Podcasts about poljsko

Kardinali dopoldne s številnimi verniki obhajali sveto mašo za izvolitev novega papeža; dekan kardinalskega zbora: Edina primerna drža v času konklava je molitev.Kardinali volivci se bodo ob 16.30 odpravili v Sikstinsko kapelo; Prvi dim iz najbolj znanega dimnika na svetu lahko pričakujemo že nocoj po 19. uri.80 odstotkov kardinalov volivcev je imenoval papež Frančišek. Najmlajši ima 45 let, v povprečju pa so stari 70 let. Na referendumu o dodatku k pokojninam na področju umetnosti včeraj predčasno glasovalo manj kot pol odstotka volivcev. Predsedniku SDS Janezu Janši se obeta še en mandat na čelu stranke.Indija napadla več ciljev v Pakistanu. Ta je odogovoril s povračilnimi napadi.VREME: Popoldne in jutri bo pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami.Brezposelnost v Sloveniji nižja že tretji mesec zapored. Potrebe po kadrih na praktično vseh področjih.Novi nemški kancler Merz že na prvi obisk na Poljsko in v Francijo.ŠPORT: Inter prvi finalist nogometne Lige prvakov. Za drugo finalno vozovnico drevi PSG in Arsenal.

Magda Wolnik-Mierzwa, novinarka in ustanoviteljica Skupnosti sv. Egidija v Varšavi na Poljskem, je v soboto, 15. marca 2025, v Peterlinovi dvorani v Trstu prejela 15. Nagrado Nadje Maganja. Podeljujejo jo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Nadjina družina ter Skupnost sv. Egidija v Furlaniji-Julijski krajini. Z njo nagradijo ženske, ki utelešajo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnici, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar. Letošnja nagrajenka se je rodila v bližini Gdanska leta 1977, študirala je sociologijo in novinarstvo. Z možem in tremi posvojenimi otroki živi v Varšavi. Zaposlena je pri katoliški radijski in televizijski družbi, ki je del Papeške fundacije za Cerkev v stiski. Dokumentarce o položaju odrinjenih, a tudi o delu v njihovo korist, je posnela po vsem svetu. Pri Skupnosti sv. Egidija se posveča zlasti ostarelim in brezdomcem, zadnja leta še posebej beguncem iz Ukrajine.

V mestu Čadca na Slovaškem, blizu meje s Poljsko in Češko, je bilo pred dnevi, 7. marca 2025, odprtje razstave Slov Slov Dimenzija. Pokroviteljstvo nad njo sta prevzela škof Žiline Tomaš Galis in upokojeni škof iz Kopra Jurij Bizjak, ki sta se tudi udeležila odprtja. Oba sta v nagovoru ob tem poudarila pomen krščanske kulture in zgodovine, ki že od časov svetih bratov Cirila in Metoda povezuje Slovence in Slovake. Razstavo je v Kysuckem muzeju svečano odprl naš veleposlanik na Slovaškem dr. Stanislav Raščan, v imenu organizatorjev jo je predstavila dr. Saša Vojtech Poklač, lektorica slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Bratislavi. Razstavo je odlično gostila in dodatno obogatila z regionalnimi razstavnimi predmeti direktorica muzeja Helena Kotvasova, za pogostitev je poskrbel predsednik društva Slovencev in prijateljev Slovenije Slo Slo Borut Meršak. Pri organizaciji razstave je veliko pomagal tudi predsednik fundacije Drevo miru dr. Marek Sobola. K odprtju razstave je sodila tudi simbolična zasaditev spominske lipe, in sicer začasno v veliko posodo, ki pa jo bodo prenesli in posadili na glavni trg v mestu Čadca.

Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Saalbachu bodo podelili prvi komplet odličij. Tekmovalni spored se je danes v Avstriji začel z ekipno paralelno tekmo. Ob razpletu prve preizkušnje in odzivih iz slovenskega tabora se posvetimo še hokejski reprezentanci, ki se odpravlja na prijateljski turnir na Poljsko.

