Podcasts about skupnost

Sinodalna pot v Katoliški cerkvi je v izvedbeni fazi 2025-2028, ta pa je usmerjena v poglobitev občestva, k temu da Cerkev postane skupnost poslušanja in tudi dialoga. Papež Leon XIV. vabi, naj Cerkev ostane »misijonarska, Cerkev, ki gradi mostove. Sinoda o sinodalnosti, ki jo je papež Frančišek začel leta 2021, je večletni svetovni podvig. Decembra lani je bilo tudi vseslovensko srečanje Ogenj upanja, ki je eden od korakov izvedbene faze sinode o sinodalnosti v Sloveniji. Gostje v oddaji so bili sestra Marjeta Pija Cevc, dr. Igor Bahovec in Matej Cepin.

V oddaji Sledi večnosti spoznavamo program Zdravilna beseda, ki v župnijah, krščanskih skupnostih in na spletu ponuja varen prostor za ljudi, ki se soočajo z življenjskimi stiskami. Program je že od vsega začetka naravnan ekumensko. Z gostom Markom Ipavcem smo preverili, kako potekajo srečanja, kaj pomeni varen prostor in kako Božja beseda nagovarja posameznike. Dotaknemo se tudi vprašanj, kdaj je potrebna strokovna pomoč in kaj kot družba pogosto spregledamo ob globokih ranah.

Lanske jesenske počitnice je naša družina preživela na prav poseben način. Družinska kateheza iz naše župnije je namreč poromala v Beograd. Da, prav ste slišali, katoliki smo poromali v glavno mesto pretežno pravoslavne države. Tja smo šli radovedni in milo rečeno nevedni, nazaj pa smo prišli… Spremenjeni.

V hudi prometni nesreči, ki se je zjutraj zgodila na štajerski avtocesti, je umrl en človek, dva sta poškodovana. Intervencija je bila zaradi požara, ki je izbruhnil ob trku tovornega vozila s cisterno v kombi na nasprotni strani, obsežna. Pristojni so poledico izključili kot vzrok nesreče. Ostali poudarki oddaje: - Skupnost socialnih zavodov opozarja na pomanjkljivosti sistema dolgotrajne oskrbe, predvsem na kadrovsko stisko. - Srečanje danskih, grenlandskih in ameriških predstavnikov glede Grenlandije brez preboja. Washington vztraja pri prisvojitvi, Evropa na otok pošilja vojake, tamkajšnji prebivalci v strahu. - Ameriška centralna banka tarča pritiskov aktualne vlade. Vlagatelji in centralne banke zaradi Trumpove politike k zlatu in razpršitvi rezerv.

V domovih za starejše te dni dobivajo prve položnice po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi. Praviloma so nižje, saj se oskrba poravnava iz denarja, ki ga vplačujemo iz prispevka za dolgotrajno oskrbo. Kako pa je z dodatkom za pomoč in postrežbo? In kako priti v dom po novem zakonu, kdo ima prednost v čakalni vrsti ter kako dolgo je treba čakati na odločbo, ki je vstopnica za oskrbo? Je temeljna pravica - oskrba na domu, ki bo ljudem omogočila dlje ostajati v domačem okolju - po šestih mesecih veljavnosti zaživela? Kako je torej s pravicami iz dolgotrajne oskrbe, kako dostopne so oziroma kako do njih in kako je s pravico do denarnega nadomestila? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Luka Omladič, državni sekretar, ministrstvo za socialno prihodnost; Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD; Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan Denis Sahernik, Skupnost socialnih zavodov.

