svetovalec Robert Waltl Dramaturginja Mojca Kranjc Scenograf Aleksandar Denić Kostumografinja Ana Savić Gecan Avtor glasbe Mitja Vrhovnik Smrekar Lektor Arko Oblikovalec svetlobe son:DA Oblikovalka videa Toni Soprano Meneglejte Oblikovalka maske Merima Ćehić Asistentka kostumografinje Ana Janc V uprizoritvi so uporabljeni odlomki iz pesmi Paula Celana Ožina v prevodu Mitje Vrhovnika Smrekarja. Igrajo Marko Mandić, Pia Zemljič, Vojko Zidar, Petra Govc, Uroš Fürst, Jakob Merkač, Ivan Javornik, Brina Miholič, Gregor Baković, Nina Valič, Silva Čušin, Polona Juh, Rok Vihar, Iva Babić, Janez Škof, Matija Rozman, Eva Jesenovec, Jaš Fujs, Zvezdana Mlakar/Saša Pavček, Benjamin Krnetić, Maja Sever, Gorazd Logar, Valter Dragan, Maja Končar. Foto: Peter Uhan https://www.drama.si/dogodek/jutranja-zvezda/

Pisac Goran Vojnović gostuje na Sajmu knjiga u Frankfurtu u čijem fokusu je ove godine književnost Slovenije. Kako je jednoj tako maloj zemlji uspjelo da bude u žiži jednog tako velikog sajma? Naš književni stručnjak Davor Korić ima odgovor. Koju poziciju tačno u slovenskoj reprezentaciji igra Goran Vojnović? Osjeća li se ugodno u njoj? Ko su drugi pisci iz Slovenije u Frankfurtu? U razgovoru s Amirom Kamberom Vojnović preuzima loptu i predstavlja svoj novi roman „Đorđić se vraća“. Von Amir Kamber.

Eine Wiederentdeckung von Maria Kuncewiczowa aus dem Jahr 1933 und neue Bücher von Goran Vojnović aus Slowenien und von Rafik Schami. Richard Ford beendet mit "Valentinstag" seine Roman-Reihe um "Frank Bascombe".

Ime tedna je Goran Vojnović, scenarist in režiser dokumentarnega filma 2017. V njem je slabih pet let po zlati medalji slovenskih košarkarjev na evropskem prvenstvu predstavil enega največjih uspehov slovenskega športa ter na celodnevnem športno-kulturnem dogodku v Stožicah gledalce popeljal v zakulisje evropskega prvenstva, ki je 2017 združilo Slovenijo.

Gorana Vojnovića seveda dobro poznamo kot romanopisca – navsezadnje je v zadnjih 15 letih trikrat prejel kresnika, njegovi Čefurji raus pa so sploh dosegli kulten status med slovenskim bralstvom. Še kako prepoznaven je tudi po lucidnih kolumnah, ki jih že lep čas piše za časopis Dnevnik in v katerih se, žanru primerno, sproti odziva na aktualno družbeno-politično dogajanje doma in po svetu. No, zdaj, s knjigo Zbiralec strahov, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Goga, pa se nam Vojnović predstavlja še s krajšimi besedili, ki ne sodijo scela ne v klasično fikcijsko leposlovje ne v žanr mnenjskega, žurnalističnega pisanja. Če torej nimamo opravka ne s kratkimi zgodbami ne s kolumnami, se seveda lahko vprašamo, kaj natanko z Zbiralcem strahov dobivamo v branje? – Eseje, v katerih je pisatelj samemu sebi pravzaprav osrednji predmet zanimanja, saj veliko piše o lastnem otroštvu, mladosti in slovesu od te mladosti. Pa je bilo težko zbrati pogum, da je tako neposredno, tako osebno in odkrito spregovoril o sebi, ne da bi se pri tem mogel skriti za masko, ki jo sicer ponujajo romaneskni junaki, kjer avtor svoja izkustva, svoja najintimnejša čustva lahko pripiše likom, ki se od njega samega pač razlikujejo, in se tako elegantno ogne temu, da bi se pred zvedavim bralskim očesom preveč razgalil? – Odgovor smo iskali v tokratnem Sobotnem branju na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili Gorana Vojnovića. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran DeklevaEsejistična zbirka, v kateri pisatelj odkrito govori o intimnih strahovih in zgodovinskih pretresih, ki so ga zaznamovali v otroštvu, mladosti in med vstopanjem v zgodnja srednja letaGorana Vojnovića seveda dobro poznamo kot romanopisca – navsezadnje je v zadnjih 15 letih trikrat prejel kresnika, njegovi Čefurji raus pa so sploh dosegli kulten status med slovenskim bralstvom. Še kako prepoznaven je tudi po lucidnih kolumnah, ki jih že lep čas piše za časopis Dnevnik in v katerih se, žanru primerno, sproti odziva na aktualno družbeno-politično dogajanje doma in po svetu. No, zdaj, s knjigo Zbiralec strahov, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Goga, pa se nam Vojnović predstavlja še s krajšimi besedili, ki ne sodijo scela ne v klasično fikcijsko leposlovje ne v žanr mnenjskega, žurnalističnega pisanja. Če torej nimamo opravka ne s kratkimi zgodbami ne s kolumnami, se seveda lahko vprašamo, kaj natanko z Zbiralcem strahov dobivamo v branje? – Eseje, v katerih je pisatelj samemu sebi pravzaprav osrednji predmet zanimanja, saj veliko piše o lastnem otroštvu, mladosti in slovesu od te mladosti. Pa je bilo težko zbrati pogum, da je tako neposredno, tako osebno in odkrito spregovoril o sebi, ne da bi se pri tem mogel skriti za masko, ki jo sicer ponujajo romaneskni junaki, kjer avtor svoja izkustva, svoja najintimnejša čustva lahko pripiše likom, ki se od njega samega pač razlikujejo, in se tako elegantno ogne temu, da bi se pred zvedavim bralskim očesom preveč razgalil? – Odgovor iščemo v tokratnem Sobotnem branju na Prvem, ko pred mikrofonom gostimo Gorana Vojnovića.