Za slovenske rokometašice se bo zvečer nadaljevalo evropsko prvenstvo. Po všečni predstavi proti Nizozemski bo Slovenija prvo zmago v drugem delu turnirja na Dunaju lovila proti Švici. V Beaver Creeku so se včeraj prvič v letošnji sezoni pomerili najboljši smukači sveta, karavana svetovnega pokala smučarskih skakalcev pa se je s severa Evrope preselila na Poljsko.

Slovenski hokejisti pripravljalni turnir v Budimpešti, kjer so se v preteklih dveh dneh pomerili z Italijo in Poljsko, končujejo proti gostiteljem Madžarom. Oddajo namenjamo še dobrodelni akciji Olimpijskega komiteja Slovenije. Osrednji gost včerajšnjega gala večera je bil nekdanji košarkar in zlati kapetan slovenske reprezentance Goran Dragić.

Slovenski hokejisti pripravljalni turnir v Budimpešti, kjer so se v preteklih dveh dneh pomerili z Italijo in Poljsko, končujejo proti gostiteljem Madžarom. Oddajo namenjamo še dobrodelni akciji Olimpijskega komiteja Slovenije. Osrednji gost včerajšnjega gala večera je bil nekdanji košarkar in zlati kapetan slovenske reprezentance Goran Dragić.

Katastrofalne poplave, ki so zajele srednjo Evropo, so doslej zahtevale najmanj 17 smrtnih žrtev, več 10 ljudi je pogrešanih. Številni so morali zapustiti svoje domove. Župan mesta Nysa na jugu Poljske, ki ima več kot 40 tisoč prebivalcev, je odredil takojšnjo evakuacijo ljudi zaradi poškodb na bližnjem protipoplavnem nasipu. Na jugu države bodo najmanj 30 dni veljale izredne razmere. Te se med drugim hitro zaostrujejo na meji med Poljsko in Češko ter ponekod na Slovaškem in Spodnjem Avstrijskem, razmere ostajajo napete tudi v Romuniji.

Vročinski val se končuje, Slovenijo so že zajele padavine. Kot opozarjajo vremenoslovci, se bodo ob prehodu fronte pojavljale nevihte z močnim vetrom in ponekod točo, pričakovati pa je tudi obilico padavin. Naraščali bodo hudourniški vodotoki, mogoče bo tudi razlivanje nekaterih rek. Drugi poudarki: - Belorusija ob mejo z Ukrajino poslala skoraj tretjino svoje vojske. - Sabotaža plinovodov Severni tok še vedno razvnema strasti med Nemčijo in Poljsko. - Slovensko politiko ob več neuresničenih reformah vlade čaka burna jesen.

This is „Easy Croatian“– a weekly podcast brought to you by SBS Croatian and the Croatian Studies Centre at Macquarie University. “Easy Croatian” is intended for those learning or wanting to brush up on their Croatian. News is written in simpler and shorter sentences and read at a slower pace. Before we move on to the feature, you will hear some of the more complex vocabulary and expressions, followed by their English translations. The transcript, as well as a short quiz, can be found below.

This is „Easy Croatian“– a weekly podcast brought to you by SBS Croatian and the Croatian Studies Centre at Macquarie University. “Easy Croatian” is intended for those learning or wanting to brush up on their Croatian. News is written in simpler and shorter sentences and read at a slower pace. Before we move on to the feature, you will hear some of the more complex vocabulary and expressions, followed by their English translations. The transcript, as well as a short quiz, can be found below.