Gostja 206. epizode je Renata Jakob Roban, predsednica Slovenskega društva Hospic in dolgoletna strokovnjakinja na področju spremljanja umirajočih ter podpore žalujočim. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Izzivi vodenja v Hospicu Osebna rast in intuicija Soočenje s smrtnostjo in življenjskim poslanstvom Intuicija in nepričakovani življenjski dogodki Kulturni pogledi na smrt in umiranje Pomen poslovitve Skupnost in podpora v žalovanju Zapuščina in življenjski cikel

Kdo je Ksenija Dobrila, je bolj kot od nje odvisno od tistega, ki se je kdaj srečal z njo. Za Dolinčane v zrelih letih je njihova osnovnošolska učiteljica. Mnogi mlajši iz te občine v tržaškem zaledju se je spominjajo zlasti kot večdesetletne ravnateljice. Za tiste, ki so jo spoznali v zadnjih osmih letih, je Ksenija Dobrila predvsem političarka, saj je kar osem let vodila delovanje Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji. – O problemih manjšine in njene politike, o poučevanju in šolstvu, pa tudi o vsem, kar lahko prinesejo leta pokoja, bomo s Ksenijo Dobrila govorili v oddaji Odprto za srečanja.

Tretja epizoda konferenčne serije podcasta Kulturosfera prinaša poglobljen vpogled v skupnostne pristope k zdravju, s poudarkom na socialnem predpisovanju in vlogi umetnosti pri krepitvi dobrega počutja, medgeneracijskih vezi in socialne vključenosti.V pogovoru, posnetem na mednarodni konferenci, ki jo je društvo Asociacija med 9. in 11. septembrom 2025 organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, spoznamo raznolike evropske in slovenske prakse, ki združujejo kulturo, zdravje in skupnostno delo.Slišali boste prispevke strokovnjakinj in ustvarjalk z Danske, Francije, Španije in Slovenije — od umetnosti na recept, podpore oskrbovalcem in skupnostnih umetniških laboratorijev do projektov, ki povezujejo generacije, razvijajo medkulturni dialog in skozi umetniško ustvarjanje opolnomočajo posameznike.Epizodo zaokrožajo refleksije predstavnikov socialnega dela, pedagogike in javnega zdravja, ki razgrnejo izzive in priložnosti pri vključevanju umetnosti v skrbstvene in podporne sisteme.Konferenco so finančno podprli Ministrstvo za javno upravo, Mestna občina Ljubljana in Evropska unija v okviru programa Ustvarjalna Evropa. Predstavljena mnenja so izključno osebna stališča govorcev.

NSI, SLS in Fokus razmišljajo o sodelovanju pred volitvami.Štirje strokovnjaki na okrogli mizi o zakonu o asistiranem samomoru: uzakonitev smrti na zahtevo bi odprla Pandorino skrinjico.Gibanje Nediskriminacija opozarja na diskriminatoren odnos RTV Slovenija do organizatorjev referendumske kampanje.Številni domovi starejših ostali brez obvestil o možnostih glasovanja.Poslanci potrdili proračuna za prihodnji dve leti, primanjkljaj se bo gibal okoli 3 odstotkov BDP.ZDA naj bi z Rusijo pripravljale nov načrt za končanje vojne v Ukrajini.vreme – na Primorskem še nekaj sonca, drugod oblačno, jutri spet možen sneg.Poslanci bodo o zakonu o psihoterapevtski dejavnosti znova glasovali v petek, predstavniki stroke niso izkazali enotne podpore.Skupnost občin s pobudo za zagotavljanje lastniških stanovanj za mlade.ŠPORT: Slovenci na zadnji kvalifikacijski tekmi remizirali s Švedi, brez prvenstva so ostali že pred zadnjo tekmo.PREGLED POMEMBNEJŠIH NOVIC – Utrip dneva, 17. 11. 2025Skupnost občin s pobudo za zagotavljanje lastniških stanovanj za mlade

Kakšno besedo imajo prebivalke in prebivalci pri načrtovanju javnega prostora? To vprašanje se odpira tudi pri organizaciji javnega prevoza. Je participacija javnosti pri odločanju nujna in kaj nas učijo primeri iz tujine? Kako javnost hitreje in bolj učinkovito vključevati pri oblikovanju rešitev? V tokratni Intelekti se posvečamo vprašanju, zakaj se ključni prostorski projekti pogosto vodijo brez zgodnje vsebinske razprave, zakaj je komunikacija enosmerna, informativna, ne pa participativna ter zakaj je v procesih odločanja presežek politične interpretacije in premalo strokovnega diskurza. V Intelekti gostimo Aidana Cerarja iz Inštituta za politike prostora in Marjeto Benčina iz društva za sonaraven razvoj Focus. Oddajo pripravlja Miha Žorž

Mednarodni filmski festival Kinotrip je v prvi vrsti skupnost. Skupnost, ki jo povezuje ljubezen do filma in kina in v kateri starost ni skupni imenovalec, čeprav festival ustvarjajo mladi za mlade. Je skupnost, ki letos praznuje 10. obletnico in ki vabi, da se ji pridružite tudi vi. Koliko ste stari ni pomembno.