Avtorica recenzije: Marija Švajncer Bralca: Eva Longyka Marušič in Matjaž RomihNovo mesto: Goga, 2022Goran Vojnović je eden najbolj uveljavljenih in branih pisateljev na Slovenskem Miselni in doživljajski svet pisatelja, filmskega režiserja in esejista združuje veliko aktualnih tem. V knjigi Zbiralec strahov se vedno znova vrača v otroštvo; rojen je bil sicer v Ljubljani, a piše o svojem bosanskem poreklu in negotovosti, ki jo je doživljal kot otrok priseljencev, prav tako o tem, kako se je znašel v večjezičnosti. Spomin je ponekod zamegljen, toda nikakor ne more pozabiti, da je v njegovi preteklosti ugasnila Jugoslavija. Vrača se v čas, ko so ga preganjali strahovi v stiku z vrstniki, sčasoma pa se dokoplje do spoznanja, da je strah tudi druge ljudi, tako otroke kot odrasle. Pretresla ga je vojna, ki je izbruhnila ob razkroju prejšnje države, bolijo ga posledice nesmiselnosti in krutosti vojnih spopadov, preganjajo ga žrtve Srebrenice. Na oživljanje fašizma ter paberkovanje in kramljanje o vojnih zločincih se odziva z ogorčenjem in zgroženostjo. Ni mu vseeno, da je v svetu toliko zla; čedalje bolj spoznava, da je zlo trdoživo in skoraj neobvladljivo. Vse preveč je ljudi, ki ga namerno in načrtno ohranjajo, se sprenevedajo ter lažejo sebi in drugim. V tem kaotičnem bivanju se pisatelj pogosto počuti ogroženega, kaj kmalu pa se zave, da mu ne sme biti vseeno, zato se svoji angažiranosti in kritičnosti nikakor ne bo odrekel. Vsako dobro dejanje šteje in prispeva k spreminjanju sveta na bolje. Pomembno je njegovo spoznanje, da ljudje sicer zganjamo vsakršne norosti, toda »večina nas v življenju težko naredi kaj več od tega, kot da se trudimo ostati ljudje. Morda pa je to celo edino, kar lahko naredimo zase in za svet …«  Goran Vojnović je humanist, zagovornik svobode in pacifist. Kot pogumen človek govori tudi tistim, ki so prepričani, da je zveličavna in prava samo njihova resnica. Grebe po svoji notranjosti in se hkrati skuša vživljati v druge ljudi. Od njih se v marsičem tudi razlikuje, na primer v tem, da si prizna, kako se je na določene okoliščine odzival v preteklosti in se sčasoma spremenil. Meni, da življenje v Jugoslaviji ni bilo samo črno-belo in da se je zgodilo tudi veliko tistega, kar je vredno spomina. Njegova nostalgija za jugom nima nič skupnega z nekdanjo državno strukturo. Vojnović tako kot pokojni, žal prezgodaj umrli pesnik in vsestranski ustvarjalec Aleš Debeljak, govori o nostalgiji za nekdanjim kulturnim prostorom in jugoslovansko kulturo. V novi slovenski državi so to kulturo iztrgali iz zavesti ljudi. »Tiste čase so pač iz registrov brisali žive ljudi, nedolžne starce, žene in otroke, pa se ni nihče v Sloveniji posebej razburjal. Zakaj bi se kdo torej vznemirjal zaradi izbrisa mrtvih pisateljev.« Nobelov nagrajenec Ivo Andrić, Miroslav Krleža in Danilo Kiš nikakor ne bi smeli utoniti v pozabo. Ni mu do poenostavitev in nestrpnosti, odstranjuje predsodke. Spoštuje različnost in razume ljudi, ki so iz kakršnih koli vzrokov, med drugim tudi zaradi porekla, potisnjeni na družbeni rob. Vojnović je subtilen človek in ustvarjalec, ki se na vse okoli sebe odziva kot umetnik. Marsikaj se mu prikazuje v filmskih podobah. Dogajanje teče mimo njega in se ga v hipu dotakne. Nostalgije, ki jo občuti po nekdanjih časih, ne odganja od sebe. Toliko vsega se je nakopičilo v njem, vredno se je vračati k preteklim dogodkom in se odzivati nanje. Hkrati pa se ima za človeka, ki hrepeni po védenju, jasnosti in razumljivosti sporočila. Ko je skoraj vse videti jasno, odgovore obrne in si zastavi nova vprašanja. Njegov svet se šele gradi in se oblikuje, dokončnost mu je tuja. Določili pisateljeve eksistence sta samoizpraševanje in nepripadnost. Parafrazira Descartesa in dahne: »Ne pripadam, torej sem.« Množice pridejo in grejo, ostanejo pa nepripadajoči, osamljeni člani manjšine, imenovane Jaz. Nepripadanje je lahko tudi privilegij. V zbirko strahov so uvrščeni otroški strah pred temo in zapuščenostjo, strah pred velikimi psi, ki nevarno režijo, in prav takimi krohotajočimi se nasilnimi fanti, pred letenjem, osamljenostjo, posmehom, ponižanjem in razkritjem strahu in pred smrtjo. Nekega dne zbiralec strahov vendarle ostane brez svoje zbirke. Po tridesetih letih začuti osvobajajoč mir. »Bolj kot prisotnost nečesa je moj mir odsotnost negotovosti, odsotnost dvoma, odsotnost ogroženosti.« Čeprav je tematika v marsičem že znana iz drugih Vojnovićevih del, je vsebina knjige Zbiralec strahov sveža, zanimiva, vznemirljiva in zelo bralna. Avtor v sebi povezuje preteklost in sedanjost ter prepoznava prostor, ki ga je nekoč določal, in skuša nekdanje doživljanje povezati s sedanjim. Zasluti neizgovorjen opomin svoje drage, češ da se spet ukvarja z neobstoječimi problemi, se sizifovsko trudi iz nič ustvariti nekaj in si umišljati, da se je zgodilo kaj pomembnega. Da, samokritično vse to priznava, toda veličina njegove umetnosti so prav ti ujeti trenutki, obvladana žalost, nenehno spominjanje, iskanje samega sebe in vrednotenje dogajanja. Toliko vsega je vredno premisleka. Goran Vojnović ni samo pripovedovalec zgodb, temveč je čarovnik lepote. Njegovo čaranje privablja ljudi in morda v njihova življenja prikliče tudi drobce dobrote. Na platnici je natisnjenih nekaj naklonjenih besed Borisa Dežulovića in Svetlane Slapšak. Antropologinja in pisateljica pravi, da Vojnovićeve zgodbe o otroštvu, družini, preteklosti, nostalgiji in svetu kratkega spomina in dolgih zablod močno presegajo format esejev, zapisov in avtobiografij; te zgodbe sledijo toku spomina, njegovi dvoumnosti in razdrobljenosti.

