Podcast appearances and mentions of nina zagori

V zadnjih mesecih so se ob številnih zapletih s sprejemanjem zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti vnemale vroče razprave. Na eni strani so bili tisti, ki menijo, da so dodatki k pokojnini zaslužnih umetnikov nepotrebna podpora trivialni umetniški eliti, ki je za državo le strošek brez dodane vrednosti, na drugi pa tisti, ki opozarjajo, da so se številni vrhunski umetniki z zavidljivim ustvarjalnim opusom, ki bogati nacionalno zakladnico umetnosti, v jeseni življenja znašli na eksistencialnem robu.Pri nas je delež samozaposlenih med najvišjimi prav na področju kulture, polovica samozaposlenih kulturnikov si lahko plačuje le minimalne prispevke in glavnina jih lahko ob upokojitvi pričakuje le minimalno pokojnino. Kako živijo naši umetniki tako starejše kot mlajše generacije, s kakšnimi izzivi se srečujejo, kako naklonjena jim je njihova država? Sogovorniki: Tone Partljič, pisatelj, dramatik in nekdanji politik Mankica Kranjec Ducheyne, fotografinja Žigan Krajnčan, koreograf, igralec, pevec in glasbenik Ema Kugler, režiserka Maja Weiss, režiserka Bor Ravbar, režiser Z umetniki so se pogovarjali Veronika Gnezda, Nina Zagoričnik, Neža Borkovič, Gašper Andrinek, Rok Kužel in Mitja Peček.

Marko Črnčec je eden izmed najbolj priznanih sodobnih slovenskih glasbenikov, ki je na mednarodnem prizorišču znan kot multiinstrumentalist, skladatelj, aranžer in producent. Po končanem študiju v Gradcu je nekaj let živel in ustvarjal v New Yorku. Kot profesor glasbe zadnja leta deluje na dveh univerzah, v Ljubljani in v Celovcu. Nina Zagoričnik se je z njim pogovarjala ob na novo nastalem glasbenem projektu ‘Brez besed', ki je z devetimi na novo aranžiranimi skladbami Mojmirja Sepeta poklon temu legendarnemu skladatelju in dirigentu.

Naša novinarka Nina Zagoričnik o filmih ter dogajanju na 77. filmskem festivalu v slovitem Cannesu.

Nina Zagoričnik se javlja iz 77. mednarodnega filmskega festivala v Cannesu. Za zlato palmo se letos poteguje 22 filmov, ki jih ocenjuje žirija pod vodstvom režiserke Grete Gerwig. Dobitnika in preostale nagrajence bodo razglasili v soboto. Kakšno je dogajanje v francoski meki filmov?

Včeraj se je v Bologni začel vsakoletni sejem otroške in mladinske literature, na katerem kot častna gostja nastopa Slovenija, s številnimi slovenskimi založniki, uredniki, literati, prevajalci in seveda ilustratorji. Na Bolonjskem knjižnem sejmu se že vrsto let in tudi letos samostojno predstavljata založbi Mladinska knjiga in Morfem, nacionalno stojnico pa so morali dodatno povečati, da so omogočili prostor tudi založbam KUD Sodobnost International, Muck Blažina, Pivec, Zala, Malinc, Miš in Sanje. Na Bolonjskem knjižnem sejmu, ki poteka od 8. do 11. aprila, se Slovenija s svojimi avtorji in ostalim programom predstavlja na številnih dogodkih, ki pa ne potekajo zgolj v petih paviljonih, ampak tudi na več prizoriščih v samem jedru Bologne, kjer so knjigarne odprte pozno v noč in namenjene čim širšemu občinstvu. Tudi mi smo tam. S knjižnega sejma se v živo oglaša Nina Zagoričnik, ki nam bo skušala pričarati nekaj atmosfere in kaj se trenutno dogaja na glavnem odru.

Nina Zagoričnik gosti slovenskega arhitekta Borisa Bežana, ki živi in dela v Barceloni. Vodi biro BAX, v katerem so načrtovali števiulne projekte na področju kulture, vse od Finske do Španije. Biro je zmagal tudi na javnem natečaju ljubljanske občine za ureditev nekdanje tovarne Rog in širšega urbanega območja okrog kompleksa. Vodilna misel zasnove je bila prezentirati industrijsko kulturno dediščino.

Nedeljska gostja je prva direktorica novega javnega zavoda Center Rog, kulturna menedžerka, nekdanja vodja Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, novinarka, filozofinja, jezikoslovka in prevajalka Renata Zamida. Konec novembra, ko bo Evropska unija častna gostja na največjem knjižnem sejmu Latinske Amerike v Guadalajari v Mehiki, bo koordinatorka predstavitve literarnega programa. Z njo se pogovarja Nina Zagoričnik.