V današnji oddaji o kulturi smo izpostavili tri novice: Madžarski avtor Laszlo Krasznahorkai je letošnji dobitnik Nobelove nagrade za literaturo. Skupnost muzejev Slovenije organizira akcijo muzejev in galerij pod naslovom Naprej v preteklost. Mesto Ptuj pa je uradno prejelo naziv najboljšega mesta kulturne dediščine v Evropi za leto 2026.

V današnji oddaji o kulturi smo izpostavili tri novice: Madžarski avtor Laszlo Krasznahorkai je letošnji dobitnik Nobelove nagrade za literaturo. Skupnost muzejev Slovenije organizira akcijo muzejev in galerij pod naslovom Naprej v preteklost. Mesto Ptuj pa je uradno prejelo naziv najboljšega mesta kulturne dediščine v Evropi za leto 2026.

V mednarodni skupnosti se krepi zaskrbljenost zaradi nove operacije izraelske vojske v Gazi. Vodja agencije Združenih narodov za palestinske begunce Philippe Lazzarini je zaradi vse večje lakote med prebivalci pozval k izvedbi nujnih ukrepov za zagotovitev hrane. Ob tem je posvaril pred novimi smrtnimi žrtvami, saj so prebivalci izredno oslabljeni. Po njegovih besedah kljub pozivom prebivalcem, naj se umaknejo proti jugu Gaze, številni ne bodo imeli moči, da bi se umaknili. Druge teme: - Šolstvo še vedno pesti pomanjkanje učiteljic in učiteljev. - Velenju evropska sredstva za ureditev dveh podjetniških inkubatorjev. - Na filmskem festivalu v Sarajevu svetovna premiera celovečerca Belo se pere na 90.

Po tridesetih letih in trinajstih novelah starega zakona danes začenja veljati nov zakon o visokem šolstvu. Glavni novosti sta nov način financiranja visokega šolstva in daljše obdobje sklepanja pogodb o financiranju. Rektorska konferenca je zadovoljna, Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov ni. Drugi poudarki oddaje: Kritikam izraelskega načrta za zasedbo mesta Gaza sledil sklic Varnostnega sveta. Znana čas in kraj srečanja ameriškega in ruskega predsednika. Slovenski košarkarji niz pripravljalnih tekem začeli s porazom.

Oddajo namenjamo Poletni muzejski noči, ki jo prireja Skupnost muzejev Slovenije. Predstavljamo novi Muzej slovenskega jezika in knjige, ki so ga odprli na prenovljenem gradu v Štanjelu. Objavljamo pogovor z dirigentom Urošem Lajovcem, letošnji prejemnikom Župančičeve nagrade za življenjsko delo. Pozornost namenjamo razstavi z naslovom Prevedeno v socializem, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Predstavljamo delovanje Zamejske kulturne koordinacije, ki so jo ustanovili v Novi Gorici in za konec nekaj minut namenjamo še novemu novogoriškemu Amfiteatru.