Mogoče ste tudi vi med nami, ki se romana Pod svobodnim soncem, s podnaslovom: povest davnih dedov spominjate kot … neskončnega. V šolski knjižnici je bil med debelejšimi knjigami in prav zaradi tega se je marsikdo obotavljal, preden ga je vzel v roke. Ampak ta neskončnost je ob branju dobila drugo dimenzijo. V širine panonskega prostora se je dalo strniti ogromno življenja … in bojevanja … pa tudi idejo o svobodi.Prav ta roman, ki ga je pred več kot 100 leti mojstrsko napisal Fran Saleški Finžgar, je bil podlaga za strip z enakim naslovom, ki je izšel lani pri založbi Zavoda Škrateljc, in je delo pisatelja, scenarista in filmskega ter televizijskega režiserja Gorana Vojnovića in slikarja in ilustratorja Damijana Stepančiča.V podkastu, ki nastaja v sodelovanju s portalom Airbeletrina, ustvarjava pa ga Klara Škrinjar in Maja Čakarić, nam je proces dela, novo spoznavanje romana, skozi odrasle oči, in dejstvo, zakaj ne bo roman verjetno nikoli zaživel na filmskem platnu, predstavil Goran Vojnović.»Ker nisem vedel, kako drugače bi se tega lotil, sem se lotil kot filma, samo da nisem razmišljal, kdo bo to plačal,« pravi Vojnovič v podkastu ter pojasni: »Pri filmu nikoli ne bi napisal prizora, v katerem se spopadejo Slovani z Bizantinci, ker vem, da za takšen prizor denarja pač ni. Tukaj sem pa sem si mislil: ‘Bo že Damjan [Stepančič] to narisal!' V tem smislu je bilo drugače in sem domišljiji res lahko pustil prosto pot.«