V Avditoriju se odvija glavnina festivalskega dogajanja. Nina Zagoričnik v pogovoru s producentko filma Šterkijada Petro Vidmar ter režiserjem in scenaristom Matevžem Luzarjem, tokrat v vlogi programskega vodje izobraževalnega programa festivala za razvoj celovečernega in dokumentarnega filma.

S podelitvijo zlatih palm se izteka še zadnji, enajsti dan, najbolj prestižnega filmskega festivala v francoskem Cannesu. Kako se bo odločila žirija med mojstri kot so Wim Wenders, Wes Anderson, Ken Loach, Nuri Bilge Ceylan, Aki Kaurismaki ali med režiserkami kot sta Aliče Rohrwacher ali mnogo mlajša Remata Toulaye Sy iz Tunizije, edina s prvencem v glavnem tekmovalnem programu. Najbrž težko, razmišlja Nina Zagoričnik, ki se oglaša iz Cannesa.

V mestu na francoski rivieri se odvija kultni filmski festival, kjer se filmi potegujejo za zlato palmo. Nina Zagoričnik nas z dvema filmoma popelje v dva nenavadna kraja: prvi je popolnoma izmišljen, drugi pa je sveto mesto Rim. Na francoski rivieri ji v pogovoru družbo dela študent AGRFT-ja Matic Štamcar.

Če sanjarite o francoskem rogljičku in kavi ter ob tem dodate še film, se je treba odpraviti na Azurno obalo. Jutranjo razglednico s svetovno znanega filmskega festivala v Cannesu je poslala Nina Zagoričnik.

Nina Zagoričnik neposredno ob otvoritvi slovenskega pavilijona na 18. beneškem arhitekturnem bienalu. Gosta: Jure Grohar, en izmed petih kuratorjev Miloš Kosec, arhitekt

Cankarjev dom bo bogatejši za še eno dvorano, ki bo namenjena vsem generacijam. Ime je dobila po svetovni popotnici in pisateljici Almi Karlin. Odprli jo bodo ob prisotnosti predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko. Prostor si je že ogledala Nina Zagoričnik, skupaj z direktorico Cankarjevega doma Uršulo Cetinski. Avtor predelave je arhitekt Peter Vidanovski, ki je že sodeloval pri prenovi strehe Cankarjevega doma.

Zadnje tedne smo lahko sredi Kongresnega trga v Ljubljani, visoko med krošnjami, opazovali nenavadna izmišljena bitja in meduze, ki so ob mraku zaživela v živih barvah. Izmislil si jih je umetnik Matej Bizovičar, ki nas vsako leto posebej navduši s svojimi likovnimi, kiparskimi in svetlobnimi instalacijami. Z njim se je v Svetlobnem parku ob Gradaščici srečala Nina Zagoričnik.

Arhitektura inventura je naziv za največjo pregledno razstavo slovenske arhitekture, ki jo že enajstič bienalno organizira Društva arhitektov Ljubljana. Gre za pregled nekaterih kakovostnih prostorskih in arhitekturnih rešitev, ki kažejo, da v zadnjem obdobju nastaja vedno več dobre arhitekture. Razstava je na ogled v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma. Tam se je s soustvarjalci razstave in kataloga srečala Nina Zagoričnik.

V današnjem Prostoru gremo do Tržaške železniške postaje. Nikamor ne potujemo, pravi Nina Zagoričnik, ki si je zaželela, da bi to nenavadno postajo, ki jo vedno znova fascinira, tokrat doživela brez naglice odhoda v družbi Tržaškega Slovenca, letošnjega Prešernovega nagrajenca Dušana Jelinčiča. In prav železniško postajo v Trstu Jelinčič večkrat omenja v svojem literarnem delu.

Revija PRO Bauhaus je najbolj specializirana strokovna publikacija za gradbeništvo, arhitekturo, urbanizem in oblikovanja pri nas. Postopoma si želimo, da preraste v vir informacij za vse: projektante, arhitekte in izvajalce.odgovorni urednik Bor Pungerčič odgovorni urednik Bor Pungerčič   Nina Zagoričnik se z njim pogovarja o tem, kako graditi bolj trajnostno in okolju prijazno, ter kako se pripraviti in izvesti prehod v nizkoogljično trajnostno družbo.