V tokratni epizodi Kulturosfere se potopimo v živahno razpravo z dogodka WellBIEN 2025, programske enote Mednarodnega bienala tekstilne umetnosti BIEN 2025 v organizaciji Zavoda Carnica. V razpravi odpiramo prostor premisleku o presečiščih umetnosti, zdravja in skupnosti. Osredotočamo se na tekstilne prakse kot orodje za promocijo zdravja, kulturno predpisovanje ter na izzive in potenciale, ki jih prinaša sodelovanje med umetniki, terapevti in zdravstvenimi delavci.Osrednja gostja epizode je Pamela Whitaker (Irska), predavateljica likovne psihoterapije na Univerzi v Ulstru, ki raziskuje tekstil kot prostor refleksije, skupnostne solidarnosti in skrbi za duševno zdravje. Njeno delo naslavlja preplet umetniške prakse, socialne angažiranosti in ustvarjalnega zdravja v kontekstih travme, neenakosti in družbenega okrevanja.Ob njej se v pogovoru predstavijo še članici tekstilnih skupnosti Aleksandra Šuler in Jasmina Ferček ter vodja strokovne pisarne Asociacije in predstavnica konzorcija Kultura za duševno zdravje Polona Torkar, ki raziskujejo, kako lahko lokalne ustvarjalne pobude postanejo pomemben dejavnik izboljšanja kakovosti življenja.Skupaj razmišljamo:- Kako tekstilna praksa lahko deluje kot terapevtsko in emancipatorno orodje?- Kje so stičišča in razlike med socialno angažirano umetnostjo, umetnostno terapijo in praksami ustvarjalnega zdravja?- In kako lahko izkušnje iz tujine osmislimo v našem kulturnem in zdravstvenem prostoru?Prisluhnite pogovoru, ki tke nove niti med umetnostjo in zdravstvenim varstvom.

Skupnost je ključna za preživetje civilizacije. V krščanski skupnosti, ki povezuje ljudi med seboj in z Bogom, pa se gradi tudi duhovna sinergija. Veliko moč lahko pokaže takrat, ko zmanjka človeških besed. V težkih trenutki, ob smrti, se začuti moč takšne skupnosti, ki temelji na Jezusovi obljubi “Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi. Na materinski dan avtor poudarja vlogo Marije kot stebra skupnosti apostolov in njenega vpliva na njihovo povezanost in pogum.

Skupnost je ključna za preživetje civilizacije. V krščanski skupnosti, ki povezuje ljudi med seboj in z Bogom, pa se gradi tudi duhovna sinergija. Veliko moč lahko pokaže takrat, ko zmanjka človeških besed. V težkih trenutki, ob smrti, se začuti moč takšne skupnosti, ki temelji na Jezusovi obljubi “Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi. Na materinski dan avtor poudarja vlogo Marije kot stebra skupnosti apostolov in njenega vpliva na njihovo povezanost in pogum.

Magda Wolnik-Mierzwa, novinarka in ustanoviteljica Skupnosti sv. Egidija v Varšavi na Poljskem, je v soboto, 15. marca 2025, v Peterlinovi dvorani v Trstu prejela 15. Nagrado Nadje Maganja. Podeljujejo jo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Nadjina družina ter Skupnost sv. Egidija v Furlaniji-Julijski krajini. Z njo nagradijo ženske, ki utelešajo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnici, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar. Letošnja nagrajenka se je rodila v bližini Gdanska leta 1977, študirala je sociologijo in novinarstvo. Z možem in tremi posvojenimi otroki živi v Varšavi. Zaposlena je pri katoliški radijski in televizijski družbi, ki je del Papeške fundacije za Cerkev v stiski. Dokumentarce o položaju odrinjenih, a tudi o delu v njihovo korist, je posnela po vsem svetu. Pri Skupnosti sv. Egidija se posveča zlasti ostarelim in brezdomcem, zadnja leta še posebej beguncem iz Ukrajine.

Gorica in Nova Gorica v sklopu prireditev Evropske prestolnice kulture obravnavata tudi narodnostno in versko sožitje na tem območju. Na Goriškem je včasih, uničili so jo nacisti, živela kar številčna judovska skupnost. Zato ponavljamo pogovor z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem o usodi te skupnosti.

V oddaji potujemo v Banja Luko, kjer so na slovenskem lektoratu, ki deluje na tamkajšnji Filološki fakulteti, slovesno odprli tako imenovano Slovensko učilnico. Ustavljamo se na slovenskem radiu v Sydneyu, kjer so minuli konec tedna s slavnostno prireditvijo in odprtjem novega radijskega studia zaznamovali prvo obletnico slovenske radijske oddaje, podajamo pa se tudi k slovenskim rojakom v Berlin, ki obujajo slovenski običaj spuščanja lučk po reki ob Gregorjevem.