Opero o svobodomiselni ciganki Carmen enega najvidnejših francoskih skladateljev druge polovice 19. stoletja Georgesa Bizeta bosta nocoj premierno uprizorila Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor. V novi postavitvi Juana Guillerma Nove pod taktirko Jona Svinghammarja bodo nastopili v naslovni vlogi Guadalupe Barrientos, kot vročekrvni Don Jose Martin Sušnik, Andreja Zakonjšek Krt bo Micaela in Luka Ortar bikoborec Escamillo. V Slovenski filharmoniji in na programu Ars bomo lahko spremljali Pasijon v letu Gospodovem 2021 Damijana Močnika, oziroma koncert za abonma Vokalno-instrumentalni program. V duhu marčevskih feminističnih gibanj pa se bo na odru Male drame odprl prostor za ženske glasove. Igra #punceinpolpunce, ki jo je po naročilu SNG Drama Ljubljana napisala Jera Ivanc, je režirala Ivana Djilas. V Gledališču Koper pripravljajo nov projekt, ki nadaljuje lani poleti uprizorjeni dramski monolog Stena v morju. Pod naslovom Morje sten se zgodba, ki jo je napisal angleški dramatik Simon Stephens, nadaljuje in konča z zagovorom dodatnega lika, ki ga je prispeval Goran Vojnovič. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi izrednim projekcijam ukrajinskih dokumentarnih filmov, s katerimi zbirajo sredstva za ukrajinske filmske ustvarjalce, ki zdaj v domovini dokumentirajo vojno. Foto: Tiberiu Marta Z dokumentarcem Ta dež ne bo ponehal pa so zbirali sredstva za ukrajinske filmske ustvarjalke in ustvarjalceOpero o svobodomiselni ciganki Carmen enega najvidnejših francoskih skladateljev druge polovice 19. stoletja Georgesa Bizeta bosta nocoj premierno uprizorila Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor. V novi postavitvi Juana Guillerma Nove pod taktirko Jona Svinghammarja bodo nastopili v naslovni vlogi Guadalupe Barrientos, kot vročekrvni Don Jose Martin Sušnik, Andreja Zakonjšek Krt bo Micaela in Luka Ortar bikoborec Escamillo. V Slovenski filharmoniji in na programu Ars bomo lahko spremljali Pasijon v letu Gospodovem 2021 Damijana Močnika, oziroma koncert za abonma Vokalno-instrumentalni program. V duhu marčevskih feminističnih gibanj pa se bo na odru Male drame odprl prostor za ženske glasove. Igra #punceinpolpunce, ki jo je po naročilu SNG Drama Ljubljana napisala Jera Ivanc, je režirala Ivana Djilas. V Gledališču Koper pripravljajo nov projekt, ki nadaljuje lani poleti uprizorjeni dramski monolog Stena v morju. Pod naslovom Morje sten se zgodba, ki jo je napisal angleški dramatik Simon Stephens, nadaljuje in konča z zagovorom dodatnega lika, ki ga je prispeval Goran Vojnovič. V Svetu kulture se bomo posvetili tudi izrednim projekcijam ukrajinskih dokumentarnih filmov, s katerimi zbirajo sredstva za ukrajinske filmske ustvarjalce, ki zdaj v domovini dokumentirajo vojno.

V Hollywoodu so filmska nadaljevanja praviloma slabša kot prvi film v nizu (ob redkih redkih izjemah). Pisatelj, esejist in filmski avtor Goran Vojnović to seveda ve, in vendar je tvegal in napisal nadaljevanje uspešnega ter z nagrado Prešernovega sklada in kresnikom nagrajenega romana Čefurji raus. Tudi roman Đorđić se vrača je izšel pri Beletrini, tudi tokrat je romaneskni junak Marko Đorđić, tudi tokrat v romanu nastopajo nekateri liki iz pisateljevega prvenca, pa vendar je razlik več kot podobnosti. Pisatelj je namreč zastavil svoj roman kot roman o spremembah v svetu v minulem desetletju, priložnost je dal tudi stranskim likom in tako ustvaril galerijo zanimivih človeških usod, pa tudi njegov romaneskni lik je na pragu zrelosti. O teh temah in še čem pripoveduje Goran Vojnović v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi (nekoliko smešen, nekoliko bridek) odlomek o labodih in izletu na Bled. Nikar ne zamudite.

Novomeška galerija Simulaker je tokrat oblečena v filc. V njej ne najdemo slik na platnu, temveč v prostor postavljene tabelne slike na lesu. Umetnica Andrea Zabric v njih raziskuje samo telo slike – na prisotnost pigmenta na primer namigujejo imena kot je Kadmijeva serija. Vendar ob materialnosti ne pozabi na liričnost, tak je tudi naslov Palmina zima. Na odru celjskega gledališča pa bodo drevi krstno uprizorili dramo Gorana Vojnovića 14 dni. Tokrat se je lotil vprašanja, kako epidemija vpliva na medsebojne odnose znotraj družine. Režijsko taktirko igre je prevzela Ajda Valcl. Še nekaj za ljubitelje glasbe: v nedeljo ob enajstih se začenja koncertni cikel Mozartin, ki ga pripravljajo Simfoniki RTV Slovenija. Koncert, ki ga je zasnoval violončelist Gregor Fele, bomo lahko poslušali tudi v neposrednem prenosu na programu Ars. Z umetniško vodjo orkestra Majo Kojc smo se pogovarjali še o celotni sezoni Mozartin 2022. Foto: Podoba za razstavo Palmina Zima A. Zabric v Galeriji Simulaker, oblikovanje Gašper Kunšič "Ko je epidemija ljudi zaprla v stanovanja in jih prisilila, da so si pogledali v oči, je marsikaj prišlo na dan" pa pravi Goran Vojnović ob krstni uprizoritvi svoje drame 14 dniNovomeška galerija Simulaker je tokrat oblečena v filc. V njej ne najdemo slik na platnu, temveč v prostor postavljene tabelne slike na lesu. Umetnica Andrea Zabric v njih raziskuje samo telo slike – na prisotnost pigmenta na primer namigujejo imena kot je Kadmijeva serija. Vendar ob materialnosti ne pozabi na liričnost, tak je tudi naslov Palmina zima. Na odru celjskega gledališča pa bodo drevi krstno uprizorili dramo Gorana Vojnovića 14 dni. Tokrat se je lotil vprašanja, kako epidemija vpliva na medsebojne odnose znotraj družine. Režijsko taktirko igre je prevzela Ajda Valcl. Še nekaj za ljubitelje glasbe: v nedeljo ob enajstih se začenja koncertni cikel Mozartin, ki ga pripravljajo Simfoniki RTV Slovenija. Koncert, ki ga je zasnoval violončelist Gregor Fele, bomo lahko poslušali tudi v neposrednem prenosu na programu Ars. Z umetniško vodjo orkestra Majo Kojc smo se pogovarjali še o celotni sezoni Mozartin 2022.