Piše Miša Gams, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Laura Buzeti prihaja iz Bakovcev in je študentka podiplomskega študija psihologije v Mariboru. Roman Posuj se s pepelom vaših očetov je napisala v obdobju karantene ter ga popravljala in dograjevala v letu po epidemiji. Zgodba zajema tridnevno dogajanje decembra 1970, ko je zahodnonemški kancler Willy Brandt obiskal Varšavo z namenom sprave med narodoma. “Nemški Kennedy”, kot so ga zaradi demokratičnih in mirovnih teženj, s katerimi se je bližal zlasti vzhodni Evropi, imenovali svetovni mediji, je množico pred spomenikom junakom varšavskega geta presenetil s pomenljivim nenapovedanim padcem na kolena. Ta simbolna gesta, s katero je izpovedal obžalovanje zaradi zločinov, ki jih je na Poljskem zagrešila nacistična Nemčija, je iz zgodovinskega vidika eden največjih nemih dokazov iskanja sprave v povojnem času, v političnem smislu pa pomeni prelomnico za nastanek nove Evrope. Vendar pa je Laura Buzeti Brandtov prihod v Varšavo in priklon pred spomenikom zlasti judovskih žrtev postavila v drugi plan – bolj kot politična gesta jo zanimajo usode ljudi, ki se ob tem dogodku znajdejo na tem strateškem mestu. Med njimi je Otto Gottlieb, mlad nemški fotoreporter, ki dogajanje opazuje z mešanimi občutki, med katerimi prevladuje misel, da je kanclerjev padec na kolena premajhno in prepozno dejanje za odtehtanje vseh krivic, ki jih je nacistična Nemčija zagrešila Poljakom med drugo svetovno vojno. Med kupovanjem vodiča po Varšavi si zato ne upa pogledati prodajalcu v oči, ko ga ta užaljeno navda s občutki kolektivne krivde: “Vidim, kako je, na izlet ste prišli. Fotografirat mesto, ki ste ga požgali. /…/ Se slikat pred spomeniki, ki smo jih postavili za žrtve vaših zločinov? /…/ Kupovat spominke, da boste lahko doma pokazali, kako pogumno ste se podali med podljudi? /…/ No, Niemiec, vzemi. Vzemi in pokaži vsem ta narod, ki ste ga skoraj iztrebili. /…/ Pojdi že enkrat. Raus!” Zdi se, da Otto na nek način požre svoj sram ob srečanju s poljsko novinarko Doroto, s katero se po pristanku kanclerjevega letala znajdeta v lokalu, in jo vpraša, ali bo po vsem hudem, kar so med vojno storili Nemci, politično dejanje dovolj za premostitev sovraštva. Dorota, ki je bila kot malčica ugrabljena družini Janowski in podarjena v rejništvo nemški materi v Bonnu, od koder so jo pa koncu vojne z vlakom poslali nazaj k materi in bratu v Varšavo, na to vprašanje ne more odgovoriti. Ne more delno zato, ker se ne čuti pristojno govoriti v imenu naroda, pa tudi zato, ker so njeni spomini še po 25 letih preveč boleči. Tako zelo travmatični, da jih lahko opiše le z metaforo mačke in miši v pesmih, ki jih želi izdati v zbirki, za katero pa že vnaprej ve, da bo z metaforiko ali brez nje velik trn v peti poljske kulturne politike. V eni izmed pesmi, ki jih lahko spremljamo skozi ves roman, namreč o svojem narodu in odnosu do Nemcev, zapiše: “V naši deželi ni prostora za mačke,” tako pravijo. // In razumem jih. // Mačke so jih opraskale, / ogrizle in se z njimi igrale, / kakor se le plenilec igra s plenom. / Tudi z mano, tudi z