Podcasts about skupnost

Skupnost je ključna za preživetje civilizacije. V krščanski skupnosti, ki povezuje ljudi med seboj in z Bogom, pa se gradi tudi duhovna sinergija. Veliko moč lahko pokaže takrat, ko zmanjka človeških besed. V težkih trenutki, ob smrti, se začuti moč takšne skupnosti, ki temelji na Jezusovi obljubi “Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi. Na materinski dan avtor poudarja vlogo Marije kot stebra skupnosti apostolov in njenega vpliva na njihovo povezanost in pogum.

Magda Wolnik-Mierzwa, novinarka in ustanoviteljica Skupnosti sv. Egidija v Varšavi na Poljskem, je v soboto, 15. marca 2025, v Peterlinovi dvorani v Trstu prejela 15. Nagrado Nadje Maganja. Podeljujejo jo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Nadjina družina ter Skupnost sv. Egidija v Furlaniji-Julijski krajini. Z njo nagradijo ženske, ki utelešajo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnici, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar. Letošnja nagrajenka se je rodila v bližini Gdanska leta 1977, študirala je sociologijo in novinarstvo. Z možem in tremi posvojenimi otroki živi v Varšavi. Zaposlena je pri katoliški radijski in televizijski družbi, ki je del Papeške fundacije za Cerkev v stiski. Dokumentarce o položaju odrinjenih, a tudi o delu v njihovo korist, je posnela po vsem svetu. Pri Skupnosti sv. Egidija se posveča zlasti ostarelim in brezdomcem, zadnja leta še posebej beguncem iz Ukrajine.

V oddaji potujemo v Banja Luko, kjer so na slovenskem lektoratu, ki deluje na tamkajšnji Filološki fakulteti, slovesno odprli tako imenovano Slovensko učilnico. Ustavljamo se na slovenskem radiu v Sydneyu, kjer so minuli konec tedna s slavnostno prireditvijo in odprtjem novega radijskega studia zaznamovali prvo obletnico slovenske radijske oddaje, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom v Berlin, ki obujajo slovenski običaj spuščanja lučk po reki ob Gregorjevem.

Gorica in Nova Gorica v sklopu prireditev Evropske prestolnice kulture obravnavata tudi narodnostno in versko sožitje na tem območju. Na Goriškem je včasih, uničili so jo nacisti, živela kar številčna judovska skupnost. Zato ponavljamo pogovor z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem o usodi te skupnosti.

Kdo bo poskrbel za naše najbližje v domovih za starejše, ko pa ni dovolj osebja, ki bi zagotavljalo zdravstveno nego in osnovno oskrbo? Pomanjkanje osebja v številnih socialnovarstvenih zavodih v Sloveniji vpliva na kakovost storitev, povečuje obremenitev zaposlenih, domovi pa zato ne sprejemajo novih stanovalcev. V Domu upokojencev na Taboru v Ljubljani, kjer je praznih 40 postelj, bodo konec marca zaposlili 6 delavk iz Nepala. Skupnost socialnih zavodov Slovenije vlado vnovič poziva k ukrepanju in sprejetju posodobljenih kadrovskih normativov.

Pred nami je nova doba zdravljenja demence. Gre za zdravilo, ki je namenjeno upočasnjevanju napredovanja Alzheimerjeve bolezni. Kaj si lahko obetamo od novega zdravila in kdaj? V Sloveniji je 45.000 ljudi z demenco in kakovostna obravnava se le počasi izboljšuje. Kako to bolezen zamakniti, če nam je položena v zibko? Kje in kdaj družina bolnika z demenco poišče pomoč in kaj lahko pričakuje ob tem? Gostje: dr. Milica Gregorič Kramberger, nevrologinja in vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana; Nadja Čobal, ministrstvo za zdravje; Špela Zupan, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije; Štefanija Lukič Zlobec, predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija.

Na izredno težavnem delu poti sta se srečala slep in hrom mož. Prvi je prosil ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Agencija za energijo kljub pozivom ohranja nov sistem obračunavanje omrežnine.Gospodarstvo skrbijo ukrepi te vlade; pričakuje ukrepe, ki bodo spodbujali in ne zavirali.Gorenak pred interpelacijo Poklukarja: presenečen bom, če bo minister ostal na položaju.Slovenija od jutri brez guvernerja in brez glasovalnih pravic v Evropski centralni Banki.Zavod za zaposlovanje: v minulem letu najnižja brezposelnost v zgodovini Slovenije.Podjetje Meta v ZDA napovedalo konec preverjanja dejstev na Facebooku, na lažne novice bodo opozarjali uporabniki sami. Pred 30 leti pri frančiškanih na Kostanjevici zaživela prva Skupnost srečanje v Sloveniji.Nacionalni inštitut za javno zdravje svetuje: Če ste bolni, ostanite doma!ŠPORT: Naši rokometaši proti Katarcem do druge zmage na drugi od treh pripravljalnih tekem pred svetovnim prvenstvom.Vreme: Oblačnost bo od zahoda narašča; jutri oblačno in deževno, pihal bo jugozahodnik.

Sirci slavijo padec režima dolgoletnega voditelja Bašarja al Asada, številni razseljeni se vračajo domov. Uporniki so osvobodili tudi številne zapornike. Mednarodna skupnost medtem poudarja nujnost mirnega prenosa oblasti. - Kakšno bo nadaljevanje postopka za izbiro guvernerja Banke Slovenije? - Boj proti korupciji: eno od bolj težavnih področij je poraba javnih sredstev. - Železniški promet pri nas bo zaradi del v Ljubljani od nedelje prilagojen.

Donald Trump je novi ameriški predsednik, se glasijo naslovi v vseh svetovnih medijih. Trump je presegel magično mejo 270 elektorskih glasov in že razglasil zmago. Ob tem je že znano, da je republikanska stranka že dobila večino v senatu, dobro jim kaže tudi v Predstavniškem domu. Drugi poudarki oddaje: - Kako bo Trumpovo gospodarska politika vplivala na evropske trge? Gospodarstveniki svarijo pred pretiranim ameriškim protekcionizmom. - Objavljen poziv za sofinanciranje kadrovskih štipendij na področju dolgotrajne oskrbe. Skupnost socialnih zavodov kritična zaradi zamud. - Prejšnji mesec sezonsko zvišanje brezposelnosti. Konec oktobra je bilo na zavodu registriranih 45 tisoč 463 brezposelnih.

Skupnost socialnih zavodov opozarja, da je kadrovska stiska v domovih za starejše tako nevzdržna, da že ogroža zagotavljanje varnih in kakovostnih storitev za stanovalce in zdravje zaposlenih. V rubriki Maribor, imamo problem! smo preverili, kakšne so razmere v mariborskih javnih domovih.

Osem evropskih univerz v sedmih državah, med njimi tudi slovenska Univerza v Ljubljani oziroma njena članica Fakulteta za družbene vede, je opravilo raziskavo Religijske skupnosti v virtualni dobi. V oddaji Sedmi dan predstavljamo slovenski del raziskave, kjer so raziskovalke in raziskovalci preučevali, kako so se v digitalni dobi znašle Katoliška cerkev v Sloveniji, Islamska skupnost v Sloveniji in Skupnost za zavest Krišne. Ugotovitve raziskave komentirajo tudi predstavniki omenjenih verskih skupnosti.

V zadnjem delu serije o SURS-u predstavljamo nekaj podrobnosti o mednarodni vpetosti Statističnega urada Republike Slovenije, ki je sestavni del evropskega statističnega sistema, statističnega sistema Združenih narodov, dejaven pa je tudi v OECD, mednarodnih strokovnih združenjih in v mednarodnih razvojnih projektih.O tem pripoveduje Barbara Dremelj Ribič, namestnica generalne direktorice SURS-a. Zapiski: 1. del: Statistika je povsod okrog nas 2. del: O zgodovini in statističnem humorju 3. del: Statistika ni suhoparna in dolgočasna 4. del: O cenah in inflaciji 5. del: "Ferrari na kolovozu" 6. del: Popisovalec je pozvonil trikrat Nedeljska gostja: Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica Sursa   Foto: SURS

Z nami so bili v Družinski katehezi predstavniki skupnosti Iskreni, ki deluje po principu malih skupnosti oz. “trojk”, ki jih praviloma sestavljajo po tri družine, izjemoma tudi samo dve ali 4 oz. 5.. Srečanje trojke praviloma poteka enkrat mesečno, vsakič na domu ene od družin. Se pa družine srečujejo tudi na taborih in duhovnih vajah. Zaupali so nam, kako je skupnost nastala in kakšno je njihovo poslanstvo.