446 svetlobnih let od Zemlje se okoli zvezde HD146389 vrti planet Wasp-38b. No, tako je vsaj veljalo do leta 2019, ko je ob stoletnici svojega delovanja Mednarodna astronomska zveza, pristojna za uradno poimenovanje nebesnih teles, pozvala države sveta, naj izberejo nova, manj suhoparno-znanstvena imena za hitro naraščajoče število novoodkritih eksosvetov. Vsaka država je bila zadolžena za eno zvezdo in en planet in Sloveniji je pripadla vesela naloga, naj izbere primernejše poimenovanje za omenjeni nebesni telesi v ozvezdju Herkula. Slovenci smo se odzvali precej navdušeno, podali smo več kot tristo predlogov, navsezadnje pa je bil izbran predlog fizika Sama Košmrlja – in odtlej na nočnem nebu migota zvezda Irena, okoli katere kroži Jupitru podoben planet Iztok. To je predzadnji v vrsti dokazov, ki pričajo o tem, kako pomembno mesto v našem kulturnem spominu zavzema zgodovinski roman Pod svobodnim soncem, ki ga je Fran Saleški Finžgar pisal med letoma 1906 in 1907, roman, katerega glavna junaka sta, kot vemo, prav Iztok in Irena. In zakaj natanko »predzadnji dokaz«? – Zato ker se je proti koncu lanskega leta v založbi Zavoda Škrateljc Finžgarjeva klasika reinkarnirala v stripovski podobi, ki sta jo pripravila stripar Damijan Stepančič in pisatelj Goran Vojnović. Težko bi pač našli boljšo potrditev, da je 115 let staro literarno delo še vedno polno nagovorne moči, od te, da je zdaj zaživelo v povsem novi umetnostni formi, kajne. Toda: kaj natanko nas v Finžgarjevi »povesti davnih dedov« tako zelo privlači? Kaj je premamilo Stepančiča in Vojnovića, da sta se lotila tega projekta? In kako težko je bilo dovolj zapleteno zgodbo, ki jo Finžgar pripoveduje v svojem romanu, navsezadnje preleviti v niz besed in sličic? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili prav Damijana Stepančiča in Gorana Vojnovića. Z njima se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: sličica iz stripa Pod svobodnim soncem (Goran Dekleva)

Literarne, gledališke, filmske ocene.

Predstavo Figa, po romanu Gorana Vojnovića, ki je v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana nastala v dramatizaciji Simone Hamer in režiji Martina Luke Škofa, so v spletnem prenosu prikazali že spomladi.Zdaj pa je bila Figa premierno odigrana pred občinstvom. Ogledala si jo je Petra Tanko. foto: Peter Uhan, izsek, vir: www.drama.si

“V začetku je bila beseda, je bila slika”. Omenjena knjiga je izšla pri Mohorjevi iz Celovca predstavil jo je rektor doma Sodalitas Tinje Jože Kopeinig. Zatem smo predstavili znanstveno monografijo “Temelji kazenskega kanonskega prava” katere avtor je dr. Stanislav Slatinek, profesor kanonskega prava na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Za konec pa sledi še predstavitev Finžgarjeve klasike “Pod svobodnim soncem”, ki je pri zavodu Škrateljc izšla kot strip. Za priredbo besedila je poskrbel Goran Vojnović, pod ilustracije se je podpisal Damijan Stepančič.

'The Fig Tree' by Slovene author Goran Vojnović is an intergenerational family saga, set against the backdrop of the breakup of the former Yugoslavia. Host Joe Williams talks to Goran and translator Olivia Hellewell about the book's narrative structure and themes, and the challenges of reproducing the Balkan context of the book for an English-language audience This podcast is re-posted here from Trafika Europe Radio · literary livestream: https://trafikaeurope.org/go/radio

Pri založbi Škrateljc je izšel strip Pod svobodnim soncem. Finžgarjevo besedilo je senzibilno in dramaturško dinamično za stripovsko izdajo priredil Goran Vojnović, epske ilustracije je ustvaril Damijan Stepančič, spremno besedilo je prispeval prof. dr. Janez Bogataj, ki mu je bil Finžgar stari stric. Nastal je obsežen, pretresljiv in navdihujoč roman v stripu, ki na kar stopetdesetih straneh pripoveduje zgodbo o tem, kako so naši predniki iskali in si izborili prostor pod svobodnim soncem. Več informacij tudi na FB Pod svobodnim soncem ali na skrateljc.wordpress.com.