Kdo bo poskrbel za naše najbližje v domovih za starejše, ko pa ni dovolj osebja, ki bi zagotavljalo zdravstveno nego in osnovno oskrbo? Pomanjkanje osebja v številnih socialnovarstvenih zavodih v Sloveniji vpliva na kakovost storitev, povečuje obremenitev zaposlenih, domovi pa zato ne sprejemajo novih stanovalcev. V Domu upokojencev na Taboru v Ljubljani, kjer je praznih 40 postelj, bodo konec marca zaposlili 6 delavk iz Nepala. Skupnost socialnih zavodov Slovenije vlado vnovič poziva k ukrepanju in sprejetju posodobljenih kadrovskih normativov.

Pred nami je nova doba zdravljenja demence. Gre za zdravilo, ki je namenjeno upočasnjevanju napredovanja Alzheimerjeve bolezni. Kaj si lahko obetamo od novega zdravila in kdaj? V Sloveniji je 45.000 ljudi z demenco in kakovostna obravnava se le počasi izboljšuje. Kako to bolezen zamakniti, če nam je položena v zibko? Kje in kdaj družina bolnika z demenco poišče pomoč in kaj lahko pričakuje ob tem? Gostje: dr. Milica Gregorič Kramberger, nevrologinja in vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana; Nadja Čobal, ministrstvo za zdravje; Špela Zupan, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije; Štefanija Lukič Zlobec, predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija.

Na izredno težavnem delu poti sta se srečala slep in hrom mož. Prvi je prosil ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Agencija za energijo kljub pozivom ohranja nov sistem obračunavanje omrežnine.Gospodarstvo skrbijo ukrepi te vlade; pričakuje ukrepe, ki bodo spodbujali in ne zavirali.Gorenak pred interpelacijo Poklukarja: presenečen bom, če bo minister ostal na položaju.Slovenija od jutri brez guvernerja in brez glasovalnih pravic v Evropski centralni Banki.Zavod za zaposlovanje: v minulem letu najnižja brezposelnost v zgodovini Slovenije.Podjetje Meta v ZDA napovedalo konec preverjanja dejstev na Facebooku, na lažne novice bodo opozarjali uporabniki sami. Pred 30 leti pri frančiškanih na Kostanjevici zaživela prva Skupnost srečanje v Sloveniji.Nacionalni inštitut za javno zdravje svetuje: Če ste bolni, ostanite doma!ŠPORT: Naši rokometaši proti Katarcem do druge zmage na drugi od treh pripravljalnih tekem pred svetovnim prvenstvom.Vreme: Oblačnost bo od zahoda narašča; jutri oblačno in deževno, pihal bo jugozahodnik.

Sirci slavijo padec režima dolgoletnega voditelja Bašarja al Asada, številni razseljeni se vračajo domov. Uporniki so osvobodili tudi številne zapornike. Mednarodna skupnost medtem poudarja nujnost mirnega prenosa oblasti. - Kakšno bo nadaljevanje postopka za izbiro guvernerja Banke Slovenije? - Boj proti korupciji: eno od bolj težavnih področij je poraba javnih sredstev. - Železniški promet pri nas bo zaradi del v Ljubljani od nedelje prilagojen.

Donald Trump je novi ameriški predsednik, se glasijo naslovi v vseh svetovnih medijih. Trump je presegel magično mejo 270 elektorskih glasov in že razglasil zmago. Ob tem je že znano, da je republikanska stranka že dobila večino v senatu, dobro jim kaže tudi v Predstavniškem domu. Drugi poudarki oddaje: - Kako bo Trumpovo gospodarska politika vplivala na evropske trge? Gospodarstveniki svarijo pred pretiranim ameriškim protekcionizmom. - Objavljen poziv za sofinanciranje kadrovskih štipendij na področju dolgotrajne oskrbe. Skupnost socialnih zavodov kritična zaradi zamud. - Prejšnji mesec sezonsko zvišanje brezposelnosti. Konec oktobra je bilo na zavodu registriranih 45 tisoč 463 brezposelnih.