'Stopi iz moje sence' je naslov nove plesne uprizoritve, ki jo je na oder Plesnega teatra Ljubljana postavila režiserka Neda Rusjan Bric. Gre za hommage plesnemu tandemu Pie in Pina Mlakarja, ki sta kot plesalca, koreografa in pedagoga skupaj delovala 73 let. "Osrednji motiv zgodbe je jadrnica Galeb", pravi Neda Bric, "s katero sta Pia in Pino Mlaka jadrala do pozne jeseni, se predajala silam narave in črpala navdih za svoje delo." Plesalca in avtorja koreografije v predstavi 'Stopi iz moje sence' sta Nastja Bremec Rynia in Mihael Rynia, prav tako kot nekoč Pia in Pino Mlakar, par v zasebnem in profesionalnem življenju. V Plesnem teatru Ljubljana se je z Nedo Rusjan Bric srečala Nina Zagoričnik:

Nedeljska gosta sta gledališki in filmski tandem Silva Čušin in Janez Škof. Letošnje leto jima je prineslo kup zanimivih skupnih vlog. V svoji matični hiši, ljubljanski Drami, nastopata v dveh gledaliških predstavah: na velikem odru v krstni uprizoritvi Kako je padlo drevo, mlade slovenske avtorice Katarine Morano, na malem odru pa v igri Otroci, angleške dramatičarke Lucy Kirkwood. Skupaj nastopata tudi v filmu Šterkijada, kjer igrata očeta in mamo režiserju in scenaristu Igorju Šterku. S Silvo Čušin in Janezom Škofom se je na velikem odru SNG Drama pogovarjala Nina Zagoričnik.

Sredi junija 1992 je izšla prva številka srednjeevropske arhitekturne revije za kulturo prostora z naslovom Piranesi. Urednika sta bila arhitekta Vojteh Ravnikar in Tomaž Brate, vizualno podobo pa ji je dodal oblikovalec Ranko Novak. "Kaj je dobra arhitektura in kaj je arhitektura, ki nadaljuje tradicijo srednjeevropskega prostora" je bil od vsega začetka njen osnovni namen. Revija Piranesi te dni praznuje 30 let. Kakšna je njena nova paradigma danes, v tem istem srednjeevropskem prostoru, novi urednik revije arhitekt Robert Potokar. Z njim se je za oddajo Prostor srečala Nina Zagoričnik.

Jasmina Cibic je svetovno priznana slovenska umetnica, ki že dve desetletji živi in ustvarja v Londonu. Prejela je eno najpomembnejših britanskih nagrad za umetnost, Jarmanovo nagrado, ki jo podeljujejo najboljšim inovativnim filmskim ustvarjalcem. Na gigantskem sejmu umetnosti FRIEZE jo v sivi in deževni angleški prestolnici jo pred mikrofon vabi Nina Zagoričnik.

Tokrat pogledujemo proti otoku Lido, kjer festivalski vrvež, kot pravi Nina Zagoričnik, ne poneha. Do konca Beneške Mostre so v glavnem tekmovalnem programu preostali še štirje filmi in kopica v vzporednih programih.

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. Prva decembrska nedelja leta 2012 je bila posvečena ekskluzivni nedeljski gostji. Nina Zagoričnik se je na Dunaju pogovarjala z eno najbolj vznemirljivih umetnic sodobnega časa - Marino Abramović. Rodila se je v Beogradu, staršem, ki so imeli pomembne vojaške in politične funkcije v Jugoslaviji. Ona pa se je odločila za umetnost. Po začetnih instalacijah z zvokom je postala ena najbolj radikalnih in angažiranih raziskovalk svojega telesa. O njej so zdaj že napisane knjige, monografije, članki in posneti filmi.

Slovenski dokumentarni film Ena za reko, zgodba Save, je naslov slovenskega dokumentarnega filma, ki ga bodo nocoj zavrteli v blejskem Zdraviliškem parku na festivalu Kino Bled.Idejni vodja je Rok Rozman, na 250 km dolgo rečno pot so se podali štirje navdušeni kajakaši in jo prevozili v enajstih dneh. Kako je potekala ta vodna odisejada, pa izvemo iz pogovora, ki ga je z Rokom Rozmanom posnela Nina Zagoričnik.

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 16. julija 2000 se je Nina Zagoričnik pogovarjala z igralko Umo Thurman.

Nina Zagoričnik se oglaša iz zgodovinskega Dubrovnika, ki v svojem večnem kamnu deluje kot pravljično mesto. Tam potekajo legendarne 73. Dubrovniške poletne igre, nekoč prava meka svetovne glasbene in gledališke elite, zadnji dve desetletji pa zaradi drastičnega pomanjkanja finančnih sredstev, ohranjajo skromno, a še vedno zanimivo podobo nekdanjega mediteranskega festivala. O festivalu ter mestu, ki se mu zdi, da postaja pravi zabaviščni park, pa spregovori tudi režiser Karpo Godina.

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 8. 10. 2000 se je Nina Zagoričnik pogovarjala z režiserjem Petrom Greenawayom.