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, ena od krovnih političnih organizacij na avstrijskem Koroškem, je letošnjo Kugyjevo nagrado namenila kulturnemu ustvarjalcu, zborovodju in dolgoletnemu lokalnemu politiku Franzu Starzu. Nagrado je prejel za zasluge na področju kulture in zborovske glasbe. Med drugim je bil več kot 40 let zborovodja moškega pevskega zbora Vinko Poljanec. S številnimi zborovskimi nastopi je prispeval k ohranjanju slovenskega jezika in zbliževanju nemško in slovensko govorečih sosedov na Koroškem ter h krepitvi čezmejnega kulturnega sodelovanja. Kot dolgoletni lokalni politik si je vedno prizadeval za dobrobit obeh jezikovnih skupin in za pozitiven razvoj domače občine Škocjan, piše v obrazložitvi nagrade, ki so mu jo podelili sinoči v ožjem krogu. Odlikovanje podeljuje Skupnost koroških Slovencev in Slovenk odličnim osebnostim, ki doprinašajo bistven delež pri uresničevanju kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošno-človeškega zbliževanja narodov sosedov na Koroškem in v celotni alpsko-jadranski regiji.

Iran je po včerajšnjem izraelskem napadu sporočil, da se bo ob morebitnih novih akcijah Izraela, ki bodo v nasprotju z njihovimi interesi, odzval takoj in na najvišji ravni. Da je skrajni čas, da se prekine nevaren krog povračilnih ukrepov na Bližnjem vzhodu, je dejal generalni sekretar Združenih narodov Jens Stoltenberg. Kot je še sporočil njegov predstavnik Stephane Dujarric/Stefan Dižarik/, je mednarodno skupnost pozval, naj sodeluje pri preprečitvi širjenja konflikta. Drugi poudarki oddaje: - Unija s sankcijami proti nezakonitim izraelskim naseljencem in organizacijam na Zahodnem bregu - Na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke spodbudne ocene za Slovenijo - Današnji dvajseti Solinarski praznik v Piranu tudi poklon dnevu Zemlje

Pri Mladinski knjigi je izšla biografija Elde Piščanec, slikarke, grafičarke in kiparke, ki je ustvarjala v prvi polovici 20. stoletja. Njeno življenje in ustvarjanje je v delu Segam po nebesnih zvezdah raziskala Metka Pekle. V Galeriji Murska Sobota pa je na ogled razstava slikarja Marka Zorovića z naslovom Slike in dela na papirju. Na današnji dan se začenja 56. mednarodno srečanje pisateljev PEN na Bledu v Ljubljani. Aprila se začenja tudi spletna akcija #naprejvpreteklost, ki jo organizirata Skupnost muzejev Slovenije in Služba za premično dediščino in muzeje.

V svetu še naprej odmeva sobotni napad Irana na Izrael kot odgovor na domnevno izraelski napad na iransko predstavništvo v Damasku. Mednarodna skupnost vpleteni strani še naprej poziva k zadržanosti. Iz iranskega zunanjega ministrstva pa so ob morebitnem povračilnem napadu Izraela napovedali odločen odziv.

Drugi poudarki oddaje: Več kot tretjina mariborskih mestnih svetnikov poziva predsednika občinskega nadzornega odbora Dejana Petkovića k odstopu, očitajo mu političnost in nestrokovnost Šaleška energetika in lokalna skupnost sta po letih dogovarjanja uskladili lastništvo zemljišč na območju deponije premoga v Velenju, kar bo mestu olajšalo pot v zeleno preobrazbo Gorenjska Bike širi mrežo izposoje koles, v novi sezoni si jih bodo uporabniki lahko izposodili na 73-ih postajališčih v desetih občinah Na Pomurskem sejmu so odprli prvo letošnjo prireditev - 13. Mednarodni sejem lovstva, ribištva in aktivnosti v naravi Svetovni popotnik in pohodnik Oliver Tič iz Slovenskih Konjic se je peš odpravil na Pot prijateljstva okoli sveta

V epizodi 136 je bil moj gost Zvonko Horvat Žnidaršič, strokovni vodja programa Skupnost Srečanje. Skupnost je namenjena ljudem na družbenem robu, ki so se tam znašli zaradi različnih težav, predvsem zaradi različnih zasvojenosti. Namen programa Skupnost Srečanje je pomagati ljudem na poti iz zasvojenosti. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Pes je družinski član Svoboda in prostost Prizadevanja skupnosti Srečanje Proces odpuščanja in delo na sebi Kriza šestega meseca Po krizi sledi preverba Radikalni preobrat - delovanje na duši Kako doseči preobrat? Doživljanje zasvojenosti pri ženskah in moških Lik očeta in prevzemanje odgovornosti Vrnitev domov po zdravljenju - da ali ne?

Ti so občinstvo v Celovcu navdušili tudi z zborom, oblikovanim prav za to priložnost. Pa je bilo to res njihov edini nastop, sprašujemo Kristino Kragelj, zadolženo za glasbo pri KKZ. Posvetimo se podjetnim rojakinjam s Proseka in Kontovela, ki so v preteklosti s cvetjem skrbele tudi za dvig samozavesti narodne skupnosti. "Rožnarcam" so se rojakinje zdaj poklonile z razstavo. Na pravljičnem večeru za odrasle v Hiši jabolk na Gornjem Seniku pa se pridružimo občinstvu vseh generacij, ki so prisluhnili pravljicam v porabskem in prekmurskem narečju. Tovrstni večeri postajajo vse bolj popularni.   Foto(z razstave): rožnarce v Trstu

V Ljubljani se je začel 25. mednarodni feministični in kvir festival Rdeče Zore. Na različnih lokacijah po Ljubljani in v Mariboru bodo do 10. marca na ogled performensi, koncerti, razstave in filmi, ki opozarjajo na zgrešene reprezentacije in nevidnost žensk, kvir, nebinarnih in trans oseb, ne le v družbi, temveč tudi znotraj kulturne industrije. Pogovarjali smo se z organizatorko Sašo Nemec, med drugim tudi o izvoru imena 'Rdeča Zora'. Zapiski: Rdeče zore

Drugi dan münchenske varnostne konference je potekal predvsem v znamenju vojn v Gazi in Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval h krepitvi pomoči njegovi državi, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je napovedala pripravo strategije evropske oborožitvene industrije. Premier Robert Golob je v Münchnu na več dvostranskih srečanjih govoril tudi o razmerah v Gazi in poudaril, da si želi več evropske enotnosti.

Drugi dan varnostne konference v Münchnu so zaznamovali obisk ukrajinskega predsednika Zelenskega, govori voditeljev držav v podporo Ukrajini ter pozivi h krepitvi orožarske industrije v Evropi. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala pripravo strategije evropske oborožitvene industrije. Premier Golob je obisk Münchna izkoristil za številna dvostranska srečanja, tema je bila humanitarna katastrofa v Gazi. Želi si več evropske enotnosti in pritiska na Izrael. Druge teme oddaje: - Iz Rafe na jugu Gaze poročajo o silovitih napadih, varnih območij ni, opozarjajo Združeni narodi - Več tisoč protivladnih protestnikov v Zagrebu zahtevalo takojšnje volitve - Telefon 112 bo kljub ponedeljkovi stavki deloval, zatrjujejo pristojni

Na nedavnem novoletnem sprejemu stranke Slovenska skupnost v Italiji je predsednik Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga izpostavil vlogo slovenske narodne skupnosti kot temeljne komponente dežele in omenil oblikovanje novega deželnega volilnega zakona, po katerem bi lahko slovenska manjšina v deželni svet izvolila svojega predstavnika tudi brez povezav z italijanskimi strankami. Potrebo po spremembi volilne zakonodaje je za naš radio že tako po izvolitvi za predsednika Slovenske skupnosti podčrtal Damijan Terpin: do zdaj se morajo manjšinske stranke povezati z drugo vsedržavno stranko in doseči določen odstotek, če želi priti v parlament. To je za manjšinsko stranko lahko blokada, saj jo veže na en ali drug politični pol. Politična realnost je danes drugačna, kot je bila nekdaj. Tako leve kot desne stranke kažejo zanimanje za manjšinska vprašanja. Krovni organizaciji slovenske narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza, napoved novega deželnega volilnega zakona sprejemata z zadovoljstvom.