Skupnost socialnih zavodov opozarja, da je kadrovska stiska v domovih za starejše tako nevzdržna, da že ogroža zagotavljanje varnih in kakovostnih storitev za stanovalce in zdravje zaposlenih. V rubriki Maribor, imamo problem! smo preverili, kakšne so razmere v mariborskih javnih domovih.

Razvezani, zapuščeni imajo dragoceno mesto v Cerkvi. Že vse od leta 2003 jih spremlja skupnost Srce, kjer se počutijo sprejete, spremljane v vseh preizkušnjah in kjer lahko skupaj prehodijo zahtevno pot po razvezi. V Družinski katehezi je pričevala Marija Cigoj, ki jo je mož zapustil po 25 letih zakona. Zaupala nam je, s kakšnimi stiskami se je srečevala in kaj je našla v skupnosti Srce. Z nami je bil tudi duhovni spremljevalec skupnosti p. Ivan Platovnjak.

Osem evropskih univerz v sedmih državah, med njimi tudi slovenska Univerza v Ljubljani oziroma njena članica Fakulteta za družbene vede, je opravilo raziskavo Religijske skupnosti v virtualni dobi. V oddaji Sedmi dan predstavljamo slovenski del raziskave, kjer so raziskovalke in raziskovalci preučevali, kako so se v digitalni dobi znašle Katoliška cerkev v Sloveniji, Islamska skupnost v Sloveniji in Skupnost za zavest Krišne. Ugotovitve raziskave komentirajo tudi predstavniki omenjenih verskih skupnosti.

Različna gibanja in skupnosti tako ali drugače spremljanje zakonce in družine na njihovi poti skozi različna obdobja. Med njimi je tudi skupnost Emanuel, ki vse programe za zakonce združuje pod imenom Ljubezen in resnica. Z nami sta bila Agata in Gašper Hren, ki bosta omenjene programe prevzela s tem letom. Zaupala sta nam njuno zgodbo, kaj je pomenilo preobrat v njuni veri in kaj sta našla v skupnosti Emanuel.

V zadnjem delu serije o SURS-u predstavljamo nekaj podrobnosti o mednarodni vpetosti Statističnega urada Republike Slovenije, ki je sestavni del evropskega statističnega sistema, statističnega sistema Združenih narodov, dejaven pa je tudi v OECD, mednarodnih strokovnih združenjih in v mednarodnih razvojnih projektih.O tem pripoveduje Barbara Dremelj Ribič, namestnica generalne direktorice SURS-a. Zapiski: 1. del: Statistika je povsod okrog nas 2. del: O zgodovini in statističnem humorju 3. del: Statistika ni suhoparna in dolgočasna 4. del: O cenah in inflaciji 5. del: "Ferrari na kolovozu" 6. del: Popisovalec je pozvonil trikrat Nedeljska gostja: Apolonija Oblak Flander, generalna direktorica Sursa   Foto: SURS

Z nami so bili v Družinski katehezi predstavniki skupnosti Iskreni, ki deluje po principu malih skupnosti oz. “trojk”, ki jih praviloma sestavljajo po tri družine, izjemoma tudi samo dve ali 4 oz. 5.. Srečanje trojke praviloma poteka enkrat mesečno, vsakič na domu ene od družin. Se pa družine srečujejo tudi na taborih in duhovnih vajah. Zaupali so nam, kako je skupnost nastala in kakšno je njihovo poslanstvo.

Z nami so bili v Družinski katehezi predstavniki skupnosti Iskreni, ki deluje po principu malih skupnosti oz. “trojk”, ki jih praviloma sestavljajo po tri družine, izjemoma tudi samo dve ali 4 oz. 5.. Srečanje trojke praviloma poteka enkrat mesečno, vsakič na domu ene od družin. Se pa družine srečujejo tudi na taborih in duhovnih vajah. Zaupali so nam, kako je skupnost nastala in kakšno je njihovo poslanstvo.