Gledanje Avgusta v okrožju Osage Tracyja Lettsa je podobno gledanju tega, kako se nekdo smešno zvrne po stopnicah. Verjetno se ne bi smeli smejati, verjetno se je groteskno smejati, ampak včasih je nemogoče, da se ne bi. Tako je Jason Blake razmišljal o besedilu, ki ga bodo nocoj premierno uprizorili v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Dogajanje je postavljeno v dom starejšega para - Beverlyja in Violet Weston- na podeželju v Oklahomi, in se odvije v nekaj avgustovskih tednih. V hiši se po izginotju očeta zbere celotna disfunkcionalna družina, ki jo poleg bolne mame sestavljajo še tri odrasle hčere s svojimi družinami. V oddaji pa tudi o posebni knjižni novosti – v strip prelitem zgodovinskem romanu Pod svobodnim soncem, ki ga podpisujeta Damijan Stepančič in Goran Vojnovič. Foto: Tomo Tomšič, Jana Zupančič, Gregor Gruden, vir: Peter Giodani, MGL

Letos smo praznovali 150 let od rojstva Frana Saleškega Finžgarja, avtorja povesti davnih dedov Pod svobodnim soncem. Ena največkrat ponatisnjenih, kar 40-krat, in najbolj branih knjig na Slovenskem je sprva izhajala v Domu in svetu kot podlistek, v knjižni obliki pa je izšla leta 1912. Že takrat je pisatelj razmišljal, da bi bil roman ilustriran, to je želel uresničiti v prvi knjižni izdaji, a je knjiga zaradi finančnih težav založbe izšla brez ilustracij. Ilustrirana knjižna izdaja romana Pod svobodnim soncem je bila uresničena šele leta 1951, avtor ilustracij pa je bil Slavko Pengov. Te dni pa je pri založbi Škrateljc po zgodovinskem romanu, ki poudarja junaško zgodovino Slovanov, izšel strip. Ilustriral ga je Damijan Stepančič, besedilo je priredil Goran Vojnović.

Wer aus Fužine kommt, hat schon verloren: In seinem Debütroman "Tschefuren raus!" erzählt der slowenische Autor Goran Vojnoviæ eine rasant-berührende Coming-of-Age-Geschichte aus der Vorstadt von Ljubljana. Rezension von Julia Schröder. Aus dem Slowenischen von Klaus Dieter Olof Folio Verlag, 272 Seiten, 22 Euro ISBN 978-3-85256-837-9

Kaj v branje priporoča Goran Vojnović, vsestranski ustvarjalec, pisatelj, ki ga poznamo po več knjižnih in filmskih uspešnicah, najbolj po prvencu Čefurji raus?

Goran Vojnovič. „Figmedis“. Skaito aktorius Sergejus Ivanovas.

Režiser, scenarist, kolumnist in pisatelj s tremi kresniki, ki sam zase pravi, da le pripoveduje zgodbe na različne načine."Moje knjige so poskus iskanja odgovorov, poskušam se prebiti do nečesa. Ne do neke temeljne resnice, do končnega odgovora – to ni cilj mojih knjig. Ampak vsaj nekako približati se nekemu odgovoru," pravi Goran Vojnović, ki sta ga močno zaznamovala razpad Jugoslavije in vojna na Balkanu. In prav z njima so povezane teme, s katerimi se v svojih delih ukvarja: občutek tujosti v okolju, ki mu pripadaš, zmožnost izvršiti vojne in druge zločine, iskanje lastne identitete, pripadnosti, ljubezni, teža bremena podedovanih družinskih zgodb in bolečin.

Autor: Albrecht, Terry Sendung: Büchermarkt Hören bis: 19.01.2038 04:14

Autor: Köhler, Michael Sendung: Büchermarkt Hören bis: 19.01.2038 04:14

V oddaji govorimo o tem, kako doživlja svoj novi film Nekoč so bili ljudje Goran Vojnović, ocenjujemo pa dokumentarni film Krt, grozljivko Nihče in animirani film Luka.

Na Ljubljanskem gradu se je od začetka Filma pod zvezdami zvrstilo že kar nekaj predpremier, nocoj pa bo prav posebna - slovenski film Nekoč so bili ljudje režiserja Gorana Vojnovića. Film, ki se loteva teme begunstva, je v osnovi triler s primesmi družinske drame, osrednji poudarek pa je vse večja odsotnost človeškosti v sodobnem svetu. V prostorih Goriškega muzeja na gradu Kromberk v Novi Gorici pa je na ogled pregledna razstava Franca Goloba, ki letos praznuje 80. let in ustvarja v različnih medijih. Foto: Zajem fotografije iz filma, direktor fotografije: Miloš Srdić; vir: Arsmedia

"Če še vedno obstajajo potrebe, da se to besedilo uprizarja, pomeni, da v bistvu vsi tisti problemi, o katerih govori, še vedno obstajajo med nami." Tako razmišlja pisatelj, režiser in scenarist Goran Vojnović ob tem, ko bo na odru ponovno zaživel njegov roman Jugoslavija, moja dežela, ki postavlja drugo ob drugo dve podobi Balkana – tisto iz otroškega spomina in tako, kot jo vidijo manj zaslepljene odrasle oči. V Kopru bo namreč zvečer slovenska premiera te drame o bolečem soočanju s preteklostjo v režiji Marka Misirače in koprodukciji Gledališča Koper. V Kostanjevici na Krki pa se bo jutri slavnostno zaključil letošnji mednarodni kiparski simpozij s predstavitvijo dveh novih skulptur, ki sta jih ustvarila Mirko Bratuša iz Slovenije in Peter Galhidy iz Madžarske. Foto: Blaž Popovski v vlogi Vladana, vir: Gledališče Koper/Igor Motl

Zwischen Basketball und Ausgrenzung versucht Marko Đorđić, seinen Platz zu finden. Doch seine Familie ist aus Bosnien und so gerät er in Slowenien ins Straucheln. Warum es so kommen musste, erzählt Goran Vojnović in "Tschefuren raus!". Von Roland Zschächner www.deutschlandfunkkultur.de, Lesart Hören bis: 19.01.2038 04:14 Direkter Link zur Audiodatei

Discussing The Fig Tree by Goran Vojnović with translator Olivia Hellewell and Istros Books director Susan Curtis. Hosted by Maddie Rogers.