Nina Zagoričnik gosti tržaško pisateljico Evelino Umek, avtorico knjige Po sledeh fate morgane, biografskega romana o Marici Nadlišek Bartol, urednici prvega ženskega lista Slovenka, ki je v Trstu izhajal med letoma 1897 in 1900. Po romanu so pod režijsko taktirko Magde Lapajne posneli tudi televizijski igrano-dokumentarni celovečerni film. Scenarij zanj je napisala Evelina Umek, ki se je z delom in življenjem pisateljice Marice Nadlišek Bartol seznanila že v osnovni šoli. Evelina Umek je sicer avtorica številnih romanov in knjig za otroke, ustvarila je TV serijo o Radovednem tačku ter številne radijske in televizijske oddaje za otroke in mladino.

50-letni arhiv Vala 202 skriva bogato zbirko najrazličnejših oddaj, reportaž in intervjujev. 26. 9. 1999 je Nina Zagoričnik za oddajo Nedeljski gost pripravila pogovor s svetovno znano slikarko Françoise Gilot-

V tokratni oddaji Proti etru, spet ta dež Nina Zagoričnik gosti avstrijsko režiserko in scenaristko slovenskih korenin Andrino Mračnikar, ki se je na nedavnem filmskem festivalu Kino Otok v Izoli predstavila s celovečernim dokumentarnim filmom Izginjanje/Verschwinden.

Leto 2022 bo v znamenju 150. obletnice rojstva velikega mojstra Jožeta Plečnika. Skozi vse leto se bodo zvrstile številne zanimive prireditve in razstave. V oddaji Prostor je Nina Zagoričnik trem arhitektom, trem različnim generacijam zastavila eno in isto vprašanje: "Zakaj Plečnika večinoma obravnavamo skozi prizmo umetnostne zgodovine, ne pa skozi kvaliteto prostora, radikalnost konceptov in urbanizma, ki ga je soustvarjal."

Ali je lahko neka katastrofa kot je potres, hkrati priložnost za mesto? To temo so skupaj s svojimi mentorji obravnavali študentje Fakultete za arhitekturo v sodelovanju treh seminarjev: Roka Žnideršiča, Vasje Peroviča in Tadeja Glažarja. Nastale študije in vizije so izjemno zanimive, pravi Nina Zagoričnik, ki se je srečala z nekaterimi študenti in mentorji.

Nina Zagoričnik se je v živo oglasila iz ljubljanskih Križank, kjer že stoji konstrukcija za novo streho nad poletnim gledališčem, ki jo je pred petimi leti uničil aprilski sneg. V legendarni in akustični amfiteater se bodo vrnile številne prireditve, tudi poletni Festival Ljubljana, ki je vmes dobil novo prizorišče na Kongresnem trgu. Prostor, kjer stoji poletno gledališče Križank je iz nekdanjega samostanskega vrta zasnoval arhitekt Anton Bitenc, Plečnikov učenec in kasneje njegov asistent, ki je mojstru risal načrte za Križanke. Nekdanjo streho je leta 1965 zasnoval gradbeni inženir Miloš Marinček in prav te premične strehe, se ni dalo več rekonstruirati. Vzrokov je več. O tem z gostom, arhitektom Petrom Gabrijelčičem, avtorjem nove strehe.

Francoski filmski in gledališki igralec, pianist Stanislas Merhar / Mera / je umetnik slovenskih korenin, tudi avtor knjige Majhni strupi. Z njim se pogovarja Nina Zagoričnik.

Nataša Petrešin Bachelez je s 1. septembrom postala nova umetniška vodja Mednarodnega kulturnega centra v Parizu. Kot kuratorka je delovala mnogo širše od Francije, poneslo jo je, kot v šali doda Nina Zagoričnik, vse do Avstralije. Teme intervjuja bodo delo kustusov, vprašanja preživetja skozi umetnost, rezidenčni centrer Cité internationale des arts in beseda 'cité' kot bivanjski enoti za umetnosti.

Miloš Kosec je eden najbolj izobraženih in kultiviranih predstavnikov mlade generacije arhitektov, ki s svojim kritičnim mišljenjem podaja razmisleke o prostoru in času, kako razumeti arhitekturo v najširšem kontekstu in kakšno vlogo ima danes arhitekt. Miloša Kosca je gostila Nina Zagoričnik.

Poletje v Dubrovniku je tudi letos v znamenju legendarnih dubrovniških poletnih iger, njegova prijetna osvežitev pa je znova tudi projekt Pristanišče sanjačev. Ta poteka pod pokroviteljstvom Ustvarjalne Evrope in povezuje Maribor, Novi Sad in Dubrovnik. Namen je ozaveščanje ljudi o problematiki migracij in pomoči pri integraciji beguncev v nova kulturna okolja. V okviru tega projekta je na odru SNG Maribor nastala uprizoritev Proslava, ki je v Dubrovniku na obeh uprizoritvah doživela izjemen odziv publike. Nina Zagoričnik se je v Dubrovniku pogovarjala s Sašo Božić in igralko Ksenijo Mišič.