mano. // In tako postanem težavna. / Preveč mijavkam in premalo cvilim. / Z repom maham kakor mačka, / ne kot miš. // Sovražijo jih. Le čas zaceli rane, / le nekateri pozabijo. Le nekateri opravičijo. // Nisem ena izmed njih. / Sem venomer tujka. / Miška, ki ne pozabi. / Miška, ki oprosti. // Sovražijo jih in razumem. Nekatere rane so pregloboke, da bi jih zacelili. / Iz vsakega pepela se ne rodi feniks.” Da bi Laura Buzeti poudarila težo, ki jo nosi kolektivna žrtev z vsemi individualnimi travmami premnogih družin, je izbrala naslov, ki na nek način asociira na možnost feniksovega vzleta iz pepela, in hkrati na kesanje, ki ga starejše generacije niso bile zmožne storiti. Posuj se s pepelom vaših očetov je zgodba o tem, kako najti odpustek za umor očeta, za odtegnitev otroka v najbolj ranljivem obdobju življenja ter za fizično in psihično razkosanje družine na več delov, ki se v romanu le počasi in s težavo sestavljajo skupaj. Eden izmed njihovih veznih členov je pismo, v katerem oče izpričuje svojo brezpogojno ljubezen do žene in otrok, drug vezni člen pa je Dorotina neobjavljena pesniška zbirka. Njen brat Florian najprej meni, da bi bil izid preveč nevaren, saj spominja na Orwellovo Živalsko farmo, pozneje pa se prepriča, da je izid zbirke prav zaradi velikega simbolnega potenciala nujen tako iz družinskega kot iz nacionalnega vidika. Čeprav se protagonisti, ki se 7. decembra 1970 znajdejo ob nevralgičnih točkah poljske zgodovine, dan po kontroverznem kanclerjevem pokleku čutijo opeharjene, saj v večini poljskih časopisov ni objavljena ključna fotografija Brandtovega performativnega dejanja, pa vendarle ozavestijo svoja čustva ljubezni, jeze, bolečine, strahu in nemoči ob zavedanju, da bi kot majhni igralci težko karkoli spremenili. Medtem ko se Otto vrne k svojemu partnerju v Hamburg s spoznanjem, da si je dolžan zapomniti to, kar so njegovi predniki storili, se Florian sooča z neustavljivim vulkanom jeze zaradi lastne nemoči, njegova sestra Dorota pa se zave boleče točke zaradi občutka tujosti, ki je nastal ob selitvi: “Vse, kar je bilo njenega, mama, brat, jezik, ime, se ji je zdelo tuje. Vse, kar je bila nekoč, hčerka, Nemka, je bilo tuje. Morda je bil njen obstoj, med takrat in sedaj, med Nemčijo in Poljsko, nepremična, boleča točka.” Poljska vlada še dandanes trdi, da je bilo v okviru nacističnega programa Lebensborn ugrabljenih kar 10.000 otrok in da se jih je po vojni vrnilo le 15 odstotkov. Vendar pa Poljska ni osamljen primer – tudi iz Slovenije je bilo v času 2. svetovne vojne ugrabljenih precejšnje število otrok, ki še dandanes trpijo posledice te selitve. Čeprav je Laura Buzeti dregnila v sredico nikoli zaceljene rane, ki sta jo povzročili obe svetovni vojni in ki ob prizorih iz Ukrajine in Gaze odpira nova vprašanja kolektivne krivde in travmatičnega spomina, nam njen romaneskni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov podaja pomembno sporočilo – da se mora vsaka sprava začeti in končati pri t. i. malem človeku. Dokler ne bo spokoja in odpuščanja v njegovi duši, je mir na globalni ravni v praksi neizvedljiva iluzija.