Čeprav strokovnjaki na nujnost prehoda iz institucionalne oskrbe v skupnostno opozarjajo že desetletja, v Sloveniji na tem področju še vedno zaostajamo. V procesu sprejemanja je desetletna strategija za dezinstitucionalizacijo, ki bo določila konkretne ukrepe in zaveze glede preobrazbe zavodov tako, da bo za 3.500 uporabnikov socialnovarstvenih zavodov, centrov za usposabljanje, delo in varstvo, varstveno delovnih centrov in kombiniranih zavodov omogočeno življenje s podporo v skupnosti. Ta reforma bo omogočila tudi začetek črpanja evropskih kohezijskih sredstev že letos. Po naših informacijah gre za približno trideset milijonov evrov evropskih sredstev. Ne glede na ta sredstva, v ospredju bi morale biti osnovne človekove pravice.Sogovorniki: dr. Vesna Švab, psihiatrinja v Centru za duševno zdravje za odrasle v Zdravstvenem domu Logatec Luka Agrež, psihoterapevt, Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU dr. Andreja Rafaelič, raziskovalka na Inštitutu Republike Slovenije za socialno varstvo in koordinatorka projektov dezinstitucionalizacije

Piše: Iztok Ilich: Bere: Aleksander Golja. Boris Pahor je bil v večini svojih knjig zelo oseben. Tudi če ni pisal v prvi osebi, je očitno, da gre zanj in da piše o svojih doživetjih. Posebno v zadnjih letih, ko je dočakal širše pisateljsko priznanje in nominacijo za Nobelovo nagrado, je marsikaj o sebi razkril tudi v številnih nastopih. Kljub temu je svoje najpomembnejše življenjske mejnike sklenil povzeti še v avtobiografiji. V prvi vrsti za italijanske bralce, ki so do njegovih zadnjih let življenja na robu Trsta in najvišjega državnega odlikovanja predsednika Mattarelle o njem večinoma vedeli le malo – ali nič. Slovenska izdaja je dopolnjen prevod lani v Milanu objavljene druge izdaje knjige, pri kateri je Pahor skoraj do zadnjega zavzeto sodeloval s pisateljico in urednico Cristino Battocletti. Pahorjeva svojevrstna duhovna oporoka Nikogaršnji sin z uvodom sina Adrijana najprej razgrinja pisateljevo življenjsko etično in politično usmerjenost. Skrbelo ga je širjenje osamljenosti, ki spodbuja narcisizem in individualizem, v manifestu Intelektualci, pesniki, ekonomisti in znanstveniki, združite se! pa je pozval k uporu diktaturi denarja. Zaradi suženjstva kapitalu in predmetom smo postali nečloveški, je verjel. Kopičenje stvari je zavrnil z besedami: »To vam zagotavljam jaz, ki še vedno nosim oblačila iz sedemdesetih let, staromodne srajce in raztrgane puloverje«. Predvsem pa se je ves čas zavzemal za ohranitev zgodovinskega spomina. »Svet ne sme pozabiti tega, kar se nam je zgodilo!« Pahor nadaljuje z najtršimi preizkušnjami od srede tridesetih do srede štiridesetih let, ko je njegovo življenje večkrat viselo na nitki. Da se ni pretrgala, kot se je mnogim drugim, je največ pripisal prirojeni kraški trmi in neustavljivi želji po znanju. Najprej si je sam otežil formalno pot do izobrazbe, nato pa se je z zagrizeno vztrajnostjo lotil študija. Med drugim se je naučil francoščine, nemščine in hrvaščine, kar mu je sredi vojne groze rešilo življenje. Kot prevajalcu v vojski in uničevalnih nacističnih taboriščih, kjer se je priučil še bolničarskih veščin, so mu prizanesli z najtežjimi deli, ki so ugonabljala izčrpane sotrpine. Premagal je tudi tuberkulozo in se iz sanatorja, kjer je okusil tudi prvo ljubezen, šele ob koncu leta 1946 vrnil v Trst – kot eden od le petnajstih iz konvoja šeststotih deportirancev, ki so bili februarja 1944 odpeljani v Nemčijo. Takrat se je, kot pravi, znova rodil in se, po nekaj začetniških objavah, čeprav je imel za seboj le šest let slovenske osnovne šole, bolj zavzeto lotil pisanja. Pahor brez zadržkov razkriva tudi ljubezenska razmerja, v katerih se je znašel, čeprav se je imel za nezanimivega fanta z manjvrednostnim kompleksom, izhajajočega »iz socialnega statusa absolutne ničle«. Po francoski bolničarki Arlette, ki so jo starši prisilili, da se mu je odrekla, a sta stike ohranila do njene smrti, je globoko sled zapustila zveza z Danico Vuk. To je bila zanj povsem nehotena nova ljubezenska izkušnja, ki se je neuspešno in žalostno končala; Dani je aprila 1944 skupaj z možem postala žrtev še danes nerazkritih morilcev. Sledila je pianistka Neva, ki je zanosila in zahtevala poroko. Ker jo je zavrnil, čeprav je prevzel odgovornost, je sina videl samo dvakrat; drugič le malo, preden je umrl za levkemijo. Tudi ko je v Pahorjevo življenje vstopila Radoslava Premrl, je ostal samotar. Tako kot je v gore običajno hodil sam, tudi pri pisanju ni želel nikogar v bližini. Žena je njegovo zahtevo po samoti občutila na lastni koži, je priznal. Sposobnost, da se je znala vedno bliskovito hudomušno ironično odzvati, ji je zavidal, a ga je tudi spravljala ob živce. Sledila so leta ločenega življenja, ko je zakonca poleg dveh otrok povezovalo izdajanje revije Zaliv. Skupnost očeta, samotarskega pisatelja, in matere z otrokoma je preživela mnoge težavne trenutke. Rada kljub pismom in namigom, ki so ji prihajali na uho, ni prelomila predporočne zaobljube, kot jo je razumel on. »Zame je bila kot angel, saj je do potankosti razumela naravo mojega 'posebnega' vedenja,« je iskreno priznal in potrjeval s posvetili v knjigah. »Z Rado,« je še zapisal, »se nisva nikoli nehala ljubiti, dokler ji ni začelo pešati srce.« In: »Bila sva zaprt, umirjen par. Nikoli nisva imela gostov, redko sva šla na počitnice daleč stran.« Na vprašanje, zakaj se nikoli ni mogel igrati z Majo in Adrijanom, čeprav ju je imel iskreno rad, si je sam odgovoril: »Zaradi omejitev in travm, ki sem jih doživel v času fašizma, je bilo zame tako, kot da sploh ne bi občutil otroštva in mladostništva.« Šele v poznih letih so se družinski stiki otoplili. Boris Pahor v nadaljevanju brez zadržkov razkriva še druge svoje posebnosti: »Nisem ljubitelj druženja ob kavi, še manj v gostilni. Vina ne maram …« In: »Razen Kocbeka in Jančarja nikoli nisem imel pravih prijateljev.« O druženju s prvim pove več v poglavju o posledicah leta 1975 v posebni izdaji Zaliva objavljenega intervjuja, kjer je Kocbek razkril grozoto zamolčanih povojnih pobojev. Pisatelj Boris Pahor se poslovi s pobudo, naslovljeno mladim, »da bi si zapomnili, da je treba ohranjati tisto iskrico upanja v pravičnost, ki smo jo deportiranci gojili v temačnosti lagerja in jo kljub grenkim spoznanjem o pozabi naših žrtev gojimo še naprej«. Knjigo zaokrožata dodatek s komentirano bibliografijo Pahorjevih objav, spominskima zapisoma Cristine Battocletti na njuno prvo in zadnje srečanje ter izbor fotografij iz družinskega arhiva.

V tokratni oddaji smo gostili strokovnega vodjo Terapevtske skupnosti za zasvojene s pridruženimi težavami v duševnem zdravju Zavoda Pelikan - Karitas mag. Draga Sukiča. Skupnost deluje že 13 let, vse več pa sprejmejo mladih, ki uživajo droge in se ob tem soočajo z različnimi psihozami. Kako pomembna je družina kot podporno okolje in kako poteka zdravljenje v skupnosti, pa ste izvedeli v tokratni Svetovalnici.

Osvetlili smo področja, kjer je ta povezanost najbolj dejavna in tista, kjer bi bilo mogoče storiti več. Vse to pa v luči aktualnih dogajanj in tudi sedanje vlade v Sloveniji, ki je v dobrem letu dni začrtala svojo smer tudi na tem področju.