Nina Zagoričnik se je v živo oglasila z Dubrovniških poletnih iger, kjer je gostila 25-letnega gledališkega režiserja Jana Krmelja iz Maribora, ki je uprizoril igro hrvaškega dramatika Ivorja Martinića Proslava.

Tobias Putrih se v Moderni galeriji predstavlja z razstavo Perceptron. Razstava zajema doslej najbolj celovit pregled Putrihovih del. Perceptron je bil konec 50. let prvi računalnik, zasnovan na osnovi nevronskih mrež. Putrih, ki ustvarja iz naravnih in umetnih materialov, se večkrat poslužuje računalniške tehnologije. V svojih konceptualnih projektih se giblje med kiparstvom, arhitekturo in znanostjo, ukvarja se z avantgardami 20. stoletja ter utopičnimi in vizionarskimi koncepti oblikovanja prostora. Z nedeljskim gostom se je pogovarjala Nina Zagoričnik.

Nina Zagoričnik je pred poletno pavzo pripravila drobce vsebin iz aktualnih oddaj sezone. Gostje in gosti oddaj: Nejc Cijan Garlatti, SNG Drama, Martina Malešič, Asta Vrečko, Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar, slovenska ekipa na 17. arhitekturnem bienalu, Maruša Zorec, arhitektka, in Matej Klemenčič, umetnostni zgodovinar, Marko Mandić, SNG Drama.

V oddaji Prostor bomo vstopili v eno od beneških palač, ki jo je kot dodatni prostor za večje razstave najela Galerija A+A, nekoč reprezentančna galerija slovenske umetnosti v Benetkah. V času 17. beneškega bienala arhitekture sta kuratorja Aurora Fonda in Sandro Pignotti, ki tudi vodita galerijo, postavila razstavo Unlikely - Neverjetno. Na otvoritvi je bila Nina Zagoričnik.

Slovenska ekipa se na 17. beneškem arhitekturnem bienalu ukvarja s fenomenom zadružnih domov. Ekipo zastopajo Martina Malešič in Asta Vrečko, ki sta umetnostni zgodovinarki, arhitekt Blaž Babnik Romaniuk, ki vodi podjetje OBRAT, Rastko Pečar pa deluje na arhitekturnem področju, kjer ga zanima predvsem presek prostora, družbe in politike. Med sedmimi prijavljenimi projekti za bienale jih je izbral komisar slovenske udeležbe Matevž Čelik. Zadružni domovi so v zgodovinski luči premalo raziskani in imajo potencial, da se odkrije, kaj so okolju nudili nekoč in kaj mu lahko nudijo danes. V resnici je njihova podoba ostala zelo podobna. Z gosti se je pogovarjala Nina Zagoričnik.

Nina Zagoričnik gosti vizualno umetnico Petro Varl.

Nina Zagoričnik se je v Zagrebu v dvorani Lisinski pogovarjala s svetovno znanim pianistom - Ivom Pogorelićem.

Letošnji 9. oktober, dan arhitektov, je bil namenjen slovenskim arhitektom, ki delajo v tujini. Nekaj njihovih zgodb je ujela Nina Zagoričnik.

77. Mostra se spogleduje s pokoronskimi Benetkami. O filmskem festivalu in ostalem dogajanju v laguni s prizorišča Nina Zagoričnik.

V Kulturnicah napovedujemo 77. Mostro, najstarejši filmski festival na svetu, ki se začne jutri, v sredo, na otoku Lido. Spremljala ga bo Nina Zagoričnik.

Nedeljska gostja je virtuozinja na violini Lana Trotovšek, ki že 16 let živi in ustvarja v Londonu. Po končanem študiju v Salzburgu, Ljubljani in Londonu je leta 2012 debitirala z orkestrom Marijinega gledališča pod taktirko Valerija Gergijeva. Od takrat nastopa s številnimi svetovnimi orkestri, gostuje s solističnimi koncerti na prestižnih glasbenih odrih in festivalih. Več let je bila članica klavirskega tria Greenwich, skupaj s čelistom Stjepanom Hauserjem (nekoč član 2Cellos) in pianistko Joko Misumi. Danes poučuje na londonskem konservatoriju za glasbo in balet Trinity Laban ter snema za radio BBC. Lana Trotovšek igra na violino Pietra Antonia dalla Coste iz leta 1750. Z njo se je pogovarjala Nina Zagoričnik. Foto: lanaviolin.com

Nina Zagoričnik tokrat v oddaji Proti etru gosti urbanega čebelarja in filmskega kritika Gorazda Trušnovca.