Danes mineva natanko 20 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Obletnico največje širitve v zgodovini povezave, katere del je bila ob devetih drugih tudi naša država, so minuli teden v družbi visokih gostov iz tistega obdobja zaznamovali na zadnjem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta pred evropskimi volitvami. Slavnostne seje so se poleg političnega vrha Unije izpred dvajsetih let udeležili tudi premierji desetih novink iz leta 2004, med njimi tudi nekdanji premier Anton Rop. Vprašali smo ga, kako komentira podatke Eurostata, ki kažejo, da je Slovenija med desetimi novinkami vstopila v EU z najboljšimi izhodišči, a v tem času najmanj napredovala. Nekdanji premier opozarja, da je bil razvojni razkorak v razvitosti med Slovenijo in višegrajsko četverico, Madžarsko, Poljsko, Češko in Slovaško državami precejšen, zato je naša država z omenjenimi v odnosu do povprečja neprimerljiva, poleg tega so imele ostale novinke v primerjavi s Slovenijo zelo slabo razvito infrastrukturo, zato je lahko bil v ostalih državah inve3sticijski zagon bistveno večji. Z Antonom Ropom se je v Strasbourgu ob robu zasedanja parlamenta pogovarjal Aleš Kocjan

Slovenski hokejisti so se v Bytomu v sklopu priprav na svetovno prvenstvo v Italiji še drugič pomerili s Poljsko. Do začetka prvenstva v Bolzanu jih čakata še dve prijateljski tekmi s Francijo. V domačih športnih dvoranah se končuje državno prvenstvo košarkaric, tik pred začetkom nove sezone pa so slalomisti na divjih vodah.

Slovenski hokejisti so se v Bytomu v sklopu priprav na svetovno prvenstvo v Italiji še drugič pomerili s Poljsko. Do začetka prvenstva v Bolzanu jih čakata še dve prijateljski tekmi s Francijo. V domačih športnih dvoranah se končuje državno prvenstvo košarkaric, tik pred začetkom nove sezone pa so slalomisti na divjih vodah.

Slovenske hokejistke na svetovnem prvenstvu v Latviji lovijo napredovanje v drugi kakovostni razred svetovnega hokeja. Po zmagi nad Poljsko in porazu proti Slovaški so se včeraj pomerile z gostiteljicami. Odzive "Risinj" po prvih treh obračunih v Rigi prepletemo z razpletom prvih polfinalnih tekem državnega prvenstva odbojkarjev.

Slovenske hokejistke na svetovnem prvenstvu v Latviji lovijo napredovanje v drugi kakovostni razred svetovnega hokeja. Po zmagi nad Poljsko in porazu proti Slovaški so se včeraj pomerile z gostiteljicami. Odzive "Risinj" po prvih treh obračunih v Rigi prepletemo z razpletom prvih polfinalnih tekem državnega prvenstva odbojkarjev.

Z našim bruseljskim dopisnikom se pogovarjamo o vse glasnejših pozivih, da mora Evropa povečati proizvodnjo orožja, o zakonodajni podlagi, ki bi v prihodnje omogočila uporabo prihodkov od zamrznjenega ruskega premoženja za obnovo Ukrajine, pa tudi o napovedih poljskih kmetov, da bodo popolnoma zaprli prehod meje med Poljsko in Ukrajino.

Začenja se drugi teden zdravniške stavke. Sindikat Fides jo bo, ob za danes napovedanem nadaljevanju pogajanj z vlado, zaostril. Ponekod so tako že napovedali dosledno izvajanje dogovorjenih stavkovnih dejavnosti, kar pomeni nadaljnje odpovedi in prenaročanje vseh nenujnih zadev. Predstavniki sindikata in vlade naj bi sicer danes znova sedli za pogajalsko mizo. Preostali poudarki oddaje: - Zunanji ministri Unije bodo danes v Bruslju govorili o vojnah v Ukrajini in Gazi. S predstavniki izraelskih in palestinskih oblasti, pa tudi arabskih držav, naj bi soočili mnenja o ovirah za ustanovitev Palestine. - Rejniških družin pri nas je premalo, rejnine so prenizke - Poljsko skakalno turnejo so osvojili Avstrijci, Slovenci so bili drugi.

Smučarske skakalke so se drugič v dveh dneh pomerile v Saporu na Japonskem, v katerem se nadaljuje sezona tekem za svetovni pokal. V dopoldanskih športnih minutah z odzivi iz Berlina podrobneje še o drugi tekmi rokometašev na evropskem prvenstvu. Slovenija se je pomerila s Poljsko, v prvem delu turnirja jo čaka še tekma proti Norveški.