V sedmih letih obstoja Dijaškega sklada programa Botrstvo smo res velikokrat opozorili na sistemsko vrzel, v je kateri je strošek bivanja v dijaških domovih – čeprav so državni in so v njih zaposleni javni uslužbenci – povsem na plečih tudi najrevnejših staršev dijakov. Razen splošne subvencije za tiste, ki živijo vsaj 25 kilometrov od šole, subvencioniranja na podlagi finančnega stanja družine namreč ni. Ker se dijaki prav zaradi tega stroška niso vpisovali v želene smeri ali pa so šolanje predčasno končevali, v najboljšem primeru pa izgubljali neštete ure z vožnjo do šole, so pri ZPM Ljubljana Moste Polje donatorje nagovorili, naj jim namesto države pomagajo sofinancirati to poklicno pot dijakov. Doslej je bilo zbranih že skoraj 1,2 milijona evrov, s pomočjo katerih se šola ali pa je šolanje že končalo več kot 900 otrok. V tem času sta bili pristojni ministrstvi večkrat opozorjeni, da je odvisnost šolanja zgolj od donacij nedopustna, sploh zato, ker gre za javne zavode. Nazadnje so ZPM Ljubljana Moste Polje in Skupnost dijaških domov k sistemski ureditvi ministrstvi pozvali pred dobrimi štirimi meseci. Do danes odgovora niso dobili, zato smo ga poiskati pri ministru za vzgojo in izobraževanje dr. Darju Feldi.

Gostja Evrope osebno je mjanmarska pisateljica, zdravnica in aktivistka Ma Thido, sicer predsednica Odbora za pisatelje v zaporu pri Mednarodnem PEN-u. Med drugim je bila v svoji bogati karieri tudi zdravstvena svetovalka in tesna sodelavka z Aung San Su Či, kontroverzno prejemnico Nobelove nagrade za mir. Zakaj trenutno ne živi v Mjanmaru, kakšni so bili njeni dnevi v zaporu in zakaj si je izbrala kariero, ki jo v domovini nenehno postavlja v nevarnost?Priporočamo tudi intervju z Ma Thido novinarja Mateja Juha na MMC.  Foto: Cankarjev dom

Kje imam svoj gornji prostor ali svojo najbolj notranjo sobo, skozi katero ne pihajo sape neizmernih količin vsakovrstnih dražljajev in informacij, ki me hočejo privezati nase, da bi usmerjale moje vrednote, mišljenje, čustva in delovanje? Na to vprašanje me je napeljal današnji odlomek iz Apostolskih del, v katerem sv. Luka zapiše, da so se po vnebohodu apostoli vrnili v Jeruzalem in se zatekli v gornje prostore hiše. Zakaj po vnebohodu, ko Jezusa ni bilo več med njimi, niso odšli vsak v svoj kraj? In kaj so po prihodu v gornje prostore hiše počeli? Najbolj naraven odziv bi bil, da bi v pogovoru najprej razčistili položaj, v katerem so se znašli po Jezusovem križanju, vstajenju in vnebohodu. Nato pa bi oblikovali izhodno strategijo. Vsak od navzočih bi navrgel svoje ugotovitve in predloge. Malo verjetno je, da bi potem ostali skupaj, kajti na Jezusa, ki jih je doslej povezoval, niso mogli več računati. Apostoli so se očitno zavedali, da bi med še tako iskrenim pogovorom vsak mislil predvsem nase, na svoje interese in svoja občutja. Skupnost bi se razletela. Iz ozadja jih je prešinjala Jezusova obljuba, da tudi po njegovem odhodu ne bodo ostali sami, saj jim bo poslal Svetega duha, moč, tolažbo in jasno usmeritev. O vsem tem niso imeli nobene konkretne predstave, kar pomeni, da bi bil navaden človeški pogovor v tako usodnih trenutkih eno samo ugibanje in slepo načrtovanje. Spomnili so se, kaj je v prelomnih trenutkih naredil Jezus. Ni se spuščal v pogovor, v katerem bi manjkalo bistveno, zaupanje v Očeta. Tako so po prihodu v gornjo sobo naredili tudi sami. Enodušno so se z Marijo, Jezusovo materjo, povezali v molitvi. Vztrajali so do binkošti, do prihoda Svetega duha. Takrat so odprli vrata gornjega prostora, stopili na jeruzalemske ulice in ljudem povedali, da Jezus, ki so ga iz nevednosti križali, dejansko živi in deluje. Apostolska dela nam podarjajo model, kako naj ob vseh naporih, ki jih zahteva življenje, ob vseh možnostih, ki nam jih ponuja kultura potrošništva, ohranimo svoje jedro. Če hočemo biti zunaj, na odprtem polju sodobnega sveta, lahko ohranimo svojo integriteto le, če gremo lahko po vsem direndaju spet notri in pred vrati pustimo balast. Kdor je poročen in po službi vstopi v svoj dom razrvan in utrujen, je v nevarnosti, da bo v odnosu do sozakonca, ki se počuti enako izpraznjenega in negotovega, padla senca, občutek prikrajšanosti za toplino in razumevanje. Že ena napačna beseda lahko povzroči umik enega ter oster in očitajoč pogled drugega. Naj sklenem: tudi zakonca se lahko v kritičnih trenutkih opreta na izkušnjo apostolov in se v molitvi na novo vzljubita.

Apostol Tomaž vpraša v današnjem evangeliju: »Gospod, ne vemo, kam greš. Kako bi mogli poznati pot?« Jezus pokaže nase, da je poleg prave poti, ki jo Tomaž išče, tudi resnica in življenje. Vprašanje, ki si ga tudi sami pogosto postavljamo. Največkrat začnemo z vprašanjem po življenju: kako naj živim, kakšen smisel ima in podobno. Ob tem nam resnica nastavlja ogledalo. Ne pusti nas kar tako odgovoriti, da je vseeno, kako živimo. Odločitev za življenje mora temeljiti na trdni resnici, ki se ne bo spreminjala vsak dan. Ne moremo ostati vse življenje v negotovosti, ne toliko zaradi resnice, ampak zaradi naše odločitve za takšno ali drugačno življenje. Redko pa vprašamo, kakšna je pot do življenja, ki si ga želimo. Pot vedno terja napor, prizadevanje, delo za tisto, kar smo si izbrali. Jezus ne zahteva od Tomaža kaj posebnega, le njega naj spozna za pravo pot. Tako preprosta resnica, ki ji težko verjamemo. Vendar ta pot vodi do Očeta. Do tja, kjer je dovolj prebivališč. Za vsakega se bo našel njemu primeren dom. Pogosto se v družbi poraja razprava o tem, kdaj naj mladi odidejo od doma. Pri nas radi poudarjamo, kako mladi predolgo ostajajo vezani na starše. Za tem spraševanjem je želja, da bi se mladi čim preje osamosvojili in si postavili svoj dom. Takega, kot si želijo in kot bo najbolje za njih. Kaj pomeni dom, poznamo že od majhnega. Otroka, ki ga ne poznamo vprašamo, čigav je. Ker bi radi po tem vedeli, kdo je. Dom nas določa in po domu hrepenimo. Tja se zatečemo v težkih trenutkih in se zadržujemo ob praznovanjih in uspehih. Dom je temelj našega življenja. Je resnica, po kateri hrepenimo. Pot do nje je v odnosih, ki jih tam živimo. Nič ne pomaga palača, lahko je navadna baraka prijetnejši dom, če v njej živijo dobrohotni in drug do drugega pozorni ljudje. Zato je prava pot pokazana v odnosu, ki ga imata Jezus in njegov Oče. Sta eno, kakor naj bi bili tudi mi eno z Jezusom. Zato Jezus poočita: »Filip, toliko časa sem med vami in me nisi spoznal?« Skupnost, kjer se poznajo in skrbijo drug za drugega, je podoba pravega doma, cilj vseh naših hrepenenj. Skupnost, ki vidi potrebne in je pravi dom, srečamo v berilu iz Apostolskih del. Diakoni so pripravljeni delati za potrebne, ljudje so enoglasno sprejeli predlog apostolov in ti ostajajo povezani v dobro skupnosti z Božjo besedo, da bodo ostali zvesti Jezusu in živeli v skupnem domu. Naj bo današnja nedelja ob pogledu na Kristusa, ki je naša pot, resnica in življenje, za nas poziv, da vedno bolj gradimo skupnost, kjer bomo lahko vsi doma.