Goran Vojnović: Đorđić se vrača Tone Dodlek: Plavi 9 Etgar Keret: Poleti že! ur. Andrej Kirbiš: Kulturna participacija mladih v Sloveniji in Evropi Avtorji recenzij Aljaž Krivec, Tonja Jelen, Marko Golja in Miša Gams

Avtor recenzije: Aljaž Krivec Bere: Jure Franko

Nejc in Rok podcast začneta z obilnim zajtrkom, energijo nato usmerita v zaključek klubske nogometne sezone v Evropi. Knjižni nasveti so tokrat hejtersko usmerjeni v Biblos, hvali se Goran Vojnović ter Esad Babačić, v video delu pohvale žanjejo 30for30 dokumentarci. Prijetno poslušanje!

V tem stoletju menda ni izšlo prav veliko slovenskih romanov, za katere bi lahko rekli, da so dosegli kulten status, da so torej presegli polje čiste literature in postali kulturni fenomen. No, tako delo so zagotovo Čefurji raus! iz leta 2008. Humorno-trpka knjiga, ki v nenavadno živem, vsakdanje-pogovornem, v naši prozi dotlej še nikoli videnem jeziku pripoveduje zgodbo o najstniku Marku Đorđiću, nadobudnem košarkarju z ljubljanskih Fužin in pripadniku druge generacije priseljencev z območja bivše Jugoslavije, ki se nikakor ne znajde v labirintu socialno-ekonomskih in kulturno-identitetnih protislovij, je pač očarala na desettisoče bralk in bralcev, celo tistih priložnostnih, svojega avtorja, Gorana Vojnovića, pa katapultirala med nesporne zvezde sodobne slovenske književnosti. Čefurji raus! se nepozabno končajo z Markovim prislinim odhodom v Bosno za nedoločen čas in številni bralke in bralci smo se takrat bolj ali manj zaskrbljeno spraševali, kako neki se bo tam zasukalo Markovo življenje. No, celovit odgovor na to vprašanje ponuja Vojnovićev najnovejši, četrti roman, Đorđić se vrača, ki je pred nekaj tedni izšel pri založbi Beletrina, delnega pa tokratno Sobotno branje, ko smo pred mikrofonom gostili prav Gorana Vojnovića. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Danes je svetovni dan knjige, pa tudi avtorskih pravic. Slednje nas opomni, da so za ustvarjalnimi izdelki ljudje – avtorji, prevajalci, založniki, oblikovalci knjižnih podob nenazadnje in številni drugi. Da dobre knjige lahko beremo v maternem jeziku, ni nekaj samoumevnega, opozarja tudi sejem s kavča, ki je letos na spletu združil več kot 50 slovenskih založnikov. V oddaji pa se bomo vprašali tudi zakaj se je Goran Vojnović odločil ponovno pisati o Marku Đorđiću, čefurstvu in ljubljanskih Fužinah. Avtor Čefurjev raus - ene od redkih domačih knjig, ki so postale pravcati kulturni fenomen, namreč z romanom Đorđić se vrača nadaljuje zgodbo osrednjega lika te uspešnice. Foto: Pixabay

Eden najbolj uspešnih slovenskih romanov tega tisočletja roman Čefurji raus!, za katerega je njegov avtor Goran Vojnovič dobil nagrado Prešernovega sklada in kresnika za najboljši roman leta, je ta teden dobil nadaljevanje. Roman Đorđič se vrača se nadaljuje približno deset let po tem, ko se je prvi roman končal. Miha Švalj je Gorana Vojnoviča poklical in ga med drugim vprašal, ali ta roman morda kolateralna škoda oziroma ena od redkih pozitivnih posledic tega 'korona leta'…

Za roman Figa, ki ga letos berejo maturanti, je Goran Vojnović pred štirimi leti prejel že tretjega kresnika. Žirija je takrat zapisala, da v Figi prefinjeno odpira temeljna vprašanja našega bivanja, od odgovornosti, svobode, do človekove zmožnosti bližine, hkrati pa je Vojnoviću uspelo ta vprašanja iztrgati abstraktnosti in jih živo umestiti v konkretne zgodovinske trenutke. Figa bo zdaj doživela tudi gledališko adaptacijo, in sicer na velikem odru ljubljanske Drame. Ob predstavi Figa pa se bomo v današnji oddaji dotaknili tudi premiere komične opere Hči polka v Mariboru in vas povabili k spremljanju tretjega koncerta cikla VIP Slovenske filharmonije z glasbo Bacha in Schütza. Koncert bomo neposredno prenašali na naših radijskih valovih. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan

Čefurji raus, Jugoslavija, moja dežela, Figa. Vsi njegovi romani so nagrajeni s kresnikom, prevedeni v številne tuje jezike, živijo tudi na odrskih deskah. Goran Vojnović je pisatelj, filmski režiser, scenarist in kolumnist.

"In The Fig Tree, deftly translated by Olivia Hellewell, Goran Vojnović portrays three generations of a family whose lives are marked by the disintegration of Yugoslavia and its brutal aftermath. It is a remarkable portrait of a country's fragmentation and a family's fracture." Lucy Popescu, The BookBlast Diary Presented by Georgia de Chamberet | Produced by Rupert Such

Filmski režiser in scenarist, pisatelj in kolumnist.