Iran je po včerajšnjem izraelskem napadu sporočil, da se bo ob morebitnih novih akcijah Izraela, ki bodo v nasprotju z njihovimi interesi, odzval takoj in na najvišji ravni. Da je skrajni čas, da se prekine nevaren krog povračilnih ukrepov na Bližnjem vzhodu, je dejal generalni sekretar Združenih narodov Jens Stoltenberg. Kot je še sporočil njegov predstavnik Stephane Dujarric/Stefan Dižarik/, je mednarodno skupnost pozval, naj sodeluje pri preprečitvi širjenja konflikta. Drugi poudarki oddaje: - Unija s sankcijami proti nezakonitim izraelskim naseljencem in organizacijam na Zahodnem bregu - Na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke spodbudne ocene za Slovenijo - Današnji dvajseti Solinarski praznik v Piranu tudi poklon dnevu Zemlje

V epizodi 136 je bil moj gost Zvonko Horvat Žnidaršič, strokovni vodja programa Skupnost Srečanje. Skupnost je namenjena ljudem na družbenem robu, ki so se tam znašli zaradi različnih težav, predvsem zaradi različnih zasvojenosti. Namen programa Skupnost Srečanje je pomagati ljudem na poti iz zasvojenosti. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Pes je družinski član Svoboda in prostost Prizadevanja skupnosti Srečanje Proces odpuščanja in delo na sebi Kriza šestega meseca Po krizi sledi preverba Radikalni preobrat - delovanje na duši Kako doseči preobrat? Doživljanje zasvojenosti pri ženskah in moških Lik očeta in prevzemanje odgovornosti Vrnitev domov po zdravljenju - da ali ne?

Čeprav strokovnjaki na nujnost prehoda iz institucionalne oskrbe v skupnostno opozarjajo že desetletja, v Sloveniji na tem področju še vedno zaostajamo. V procesu sprejemanja je desetletna strategija za dezinstitucionalizacijo, ki bo določila konkretne ukrepe in zaveze glede preobrazbe zavodov tako, da bo za 3.500 uporabnikov socialnovarstvenih zavodov, centrov za usposabljanje, delo in varstvo, varstveno delovnih centrov in kombiniranih zavodov omogočeno življenje s podporo v skupnosti. Ta reforma bo omogočila tudi začetek črpanja evropskih kohezijskih sredstev že letos. Po naših informacijah gre za približno trideset milijonov evrov evropskih sredstev. Ne glede na ta sredstva, v ospredju bi morale biti osnovne človekove pravice.Sogovorniki: dr. Vesna Švab, psihiatrinja v Centru za duševno zdravje za odrasle v Zdravstvenem domu Logatec Luka Agrež, psihoterapevt, Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU dr. Andreja Rafaelič, raziskovalka na Inštitutu Republike Slovenije za socialno varstvo in koordinatorka projektov dezinstitucionalizacije

Gostja Evrope osebno je mjanmarska pisateljica, zdravnica in aktivistka Ma Thido, sicer predsednica Odbora za pisatelje v zaporu pri Mednarodnem PEN-u. Med drugim je bila v svoji bogati karieri tudi zdravstvena svetovalka in tesna sodelavka z Aung San Su Či, kontroverzno prejemnico Nobelove nagrade za mir. Zakaj trenutno ne živi v Mjanmaru, kakšni so bili njeni dnevi v zaporu in zakaj si je izbrala kariero, ki jo v domovini nenehno postavlja v nevarnost?Priporočamo tudi intervju z Ma Thido novinarja Mateja Juha na MMC.  Foto: Cankarjev dom

Domovi za starejše zaradi neprimernih kadrovskih normativov ne morejo sprejemati uporabnikov, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno nego, opozarjajo v skupnosti socialnih zavodov. Ministrstvo za zdravje zato znova pozivajo k dopolnitvi kadrovskih normativov, s čimer bi omogočili zaposlitev dodatnih diplomiranih medicinskih sester. V oddaji tudi: - Podpredsednica Evropske komisije Jourova z ministrico Vrečko o razmerah v slovenskih medijih - Pred hrvaškim saborom nezaupnica premierju Plenkoviču - Kidričevski Talum po 60 letih ustavlja proizvodnjo primarnega aluminija