Skupnost, v kateri ljudje sodelujejo in se povezujejo, je varno in navdihujoče okolje. Društva, krožki, skupne aktivnosti ljudi povezujejo. Primer dobre prakse je tudi Folklorna skupina Grof Blagaj, v kateri pleše več zakonskih parov iz lokalnega okolja, v svojih nastopih poustvarja dediščino in vključuje tudi krajevne običaje. V studiu sta več povedali Anita Kobe in Malči Božnar.

Skupnost, v kateri ljudje sodelujejo in se povezujejo, je varno in navdihujoče okolje. Društva, krožki, skupne aktivnosti ljudi povezujejo. Primer dobre prakse je tudi Folklorna skupina Grof Blagaj, v kateri pleše več zakonskih parov iz lokalnega okolja, v svojih nastopih poustvarja dediščino in vključuje tudi krajevne običaje. V studiu sta več povedali Anita Kobe in Malči Božnar.

V misijonski Svetovalnici je bil z nami frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. O skupnosti, ki je središčna tema sredinega misijonskega dne, nismo samo govorili, ampak smo jo skupaj s poslušalci tudi soustvarjali. Skupnost pride naproti posamezniku, ko je v stiski in išče rešitve na svoji življenjski poti. Glavna Jezusova zapoved govori tudi o tem, da moramo ljubiti sebe. Kaj to pomeni?

V misijonski Svetovalnici je bil z nami frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. O skupnosti, ki je središčna tema sredinega misijonskega dne, nismo samo govorili, ampak smo jo skupaj s poslušalci tudi soustvarjali. Skupnost pride naproti posamezniku, ko je v stiski in išče rešitve na svoji življenjski poti. Glavna Jezusova zapoved govori tudi o tem, da moramo ljubiti sebe. Kaj to pomeni?

Domovi za starejše zaradi neprimernih kadrovskih normativov ne morejo sprejemati uporabnikov, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno nego, opozarjajo v skupnosti socialnih zavodov. Ministrstvo za zdravje zato znova pozivajo k dopolnitvi kadrovskih normativov, s čimer bi omogočili zaposlitev dodatnih diplomiranih medicinskih sester. V oddaji tudi: - Podpredsednica Evropske komisije Jourova z ministrico Vrečko o razmerah v slovenskih medijih - Pred hrvaškim saborom nezaupnica premierju Plenkoviču - Kidričevski Talum po 60 letih ustavlja proizvodnjo primarnega aluminija

Kakšna je razlika med srednjeveškimi roparskimi vitezi in sedanjimi plačljivimi internetnimi ponudniki objav znanstvenih rezultatov s strani držav financiranih raziskav? Dejansko majhna, le da je danes zakonsko dovoljena. Direktor ARNES, akademske raziskovalne mreže Slovenije mag. Marko Bonač in vodja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani mag. Miro Pušnik bosta pojasnila, kaj pomeni nedavna ustanovitev slovenske skupnosti odprte znanosti, ki se zavzema za prosti dostop do objav znanstvenih člankov. Iz sredstev NOO, t.im. načrta EU za okrevanje in odpornost, bo država financirala gradnjo dveh za ta namen namenjenih podatkovnih centrov, projekt pa vodi ARNES. FOTO: z leve, Marko Bonač in Miro Pušnik VIR: Program Ars, Tenze

Kako pomembna je pripadnost neki skupnosti, sem zmeraj znova doživljaja pri umirajočih bolnikih. Nekje v iskanju smisla življenja, so zmeraj znova iskali tudi kakšen je bil njihov odnos do Boga, kam v tej svoji veri pripadajo. Mnogi so po sprejemu zakramentov zacveteli, se umirili, sprejeli svojo minljivost, občutili, da je z njimi ena velika skupnost, ki moli za njih. Ob srečanju in življenju med drugimi kristjani – pravoslavnimi in protestanti – sem zmeraj čutila, kako smo v Kristusu eno, kako smo v veri in ljubezni povezani, a vendar v naši človeški razdeljenosti še vedno na nasprotnih bregovih. Sprejeti Katoliško Cerkev za MOJO cerkev, pa ni bilo vedno lahko… posebej, ko so se začeli v medijih pojavljati kot vihar posnetki in obtožbe MOJE Cerkve zaradi pedofilije… Takrat je bilo težko poslušati obtožbe in že s svojo pojavo pokazati, da tudi ti pripadaš tej »grešni« skupnosti… Vendar vedno sem vedela in to se je tudi pokazalo, kako je milost večja od vsakega greha! Takšen izziv me je še bolj utrdil v pripadnosti MOI Cerkvi, ki je daleč več kot le zunanja skupnost katoličanov. Kot pravi nadškof Turnšek: Vsaka skupnost v kateri se ljudje povezujejo v ljubezni, je Božja podoba.. Zmeraj znova smo povabljeni, da kristjani živimo preroško bratstvo ali sestrstvo sredi današnjega sveta. Ko razmišljam o takšni skupnosti, se sprašujem: Kako gledam drugega brata ali sestro? Ali samo s telesnimi očmi? Informacije telesnih oči moram namreč v želji po pravem spoznanju in sožitju posredovati duši. Duša po to podobo posreduje duhu, kjer gleda vse osebe skozi Očetovo ljubezen. Drugega prav vidim šele, če za znam gledati z Očetovo ljubeznijo. Samo tako nastaja prava skupnost bratov in sester.

Iz sveta se vrstijo obsodbe ruskih raketnih napadov na ukrajinska mesta. Obsodbam se je pridružila tudi Slovenija, ki je napade na civiliste označila za vojni zločin. Moskva sporoča: to je povračilo za ukrajinski teroristični napad na Krimu, svetovalec ukrajinskega obrambnega ministra Jurij Sak pa odgovarja, da je zelo cinično, da glavni terorist druge obtožuje terorizma ter da je vsem jasno, da je tu terorist Rusija. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Premier Golob: evropski energetski dogovor konec meseca bo prinesel nižje cene energentov. - Opolnoči občutna podražitev bencina, dizla in kurilnega olja. - Zdravstveno ministrstvo želi z akcijskim načrtom urediti področje duševnega zdravja.

Evropski voditelji so na prvem zasedanju Evropske politične skupnosti, ki združuje 44 držav, v Pragi enotno obsodili rusko agresijo na Ukrajino, je po zasedanju povedal pobudnik srečanja, francoski predsednik Emmanuel Macron. Dogovorili so se tudi, da bo naslednje srečanje spomladi v Moldaviji. Danes bodo najbolj aktualne teme pretresali v ožji zasedbi, torej le voditelji članic Evropske unije. Druge teme: - V Stockholmu bodo razglasili dobitnika Nobelove nagrade za mir, med favoriti Svetlana Tihanovska, Aleksej Navalni in Urad Združenih narodov za begunce - Parlamentarna preiskovalna komisija dopoldne prvič o sumih nezakonitega financiranja volilne kampanje strank - Ob dnevu dostojnega dela se vrstijo opozorila na izkoriščanje mladih

Praga gosti voditelje več kot 40 držav - članic Evropske unije in tistih, ki si to prizadevajo postati, pa tudi tistih, ki predvsem delijo prizadevanja za mir na stari celini. Na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona nastaja Evropska politična skupnost. Je to poskus iskanja skupne rešitve za izhod iz energetske krize ali nova priložnost za dialog med sprtimi državami območja Kavkaza ali zahodnega Balkana? Ali smo priča ambicioznemu zametku nove varnostne organizacije, ki bo po ruski aneksiji ukrajinskega ozemlja nadomestila obstoječe strukture? Ali gre nemara zgolj za še eno skovanko brez prave vsebine? Na ta in druga vprašanja težke evropske realnosti skušajo najti voditelj Marjan Vešligaj in gosti: dr. Marko Lovec profesor za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja; Milan Jazbec, veleposlanik in diplomat z Ministrstva za zunanje zadeve.

Svetovno prvenstvo v kolesarjenju se ta teden odvija v Wollongongu in slovenska reprezentanca je dobro pripravljena.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu v letnem govoru o stanju Evropske unije v ospredje postavila vojno v Ukrajini ter njene gospodarske in socialne posledice za Evropo. Posebna gostja Evropskega parlamenta je bila žena ukrajinskega predsednika Olena Zelenska, predsednica Von der Leynova pa je napovedala, da bo vnovič obiskala Kijev. Drugi poudarki oddaje: - Direktiva o minimalni plači nov temelj za boljše delovne pogoje zaposlenih v Evropski uniji. - Minister Bešić Loredan: po Evropi ne bo strožjih covidnih ukrepov, države stavijo na odgovornost. - Skupnost občin želi zaradi inflacije za to in prihodnje leto višje povprečnine.