Nina Zagoričnik gosti Simona Popka, programskega direktorja filmskega festivala Liffe in Festivala dokumentarnega filma.

Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.

Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.

Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.

Nina Zagoričnik gosti arhitekturni tandem Bevk - Perovič, ki bi ga lahko poimenovali kar arhitekta mesta Ljubljane. Kot avtorja se namreč podpisujeta pod tri projekte: ljubljansko džamijo, zmagala sta na natečaju za izgradnjo nove stavbe Narodne in univerzitetne knjižnice NUK II ter na natečaju za obnovo SNG Drama.

Prvi mednarodni pesniški Festival upanja, iniciativa Versopolisa, ki se zaradi izjemnega odziva, podaljšuje v mesec maj in je trenutno najbolj globalni literarni dogodek na vseh petih celinah. Aleš Šteger in Nina Zagoričnik.

Nina Zagoričnik gosti umetnika in raziskovalca Marka Peljhana, rednega profesorja in predstojnika oddelka Znanost in umetnost na kalifornijski univerzi v Santa Barbari.

Nina Zagoričnik je poklicala Tadeja Zupančiča v London ravno pred ploskanjem vsem zdravstvenim delavcem, ki v teh dneh požrtvovalno pomagajo vsem obolelim za koronavirusom. Tadej Zupančič se je v London preselil leta 1991 in pravi, da tako praznega mesta še ni videl. “So stvari, ki jih nisem pričakoval, da se bodo zgodile. Svoje sosede sem videl prvič po enem tednu – na balkonu, vsi se držimo samoizolacije. Bil sem tudi na daljših sprehodih, na katerih ne vidiš nikogar, ljudje se izogibajo drug drugega. Se pozdravljamo, olika ostaja, lahko pa vidite prizore popolnoma praznega mesta. To so prizori, ki smo jih lahko nazadnje videli v filmu 28 dni pozneje. V Londonu sem od leta 1991, a česa takega ni bilo mogoče videti niti po terorističnih napadih. Nikoli.” Tadej Zupančič upa, da se bomo iz tega obdobja nekaj naučili.“Upam, da bodo stvari drugačne, ko bo tega konec. Da bo političen sistem začel delati za človeka, in ne obratno. Razmišljam o vseh teh stvareh, o katerih razmišljaš, ko hočeš nekaj napisati, ko se pogovarjaš s prijateljih na kavi.”

Talent gledališkega režiserja in postgravitacijskega umetnika Dragana Živadinova je vesolje zaznalo že v vrtcu v domači Ilirski Bistrici. Vzgojiteljica ga je primerjala kar z velikim slikarjem Černigojem, sam pa se je v mladih letih navduševal nad Dragotinom Kettejem, Srečkom Kosovelom in Markom Brecljem. Dragan Živadinov se pripravlja na izstrelitev umetniškega satelita, v domačem kulturnem vesolju pa ni nikoli našel gladkih tirnic. Trdno je prepričan, da je Republiko Slovenijo zgradila umetnost, ne pa generali … Z njim se pogovarja Nina Zagoričnik. Foto: Bobo

Kdo je arhitekt Boris Podrecca, ali ga poznajo najmlajši rodovi arhitektov? Januarja bo kot častni meščan Dunaja slavil 80-letnico z največjo retrospektivno razstavo doslej, televizija ORF pa je posnela dokumentarni film o njegovi ustvarjalni poti v več nadaljevanjih. Zaljubljen je v arhitekturo, to je najlepši poklic, pravi, zato so vse njegove stavbe in mestni trgi lepi okvirji življenja, nastajajo med mediteranskim in germanskim svetom, ne gre le za avtonomen objekt, ampak za razumevanje prostora. Tak je tudi njegov Tartinijev trg v Piranu. O Podrecci so pisali in pišejo zgodovinarji, kritiki in arhitekti v številnih publikacijah, ki so izšle pri najuglednejših založbah v vseh glavnih svetovnih jezikih. Z njim se je pogovarjala Nina Zagoričnik.