O pisanju kolumen, stanju v medijih, predvidljivostih vladanja Janeza Janše, protestih in scenarijih za tektonske premike. Z imenitnim vpogledom v življenje in delo enega...

Zdi se mi, da se bomo vrnili nazaj v svoj stari dobri svet in da se bodo ljudje prej ko slej zatekli k znanemu, je Goran Vojnović (foto: BoBo) zapisal v eni od svojih kolumen v sobotnem Dnevnikovem Objektivu. To je bilo na začetku karantene, kasneje je je vendarle dopustil tudi možnost, da nas bo ta izkušnja zaznamovala: Svet, v katerega izstopamo iz karantenske ječe, nas straši, ker se je spremenil ali pa smo se spremenili mi, je zapisal pred kratkim. Tudi njegove zapisane misli so bile povod za pogovor, ki ga je z režiserjem, scenaristom in pisateljem v Piranu posnela Tjaša Škamperle.

Möt Goran Vojnović, född 1980 i Ljubljana, som har kommit att bli en av Europas mest omtalade yngre författare. På Internationell författarscen i samtal med Andreas Norman. Efter debuten "Blattejävlar!" – som är den mest sålda boken i Slovenien någonsin och som under flera år spelats som teater, filmatiserats och översatts till ett femtontal språk – och romanen "Jugoslavien, mitt hemland" är han nu aktuell med sin mest fängslande berättelse hittills, "Under fikonträdet". Goran Vojnović arbetar under hösten 2019 även med sin tredje långfilm som regissör, en film som berör gränsområdena mellan Italien och Slovenien och migration. Andreas Norman är författare och fd diplomat med fokus på Östeuropa och Västra Balkan, och har bott och arbetat i bl.a. Bosnien, Makedonien och Litauen. 2013 kom han ut med den hyllade thrillern "En rasande eld" och senare med uppföljaren "De otrogna". Han har även skrivit om sina erfarenheter under tsunamikatastrofen 2004 i den uppmärksammade boken "9,3 på Richterskalan". I samarbete med Rámus Förlag. Från 20 november 2019 Jingel: Lucas Brar

"Blattejävlar"-författaren Goran Vojnovi är fortfarande i chock över att Peter Handke kunde få Nobelpriset, berättar han för vår reporter Lina Kalmteg, när de ses i Stockholm för att prata om hans nya bok "Under fikonträdet". YTTERLIGARE AVHOPP I SVENSKA AKADEMIEN: KRISTOFFER LEANDOER LÄMNAR DEN EXTERNA EXPERTKOMMITTÉN Vi har ringt upp författaren och översättaren Kristoffer Leandoer i Albaniens huvudstad Tirana där han befinner sig just nu och frågar honom varför han beslutat sig för att lämna Svenska Akademien efter bara ett år. Kulturredaktionens Mattias Berg kommenterar händelserna. ARIS FIORETOS BOK "ATLAS" INNEHÅLLER EN PARALLELLVÄRLD TILL VÅR EGEN Aris Fioretos har vunnit Sveriges Radios Romanpris två gånger, med romanerna "Mary" och "Den siste greken". Han har en förkärlek för att blanda dokumentärt material med romankonst, I den nya boken "Atlas", tjock och stor som forna tiders telefonkataloger, skriver han en pseudovetenskaplig text i medicinalhistoria. OBS-ESSÄN: ETT PERSONLIGHETSTESTS INBYGGDA BEGRÄNSNING Användandet av personlighetstest har exploderat och används flitigt inte minst i arbetslivet. Suget är onekligen stort även hos privatpersoner och böcker som får läsarna att dela in andra och sig själva i olika färger blir bästsäljare trots att de döms ut av vetenskapssamfundet. Sociologen Emma Engdahl reflekterar över de moderna testens spridning och lockelse genom att söka sig tillbaka till dess ursprung i en sorglig och ovanlig familjehistoria. Programledare: Gunnar Bolin Producent: Nina Asarnoj

V oddaji Razgledi in razmisleki bo odzvanjal letošnji Frankfurtski knjižni sejem. Za Radio Slovenija je ta najpomembnejši vsakoletni dogodek knjižnega trga spremljal Aleksander Čobec in pripravil oddajo, v kateri bodo nastopili profesor in urednik dr. Miha Kovač, pisatelj Goran Vojnović in Harald Neidhardt, direktor evropskega inštituta za eksponentne tehnologije in pozitivno prihodnost.

Paul is the Editor of 'Elsewhere', a journal of place. His latest book, 'Ghosts on the Shore: Travels along Germany's Baltic Coast' will be published in June by Influx Press. You can find much of his writing about place on the website 'Caught by the River'. Paul's Book Choices: Trieste and the Meaning of Nowhere by Jan Morris (Faber Books) Yugoslavia, My Fatherland by Goran Vojnović (Istros Books) What I Saw by Joseph Roth (W. W. Norton & Company) Paul Tweets @underagreysky and @seeyouelsewhere

Author and film-maker Goran Vojnović speaks about his new novel, 'Yugoslavia, My Fatherland', which follows the story of a young man determined to find his missing father and discover the truth about his involvement in the wars of the 1990s.

Rosie Goldsmith interviews Goran Vojnović, author of Yugoslavia, My Fatherland, published by Istros Books