Danes je državni praznik, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Da so se pred dobrim stoletjem Prekmurci lahko pridružili preostalim Slovencem, so bili zaslužni zlasti številni domoljubi na obeh straneh Mure. Na sinočnji osrednji proslavi v Črenšovcih je predsednik države Borut Pahor v luči razmer v Evropi in svetu poudaril zlasti našo lastno skrb za skupnost. V oddaji tudi: - Skrajševanje čakalnih vrst kot zdravstvena tržnica: katere storitve so najbolj zaželene in kakšne so omejitve? - Biden podpisal zakonski sveženj, ki podnebne in zdravstvene ukrepe financira z višjimi obdavčitvami bogatih - Mladi slovenski upi na mednarodnih olimpijadah znanja posegajo po najvišjih mestih

Poletje je s taborjenji vrhunec taborniškega leta - Zlet, vseslovensko taborjenje, ki ga taborniki pripravijo vsaka štiri leta, pa je poseben ravno zato, ker mlade iz vse Slovenije za 10 dni združi v eno veliko skupnost. Kaksna je bila ta skupnost tokrat, ta vikend se je Zlet zaključil v Cerknem, so prišli povedati mladi taborniki v tokratni Gymnasium. Z voditeljico Liano Buršič so prav po taborniško sproščeno in povezano debatirali Žan Čuden (17 let), Pia Sivec (19 let), Manca Mirka Slosar (16 let) in Tisa Predalič (17 let), ki so taborniki že več kotz 10 let, vsak iz drugega rodu.

Napadi na jedrsko elektrarno Zaporožje v Ukrajini vzbujajo skrb v mednarodni skupnosti. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je opozorila pred jedrsko katastrofo, na tamkajšnje dogajanje se je odzval tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki je napade označil za samomorilno dejanje. V drugih poudarkih oddaje: - Kitajska nadaljuje vojaške vaje v bližini Tajvana - Sindikat carinikov zahteva ovrednotenje dela inšpektorjev sicer sledi stavka - Drevenšek za trojni umor v Gerečji vasi obsojen na 30 let zapora

V nedeljo, 26. junija smo se v Klubu Mounties v Sydneyu po enoletni zamudi zaradi Covida-19 udeležili uradnega praznovanja 30. obletnice slovenske državnosti in že 19. podelitev priznanj zaslužnim Slovencem za leto 2020 v NSW-u. Po dogodku smo se pogovarjali z voditeljem odbora prireditve Valterjem Šuberjem in voditeljem odbora za priznanja Brankom Fabjančičem.

V nedeljo, 26. junija, smo se v Klubu Mounties v Sydneyu, po enoletni zamudi zaradi covida-19 udeležili uradnega praznovanja 30. obletnice slovenske državnosti, in že 19. podelitev priznanj za zaslužnejše slovence za leto 2020 v NSWu. Po prireditvi sta se nam oglasila voditelj odbora za celotno prireditev Valter Šuber in voditelj odbora za priznanja Branko Fabjančič.

Marko Polak s prof. dr. Majo Zalaznik z ljubljanske Ekonomske fakultete je razglabljal o organizaciji velikih športnih dogodkov, ki bodo v letošnjem in prihodnjem letu v Sloveniji. Pogovor bo tekel o multiplikativnih učinkih tako zajetnih projektov, pa tudi o vseh izzivih, priložnostih in težavah, ki jih prinašajo za prireditelje, lokalno skupnost in državo.

Popolno in učinkovito sodelovanje in vključevanje v družbo je geslo današnjega svetovnega dneva Downovega sindroma. Osebe z Downovim sindromom in drugimi motnjami v duševnem razvoju morajo imeti dostop do kakovostnega izobraževanja, vključujočega zaposlovanja in čim bolj samostojnega bivanja. Kako opolnomočiti invalidne osebe za uspešnejše vključevanje v skupnost in kako lahko pridobijo veščine in znanja za čim bolj samostojno življenje v skupnosti, še posebno na svojem domu? O tem se bomo pogovarjali v oddaji Med štirimi stenami s koordinatorjem projekta Veščine za samostojno življenje in psihoterapevtom zakonske in družinske terapije Dragom Švajgerjem. V oddaji boste slišali tudi uporabnici projekta iz Varstveno-delovnega centra Želva Anito Banko in Petro Jurečič ter zgodbo mame otroka z Downovim sindromom Petre Jesenovec. Oddajo pripravlja Petra Medved.

Ob Tednu katoliškega šolstva, ki so ga v letu 2022 koordinirali v Škofijski gimnaziji Vipava, smo k pogovoru povabili Primoža Erjavca, šolskega kaplana. Govorili smo o pomenu solidarnosti in prostovoljstva, o graditvi skupnosti z mladimi in med njimi, o katoliških vrednotah, zakaj jih poudarjati, ker niso samoumevne, kako sobivati z mladimi, se od njih učiti, o katoliški pedagogiki in tudi, kako mladi prepoznajo potrebe med sovrstniki in v družbi sploh?

Trema? Odgovornost? Skupnost? Mogoče kar vse. Oddaja po takem tednu? Uf! Ampak je vseeno fajn. O, je. Pa še tooooliko fuzbala. 26. in 27. krog. In vse vmes. Če se znajdete v Ofsajdu, ga lahko podprete na: urbani.si/ofsajd. Kadar le gre, pošljemo tudi listek: urbani.si/listek Hvala vsem in vsakomur posebej! Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem snemamo od septembra 2015, skoraj vsak fuzbal sezonski ponedeljek. Pa še kdaj vmes. Hvala!

Akcijo 40 dni brez alkohola soorganizirajo Slovenska karitas, Javna agencija RS za varnost prometa, NIJZ in Med.Over.Net s podporo pridruženih organizacij: Zavod Varna pot, Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani (projekt Sporočilo v steklenici – www.NALIJEM.SI), Društvo Žarek upanja, Zavod Vse bo v redu, Zveza klubov zdravljenih alkoholikov, Društvo abstinent, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije in Društvo »Up« ter letošnji gost – Zveza kulturnih društev Slovenije.

Judovstvo ima tudi na Slovenskem stare in globoke korenine. Posebej se bomo dotaknili verskega, kulturnega in družbenega izročila judovstva na Goriškem in ob meji z Italijo. Naš gost bo izjemen poznavalec judovstva in zgodovinar dr. Renato Podbersič. Zgodovinar dr. Renato Podbersič o vplivu judov na življenje ob slovenski zahodni meji Judovstvo ima tudi na Slovenskem stare in globoke korenine. Velik poznavalec judovstva in zgodovinar dr. Renato Podbersič orisuje versko, kulturno in družbeno izročilo judovstva na Goriškem in ob preostalem delu meje z Italijo. Z njim se je pogovarjal novinar Nejc Krevs.

Eva je nomadinja. V fizičnem, mentalnem in duhovnem smislu. Na Dunaju je študirala kognitivno znanost, v Španiji elektrotehniko, zdaj znanje predaja mlajšim generacijam – včasih v živo, drugič prek Zooma, medtem ko odkriva nove dele sveta. Stalnica v njenem življenju so nove ideje, novi ljudje in novi odnosi. Debatirava o tem, ali so starši po novem naši prijatelji in cimri? Kako je monogamija izmišljen, nedosegljiv ideal, ki nas omejuje? Zakaj je prihodnost v tem, da za vedno živimo s frendi?

Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Je odgovor na mačehovski odnos Furlanije - Julijske krajine priprava nove jezikovne politike? Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik. V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju. Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo.

Ob razpadu družine zelo trpijo tudi otroci. P. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce, je tokrat spregovoril o žalovanju otrok. Ti potrebujejo približno dve leti, da prebolijo ločitev svojih staršev; da jo popolnoma sprejmejo pa so potrebna še naslednja tri leta.

V četrtkovem nočnem programu se bomo podali v mariborsko krajevno skupnost Malečnik – Ruperče, kjer poteka razprava, ali bi se bilo koristno odcepiti od mariborske občine in ustanoviti svojo. Zanimalo pa nas bo tudi, kako poteka obnova urnih številčnic na zvoniku mariborske stolnice.

O tem, kako je pred 18 leti nastala Skupnost SRCE, je spregovoril p. Tomaž Mikuš, duhovni asistent skupnosti razvezanih - skupine Srce. Pred vseslovenskim srečanjem razporočenih je beseda tekla tudi o oblikah pomoči, ki jih nudijo tistim, ki okrevajo zaradi ločitve, zapuščenosti in tudi materialnih stisk, ki sledijo ločitvi.