Istra. Obnovljena kamnita hiša sredi nasadov oljk. Sliši se zvok morja. Senca jeseni in jesenov pada na masivno mizo pred hišo. Na njej domače črno vino, rakija iz Valjeva in skodelica kave. Rade Šerbedžija, legenda nekdanjih in sedanjih jugoslovanskih prostorov, prime v roke kitaro. Ko začne peti, človeka odpelje v neko novo atmosfero … Pesem je nova, posvečena je Tomažu Pandurju: “Ravno ko sem želel izpreči, me je zadela strela … Strela Don Juana … Takšno življenje ima svoj konec. Vseeno mi je, pekel ali raj.” Rade Šerbedžija je v več kot 50-letni karieri doživel vse. Osvojil je Jugoslavijo, se proslavil v Hoolywoodu. Še vedno igra, snema, muzicira. O politiki se mu ne ljubi več prepirati, raje z dobro voljo in nastopi popravlja svet. A še vedno je zelo jasen: umetnik mora biti disident in svetu kazati pravi obraz. Z Radetom Šerbedžijo o vojni in miru, nobelovcu Petru Handkeju, strasteh v življenju, poistovetenju z vlogami, pevcu Azre Johhnyju Štuliću, režiserju Stanleyju Kubricku in slovenskem šahistu Vasji Pircu. Tudi o razlogih, zakaj njegov oče navkljub 100 učakanim letom ni svojega sina nikoli videl na odru, filmu ali na televiziji. Z Radetom Šerbedžijo se je pogovarjala Nina Zagoričnik.

Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki vam da misliti. Borja bo ta teden predstavil nova albuma izraelskega žonglerja funka, jazza in afrobeata Kutimana z naslovom Lines from Different Sources in brooklynske zasedbe trdega afro soula Ikebe Shakedown, s krajšim formatom pa se predstavlja francosko-britanska naveza novega jazza in elektronike Neue Grafik Ensemble. Gosta Nine Zagoričnik pa sta Gregor Božič in Marina Gumzi, soavtorja filma Zgodbe iz kostanjevih gozdov, velikega zmagovalca 22. Festivala slovenskega filma.

Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.

Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.

Maria Belen Poncio, 26-letna Argentinka, je pred dvema letoma začela odkrivati Evropo. Naprej na študentski izmenjavi v Madridu, nato kot diplomantka filmske režije v Berlinu in Münchnu. Kako je doživela Evropo kot mlada študentka in kako jo vidi danes kot režiserka? "Tisti, ki so bili v Evropi pred menoj, so jo vsi po vrsti idealizirali, da je v Evropi več možnosti za študij in delo. Kmalu sem spoznala, da ni tako …" V Benetkah se je z njo pogovarjala Nina Zagoričnik.

Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.

Ko je prišla mlada ženska na prakso v tovarno, so bili vsi prepričani, da je direktorjeva ljubica … So trdnjave (ne)enakosti kaj načete ali se kažejo v novih oblikah? V Državnem svetu Republike Slovenije spomladi 2018 spet preizprašujejo liberalizacijo žensk, kontracepcijo, splav, ženske pravice, celo šolanje žensk in preveč aktivno moško osvajanje. Kot da gre za posmeh eni izmed velikih parol leta 1968: Pustite cveteti 100 cvetovom. A ženske tudi v tako opevanem revolucionarnem obdobju niso bile pripuščene v prve vrste, vidi se jih samo na fotografijah, pritoževale so se, da so tajnice. Ko je nekoč prišla mlada slovenska umetnica na prakso v tovarno, so bili zaposleni prepričani, da je direktorjeva ljubica … Je danes res toliko drugače? V 3. delu podkasta Izgubljeni v revolucijah raziskujemo, kako se v družbi izražata spolna in tudi razredna neenakost. Zakaj se spolne kvote ne obnesejo, kaj prinaša spreminjanje spola v birokratskih aktih nekaterih fakultet in kakšna vrednota je v resnici še egalitarnost. Sogovornice in sogovorniki: Dr. Mirjana Ule, Katja Perat, Špela Jelenc, dr. Nadežda Čačinovič, Duba Sambolec, Igor Pribac, Darko Štrajn, Peter Pal, študentke in študenti v Parizu, Zagrebu, Ljubljani. *Zgodbo o Izgubljenih v revolucijah 1968-2018 pripovedujeta Nina Zagoričnik in Gašper Andrinek. Sodelujejo novinarji: Luka Hvalc, Veronika Gnezda, Jan Grilc, Damjan Zorc in Matevž Polajnar. Oblikovna in zvočna podoba Katja Černela. Glas Igor Velše.

Pariz, pomlad 2018. S Špelo Jelenc in njenim sinom Florianom sedimo pred univerzo Sorbona. Pariška Slovenka se spominja in osmišlja dogajanje pred 50 leti, ko je skupaj s sestro od blizu doživela brezkompromisni študentski upor. Florian pripoveduje zgodbo neke druge francoske in evropske generacije. Ljubljana, pomlad 2018. V študentskem naselju v Rožni dolini se pripravljajo na začetek Majskih iger. Uporniškega duha je pred legendarno menzo le za vzorec, popolnoma drugače kot pred 50 leti, ko so jezni slovenski študenti zahtevali izenačitev z delavci, med drugim pa dosegli tudi izgradnjo igrišča za mini golf. Kje in kdaj se je izgubil duh leta 1968, kako je z zavzemanjem za svobodo, pravičnejšo družbo, enakopravnost? Kakšne so prioritete modernih e-upornikov? *Zgodbo o Izgubljenih v revolucijah 1968-2018 pripovedujeta Damjan Zorc in Gašper Andrinek. Sodelujejo novinarji: Luka Hvalc, Nina Zagoričnik, Veronika Gnezda, Jan Grilc in Matevž Polajnar. Oblikovna in zvočna podoba Katja Černela. Glas Igor Velše.