Evropski voditelji so na prvem zasedanju Evropske politične skupnosti, ki združuje 44 držav, v Pragi enotno obsodili rusko agresijo na Ukrajino, je po zasedanju povedal pobudnik srečanja, francoski predsednik Emmanuel Macron. Dogovorili so se tudi, da bo naslednje srečanje spomladi v Moldaviji. Danes bodo najbolj aktualne teme pretresali v ožji zasedbi, torej le voditelji članic Evropske unije. Druge teme: - V Stockholmu bodo razglasili dobitnika Nobelove nagrade za mir, med favoriti Svetlana Tihanovska, Aleksej Navalni in Urad Združenih narodov za begunce - Parlamentarna preiskovalna komisija dopoldne prvič o sumih nezakonitega financiranja volilne kampanje strank - Ob dnevu dostojnega dela se vrstijo opozorila na izkoriščanje mladih

Praga gosti voditelje več kot 40 držav - članic Evropske unije in tistih, ki si to prizadevajo postati, pa tudi tistih, ki predvsem delijo prizadevanja za mir na stari celini. Na pobudo francoskega predsednika Emmanuela Macrona nastaja Evropska politična skupnost. Je to poskus iskanja skupne rešitve za izhod iz energetske krize ali nova priložnost za dialog med sprtimi državami območja Kavkaza ali zahodnega Balkana? Ali smo priča ambicioznemu zametku nove varnostne organizacije, ki bo po ruski aneksiji ukrajinskega ozemlja nadomestila obstoječe strukture? Ali gre nemara zgolj za še eno skovanko brez prave vsebine? Na ta in druga vprašanja težke evropske realnosti skušajo najti voditelj Marjan Vešligaj in gosti: dr. Marko Lovec profesor za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, politolog in pravnik z Inštituta za narodnostna vprašanja; Milan Jazbec, veleposlanik in diplomat z Ministrstva za zunanje zadeve.

Svetovno prvenstvo v kolesarjenju se ta teden odvija v Wollongongu in slovenska reprezentanca je dobro pripravljena.

Danes je državni praznik, dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Da so se pred dobrim stoletjem Prekmurci lahko pridružili preostalim Slovencem, so bili zaslužni zlasti številni domoljubi na obeh straneh Mure. Na sinočnji osrednji proslavi v Črenšovcih je predsednik države Borut Pahor v luči razmer v Evropi in svetu poudaril zlasti našo lastno skrb za skupnost. V oddaji tudi: - Skrajševanje čakalnih vrst kot zdravstvena tržnica: katere storitve so najbolj zaželene in kakšne so omejitve? - Biden podpisal zakonski sveženj, ki podnebne in zdravstvene ukrepe financira z višjimi obdavčitvami bogatih - Mladi slovenski upi na mednarodnih olimpijadah znanja posegajo po najvišjih mestih

V nedeljo, 26. junija smo se v Klubu Mounties v Sydneyu po enoletni zamudi zaradi Covida-19 udeležili uradnega praznovanja 30. obletnice slovenske državnosti in že 19. podelitev priznanj zaslužnim Slovencem za leto 2020 v NSW-u. Po dogodku smo se pogovarjali z voditeljem odbora prireditve Valterjem Šuberjem in voditeljem odbora za priznanja Brankom Fabjančičem.

V nedeljo, 26. junija, smo se v Klubu Mounties v Sydneyu, po enoletni zamudi zaradi covida-19 udeležili uradnega praznovanja 30. obletnice slovenske državnosti, in že 19. podelitev priznanj za zaslužnejše slovence za leto 2020 v NSWu. Po prireditvi sta se nam oglasila voditelj odbora za celotno prireditev Valter Šuber in voditelj odbora za priznanja Branko Fabjančič.

Trema? Odgovornost? Skupnost? Mogoče kar vse. Oddaja po takem tednu? Uf! Ampak je vseeno fajn. O, je. Pa še tooooliko fuzbala. 26. in 27. krog. In vse vmes. Če se znajdete v Ofsajdu, ga lahko podprete na: urbani.si/ofsajd. Kadar le gre, pošljemo tudi listek: urbani.si/listek Hvala vsem in vsakomur posebej! Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem snemamo od septembra 2015, skoraj vsak fuzbal sezonski ponedeljek. Pa še kdaj vmes. Hvala!