Festival Odprte hiše Slovenije tudi letos v septembru odpira vrata arhitekture, ki gradi skupnost! na največjem arhitekturnem festivalu kakovostnih ureditev, nepremičnin in arhitekture, bodo tako javnosti na ogled izbrani zasebni in javni objekti ter prostorske ureditve. Eva Eržen vodja programa festivala je v pogovoru z Markom Rozmanom poudarila, da je letošnja strokovna žirija festivala obravnavala 55 novih prijavljenih objektov. Med njimi je bil velik delež poslovnih in javnih stavb. Na število prijavljenih objektov je v veliki meri vplivala spremenjena situacija v družbi, kot najbolj izstopajoča posledica epidemije.

Že preden sem krenil na Camino, so mi mnogi svetovali, naj grem sam. Da je tako ta pot veliko bolj tisto, kar mora biti, da tako spoznaš veliko več novih ljudi, ker se ne zapiraš v krog svojih prijateljev, in da imaš tako veliko časa za tišino in razmislek o svojem življenju. Vendar nisem hotel iti sam. Priznam, da zato, ker me je bilo strah, da se ne bi imel na koga obrniti, če bi se mi na poti kaj zgodilo. Tako sem na Camino odšel z dvema prijateljicama. In z njima naredil pot, ki je zagotovo ne bi, če bi odšel sam. Družba me je povsem razgalila. Ne samo, da sem spoznal, da nimam toliko moči kot drugi, da sem šibkejši, kot sem si mislil pred tem. V veliki meri sem spoznal tudi svoje sence. Svoje kaprice, svoje muhe, svojo trmo in trdoto. Zgrozil sem se pred samim sabo. Bil sem nekdo, ki ga nisem poznal. Za to sta bili odgovorni moji prijateljici. Jaz sem poznal njiju in onidve mene. Če bi hodil z neznanci, bi se vedno lahko umaknil v svoj mehki svet iluzije, da je z menoj vse v redu, da so drugi tisti, ki so slabiči. Tako pa sem vsak dan pred njiju stopil kakor pred svoje ogledalo. Dokler je človek sam, nikdar v resnici ne ve, kdo in kakšen je. Ko pa hodi v družbi, se njegova pot spremeni. Tako ne gre več, kamor bi sam hotel priti, temveč tja, kamor bi moral priti. In tja tudi pride. Jezus vse zapovedi povzame v dve ključni, ki imata enak cilj, ustvariti skupnost. Prav verjetno je to storil zato, ker je to edini način, da zapovedi tako ne postanejo nikakršno dokazovanje, česa vsega smo sposobni, ne postanejo iskanje popolnosti, temveč to, čemur so namenjene – iskanju odnosa. Ljubezen ne more biti zapoved. Ne moremo ljubiti, če nam kdo to ukaže, zapove. Zapoved ljubezni zato v bistvu razumem kot zapoved skupnosti, zapoved, naj vedno hodimo skupaj, tudi ko smo sami. Kdor hodi v skupnosti, ne more zgrešiti poti. Ker ga skupnost sama od sebe vedno pripelje tja, kamor mora priti. Zato res ni treba nobenih drugih usmeritev, nobenih pravil, nobenih zapovedi. Skupnost je edina zapoved. Kdor živi skupnost, je razumel krščanstvo.

Dan po tem, ko so talibani po dvajsetih letih znova zavladali Afganistanu, so svet šokirali prizori z letališča v Kabulu. Množica obupanih ljudi, ki so želeli zapustiti državo, je preplavila letališko stezo, panično obleganje letal je terjalo tudi smrtne žrtve. "Kaos, nemiri, negotovost in strah". S temi besedami je razmere v deželi pod Hindukušem opisal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres in pozval mednarodno skupnost, naj zatre globalno teroristično grožnjo v Afganistanu. Preostale teme oddaje: - V Beltincih slovesno na predvečer dneva združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom - Samotestiranje dijakov sprva prostovoljno, ob zaostritvi razmer pa obvezno - Programski svet RTV nesklepčen, generalni direktor bo o usodi direktorice televizije odločil do petka

V luči umirjanja epidemije so se danes sprostili še nekateri ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa. V trgovskih centrih mora biti zagotovljenih 10 kvadratnih metrov na stranko in ne več 20. Dovoljena je tudi večja zasedenost nastanitev. Večji hotelski obrati lahko ponudijo do tri četrtine sob, manjši pa do 45 sob. Ostale novice: - V Italiji vse več dogodkov, Španija odprla meje za vse cepljene turiste - Skupnost varstveno-delovnih centrov na pristojne naslovilo več zahtev, med njimi je tudi zvišanje plač - Morje plastike: razstava, ki na duhovit način v ospredje postavlja vprašanje onesnaževanja s plastiko

ORO - radijska oddaja za otroke 1. oddaja: SKUPNOST ORO je spletna radijska oddaja, ki vsako zadnjo nedeljo v mesecu otrokom po starosti in po srcu prinaša zanimive novice, učne kotičke, uganke, pravljice in nasvete za boljši svet. V prvi oddaji bomo govorili o besedi "skupnost". Skupnost pomeni nekaj, kar je sestavljeno iz več ljudi, ki jih povezujejo skupne lastnosti. To so lahko prijatelji, družina, sosedje ... Z njimi se družimo, se obdarujemo, prijateljujemo in se imamo lepo. Spoznali boste, kako lahko svojim prijateljem v skupnosti polepšate svet, na kakšne načine se lahko družimo, v basni pa vam bomo razkrili, kako lahko skupnost tvorita tudi medved in miška. ORO lahko poslušate preko platform: Apple Podcasts, Google Play Music, Anchor, Facebook in Youtube. Kontakt: oro.oddaja@gmail.com Oddajo ORO ustvarjajo: Teja Bitenc, Jošt Jesenovec, Tanja Matijašević in Juš Milčinski Grafična podoba: Matej de Cecco Odgovori na živalske uganke: 1.) kužek 2.) mačka 3.) papagaj

All three members of the Council for Slovenians abroad to the Slovenian Government, Frances Urbas Johnson in Victoria, Valter Šuber in NSW and Jerneja Svetičič in Queensland talk about the important themes in the community in Australia that they will present at the annual meeting in December. - Člani sveta vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu, ki predstavljajo Avstralijo, so spregovorili o pomembnih temah za slovensko skupnost v Avstraliji, ki jih bodo predstavili na Svetu vlade v decembru. Člani so Frances Urbas Johnson iz Viktorije, Valter Šuber iz NSWa in Jerneja Svetičič iz Queenslanda.

Poljubne donacije v podporo podcastu. Vsak ima ovire in dvome na svoji poti. Tudi tisti ljudje, ki so v naših očeh dosegli tisto, kar si sami lahko le želimo. A dejstvo je, da tudi najbolj uspešni začnejo na začetku. Vesela sem, da sem lahko posnela pogovor s @petraparovel- mamo, ženo, fitnes trenetko, podjetnico, ki je v mojih očeh zelo uspešna. Uspelo ji je ustvariti SKUPNOST žensk, ki si želijo več. Ki se želijo počutit fantastično v svoji koži in so pripravljene sebe postavit za par minut v dnevu svoje počutje kot prioriteto. Če ti je bila epizoda všeč, si res lepo vabljena, da nam pustiš oceno in review. Pridruži se mi na instagramu @inbedwithklara kjer te čaka še več takih tem in spodbude, da ZAŽIVIŠ PO SVOJE.

Današnjo oddajo Primorski kraji in ljudje bomo v naslednjih minutah popeljali do Dragonje, razpršenega naselja v občini Piran, tik ob državni meji s Hrvaško. Gre za živahno in povezano skupnost, ki je skozi leta uspela spodbuditi in utrditi številne tradicionalne praznike in srečanja. Jedro je razvojno društvo Stena, ki je krajane povezalo v prizadevanjih za večjo kakovost življenja, obenem pa oblast opozorilo, da je pri vseh načrtih treba vselej prisluhniti krajanom. Predsednico društva Mirjam Kastelič je obiskala Mateja Brežan.

Jezuit p. Miran Žvanut je novi provincial slovenskih jezuitov. Skupnost, ki šteje 50 članov, bo začel voditi 27. junija letos.