Slovenske študentke in študenti so maja 2010 zadnjič res množično in ostro demonstrirali. Uprli so se reformi študentskega dela. Tudi leto 1968 je med zahtevami izpostavlja več delavskih in študentskih pravic. V Franciji še vedno zasedejo kakšno tovarno in univerzo, pri nas so množične stavke večinoma ostale strogo kontroliran sindikalno-politični vzvod. Iskreni vzklik “Pubi usidma se” se zdi le še spomin. Kakšna so (bila) delovna razmerja na osi 1968-2018. Zakaj se država še vedno boji skupnega nastopa in zakaj je vedno manj verjeten. V obdobju start-up generacij in start-up nacij so celo v sindikat združeni prekarci v bistvu poldržavljani. V Evropi radi uporabljamo evfemizem o “fleksibilni delovni sili, medtem ko so Američani bolj iskreni: danes te najamem, jutri pa odpustim. Lahko crkneš na ulici, briga me.” Sodelujejo: Delavke in delavci, študentke in študenti, pisatelj Borut Golob, prekarec Marko Funkl, pariška Slovenka Špela Jelenc, filozof Mirt Komel, vodja študentskih protestov 1968 Franci Pivec, filozof in publicist Marcel Štefančič, nekdanji urednik Tribune Boris Cizej, glasbenik in aktivist Miha Blažič N`toko. *Zgodbo o Izgubljenih v revolucijah 1968-2018 pripovedujeta Damjan Zorc in Gašper Andrinek. Sodelujejo novinarji: Luka Hvalc, Jan Grilc, Nina Zagoričnik, Veronika Gnezda in Matevž Polajnar. Oblikovna in zvočna podoba Katja Černela. Glas Igor Velše.

Maja 2068 bo minilo 100 let od revolucionarnih študentskih protestov, ki so generaciji, rojeni po 2. svetovni vojni, vlili upanje. Je bilo leto 1968 res zadnja velika utopija? Nihče ne ve, kakšen bo svet čez 50 let, kam bodo družbo pripeljale zdajšnje in prihodnje generacije politikov in poslovnežev, kaj bo prinesel razvoj tehnologije, v kakšnem podnebju bomo živeli … V študentskih domovih se povečuje povpraševanje po enoposteljnih sobah, kar tudi zunaj internetnega mehurčka potrjuje tezo o vse večji individualnosti mladih. Proti vojni v Siriji ali norostim ameriškega predsednika Trumpa ni množičnih protestov, prej kot za politična so se ljudje pripravljeni angažirati za etična in intimna vprašanja: ekologijo, zdravo prehrano, odnos do živali. Živimo pač sami s sabo in imamo, prosto po stari filozofski ideji, pravico, da se dobro počutimo. Kaj pa drugi? Vera v boljši svet in želja po njegovem spreminjanju se morda res zdita utopični, a iskrene ideje lahko vedno padejo na plodna tla. Bodimo realni, zahtevajmo nemogoče?! Morda pa so velike utopije šele pred nami. Ker brez utopij ni sprememb. Prihodnost je lahko tudi obet, ne le grožnja. V četrtem delu podkasta Zgodbe/Izgubljeni v revolucijah raziskujemo, kje se je izgubil duh iz leta 1968, kako je z zavzemanjem za svobodo, pravičnejšo družbo, enakopravnostjo. Osmišljamo 50 let zgodovine, analiziramo razmere v letu 2018 in gledamo v utopično prihodnost. Sogovornice in sogovorniki: Ivo Svetina, dr. Igor Pribac, dr. Mirjana Ule, Katja Perat, Špela Jelenc, dr. Nadežda Čačinovič, Simona Škrabec, Aleksander Popovski, Ninna Kozorog, Marko Funkl, Teja Jarc, dr. Mirt Komel, Jasmin B. Frelih, študentke in študenti. *Zgodbo o Izgubljenih v revolucijah 1968?2018 pripovedujeta Gašper Andrinek in Jan Grilc. Sodelujejo novinarji: Luka Hvalc, Veronika Gnezda, Nina Zagoričnik, Damjan Zorc in Matevž Polajnar. Oblikovna in zvočna podoba Katja Černela. Glas Igor Velše.

Nina Zagoričnik in Borja Močnik razvajata z glasbo in intervjujem, ki rad odmeva.