Lani so v Jakopičevi galeriji v Ljubljani z obsežno fotografsko razstavo iraških avtorjev začrtali dolgoročni projekt predstavitev tujih dežel in kultur s ciljem, ki presega dokumentarno-umetniškega. Njihova vizija je namreč, kot pravijo: »Učiti se in dajati možnosti za učenje. Učiti se o drugih – o njih, a skoznje in skozi fotografijo o sebi.« 17. marca letos bi naj v Jakopičevi galeriji v Ljubljani odprli drugo razstavo v nizu z naslovom Videnje 20/20: Skupnost. Sodobna indonezijska družbeno zavzeta fotografija. Ker jim je Covid-19 prekrižal načrte, so se odločili, da v času do pravega odprtja ponudijo video vodstva na daljavo. O projektu, o oddaljeni kulturi in v zrcalu te o naši družbi, se je Žiga Bratoš pogovarjal s kuratorko Marijo Skočir.

V četrtem pogovoru Socialnih demokratov #opozicija, se je Martina Vuk z gosti pogovarjala o položaju in oskrbi starejših v času epidemije covid-19. Z Zoranom Hoblajem, predstavnikom Skupnost socialnih zavodov, Darkom Zevnikom, županom Metlike, Francem Hočevarjem, predsenikom foruma starejših SD in Lilijano Batič iz Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, so govorili predvsem o tem, kako se lokalne skupnosti, domovi za varstvo odraslih in sistemi oskrbe starejših na domu spopadajo z razmerami, v katerih smo se vsi skupaj znašli prvič.

V Galeriji Jakopič so ravno na začetku širjenja koronavirusa postavili razstavo Videnje 20/20: Skupnost, o življenju v Indoneziji, ki je tako postala "razstava v izolaciji", kar pa ne pomeni, da si je ni mogoče ogledati. Pripravili so namreč virtualna vodstva, ki jih redno objavljajo na družbenih omrežjih Facebook in Instagram pa tudi na njihovi spletni strani.

This special feature talks about three recent losses in the Slovenian community in Victoria. - Prisluhnite posebni prilogi o naših preminulih rojakih v Viktoriji.

Who doesn't know Frances Urbas Johnson? She's been involved in Slovenian community from a very young age. She spoke about novelties within the community. - Kdo ne pozna Frances Urbas Johnson? Že od malih nog je aktivno upeta v dogajanje v skupnosti. Zaupala nam je nekatere novosti.

Pogovor s sorežiserjem in soscenaristom filma Bacurau, ki je letos prejel nagrado žirije v Cannesu. Film Bacurau distopično slika boj med tistimi na poziciji moči in navidezno šibkimi ljudmi brez glasu. Skupnost prebivalcev odmaknjenega mesteca Bacurau se upre napadalcem, lovcem na ljudi, ki silovito posežejo v njihov vsakdan. S filmom, ki ima močne poteze žanrskega filma, hkrati pa izrazit družbeno-politični naboj, se je Dornelles predstavil na letošnji izdaji Liffa. Na sobotno jutro sta se z Majo Žvokelj pogovarjala o celovečercu Bacurau, njegovih motivnih poudarkih in recepciji, Dornellesovih prejšnjih filmskih projektih, pa tudi o Luli, Bolsonaru in sodobni Braziliji. Na začetku in koncu oddaje lahko slišite naslovno pesem filma Bacurau z naslovom Nao identificado (slo. Neznan) Gala Coste.

Oddaja Ars humana je dan pred praznikom državnosti posvečena pojmu, ki je iz javnega diskurza skoraj izginil – skupnosti. 28 let po nastanku lastne države se zdi, da je skupnost družbeni fenomen iz nekih drugih časov, arhaičen, nekoliko zaprašen, skratka, neustrezen za moderne čase. Temeljna premisa, iz katere izhaja oddaja, je razumevanje skupnosti v njeni pozitivni razsežnosti, ki jo povezujemo s pojmi, kot so solidarnost, humanost, medsebojna pomoč, skrb za drugega, pristna človeška povezanost, skupni cilji, skupna akcija. Vprašanja, ki si jih zastavlja oddaja, so: Ali nekatere osnovne človeške potrebe še vedno zadovoljujemo z združevanjem v skupnosti ali smo postali popolni individualisti? Ali so dobro delujoče skupnosti lepilo družbe? Ter kako kultura in umetnost pripomoreta k nastanku in krepitvi skupnosti? Gostje oddaje so sociologinja, izredna profesorica na Fakulteti za družbene vede Maša Filipovič Hrast, kulturni antropolog in član predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije Tomaž Simetinger in predstavnica Kulturnega društva Prostorož Zala Velkavrh. Oddajo je pripravila Karmen Kogoj Ogris. Na fotografiji: Oaze (Prostorož)

Predsednik republike Borut Pahor je odlikoval literarnega zgodovinarja, akademika Janka Kosa. Na gradu Kromberk, bo v četrtek, 13. junija ob 19. uri, na ogled predpremiera filma General Boroević.To sobota, 15. junija se bo na različnih prizoriščih po Piranu dogajal Praznik petja v Piranu.Skupnost muzejev Slovenije vabi v soboto na 17. Poletno muzejsko noč.

V epizodi #5 z Branetom Miličevičem govoriva o njegovi neverjetni življenski preizkušnji in 15 letni borbi z odvisnostjo od heroina. Prednosti tega internetnega formata, v katerem ni cenzure ali časovnih omejitev, sva res izkoristila za to, da sva zgodbo pokrila v malce bolj surovi in nazorni obliki, kot se to ponavadi zgodi v podobnih intervjujih. Vsi smo ranljivi in srečo imamo, da se nam ni potrebno učiti samo na svojih napakah.   ========================================­   Uporabne povezave: Skupnost Srečanje, za pomoč zasvojenim osebam in njihovim svojcem http://skupnost-srecanje.si/ Zaposleni v Skupnosti Srečanje, na katere se lahko obrnete po pomoč: Koordinatorji za področje Ljubljane in okolice: Alojzij Štefan – 030/ 646 940 Matej Hrovatin – 030/ 646 949 Kaja Kovač – (01) 548 02 86 ali 030/ 646 943 Koordinatorji za področje Primorske: Branimir Miličevič – 030/ 646 947 Bojan Pompe – 030/ 646 948

Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.

Po dolgih počitnicah se vračata Matevž in Robert z novo oddajo podkasta BIMpogovori. V oddaji predstavita nekaj načrtov za naslednje obdobje. Glavna tema oziroma rdeča nit bo bolj tesno povezati poslušalce podkasta ter jih navdušiti za sodelovanje s podajanjem mnenj, predlogov, kritik iz seveda tudi pohval.

V današnji epizodi se bomo pogovarjali kako zgradimo skupnost. En sam človek lahko s pravim vzvodom premakne cel svet. Kaj je prelomna točka in kako z ustvarjanjem skupnosti širimo znanje, zavedanje, umetnost, ideje? Piera Ravnikar Piera Ravnikar je na področju sodobne umetnosti in urbane kulture aktivna zadnjih petnajst let. Za sabo ima številna uspešna sodelovanja z umetniki različnih profilov in kolektivnimi projekti s področij vizualnih, performativnih in medijskih umetnosti. V poskusu doseganja širših globalnih in kulturnih sprememb preko umetnosti je sodelovala s številnimi mednarodnimi organizacijami in mediji. S ponosom je bila del prve ekipe Kino Šiška, kjer je kot umetniška vodja vizualnega programa delovala skoraj deset let. Med njenimi številnimi odmevnimi projekti je gotovo tudi vzpostavitev galerije DobraVaga, ki je hitro postala eden bolj prepoznavnih prostorov za lokalno umetnost in dialog v Ljubljani. Piera sodeluje tudi pri projektih kot so MENT Ljubljana, LIMITED EDIT111ONS, Independent Platform New York City in SKALINADA AIR. Magistrirala je iz zgodovine na Univerzi v Londonu, EU diplomo pa je pridobila iz kulturnega menedžmenta pri Association Marcel Hicter v Bruslju. Eva Matjaž Eva Matjaž je družboslovna raziskovalka, ki teorijo prenaša v prakso in na podlagi praktičnih spoznanj gradi teoretske modele. Izkušnje je nabirala kot profesorica psihologije, soustanoviteljica Knjižnice Reči in v Memo Institutu, kjer je se je ukvarjala s kvalitativnimi raziskavami. Zadnjih deset let intenzivno raziskuje področje alternativnih ekonomskih praks in življenjskih slogov. Danes je soustanoviteljica kreativnega centra Poligon. Obenem je pobudnica iniciativ Slovenia Coworking Crowdfunding. Zanimajo jo predvsem novi družbeni in ekonomski modeli ter vsi koncepti, ki omogočajo opolnomočenje posameznika v moderni družbi.