Gost druge letošnje oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil zgodovinar in publicist dr. Aleš Maver. Privoščili smo si pogled na Poljsko, Nizozemsko in v Nemčijo, pa tudi v Ukrajino in Izrael ter Palestino.

V tem tednu bomo praznovali državni praznik, in sicer enega tistih, ki smo ga dobili pred 18-imi leti, čeprav njegov izvor sega mnogo dlje. Spomnili se bomo človeka, ki mu gre zahvala, da je Slovenija danes prostorsko razširjena tudi na Štajersko in Koroško. Pa bi bila še dlje, če bi šlo po njegovo, a ta načrt mu ni uspel. General Rudolf Maister, rojen 100 let pred menoj, se je trdno zapisal v slovensko zgodovino, čeprav ni bil vsem po godu, zaradi česar je bil tudi kazensko premeščen na Poljsko, a ni odnehal in ni obupal, celo napredoval je, ne le enkrat, navsezadnje beremo, da je postal general.

Za nami je prvi jesenski dan. Prinesel je padavinski rekord; na Voglu je v 12-ih urah padlo kar 313 litrov padavin na kvadratni meter. V strahu pred jesenskim deževjem so v števinih občinah, kjer še odpravljajo škodo po avgustovskih poplavah. Do izteka roka so prijavile za 2,7 milijarde evrov škode. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Nemčija skuša omejiti pritok migrantov, napoveduje nadzor na meji s Poljsko in Češko. - V Gorski Karabah prispela pomoč, separatisti predajajo orožje - Na Cerju pripravili tradicionalno zborovanje za mir

Občine so po avgustovskih poplavah prijavile skupno za več kot 2,7 milijarde evrov škode, skoraj polovica tega zneska odpade na vodotoke. Največje uničenje so narasle vode in plazovi povzročili v zahodnoštajerski regiji, sledita koroška in ljubljanska, pravi direktor Uprave za zaščito in reševanje Leon Behin. Ljubljensko območje je primerljivo s Koroško, kar po besedah Behina pomeni, da je območje Kamnika in Medvod doživelo res veliko škodo. V oddaji tudi: - Schengen vse bolj izgublja smisel; Nemčija napoveduje nadzor na meji s Poljsko in Češko - V Gorski Karabah prišla človekoljubna pomoč, začenja se evakuacija ranjencev - Današnji ekološki dan Unije namenjen spodbujanju ekološke potrošnje. V Sloveniji velik potencial javni zavodi

Vlada je sprejela tri predhodne programe odprave škode, in sicer dva za julijska neurja, tretji, najobsežnejši pa bo namenjen za avgustovske poplave in je vreden 222 milijonov evrov. Kdaj lahko občine pričakujejo sredstva? Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je dejal, da bodo z ministrstvom za finance storili vse, da ta sredstva zagotovijo v nekaj tednih. Druge teme: - Diplomacija je bila, kot kaže, uspešna pri umirjanju napetosti med Ukrajino in Poljsko. Te je sprožilo poljsko vztrajanje pri prepovedi uvoza ukrajinskega žita, vrhunec pa je spor dosegel z grožnjo Poljske, da Ukrajina v prihodnje ne more več računati na poljsko orožje. - V Azerbajdžanu so dopoldne stekli pogovori o ureditvi statusa armenskih separatistov v Gorskem Karabahu, osnutek sporazuma naj bi bil že na poti v Armenijo. Armenci v Gorskem Karabahu sicer pravijo, da so jih vse strani pustile na cedilu. - V središču Ljubljane so z geslom "Pravično plačilo za pošteno delo" pripravili nov Shod za znanost. Kot so poudarili zbrani, je delo strokovnih sodelavk in sodelavcev obravnavano kot samoumevno, čeprav za težje delo dobivajo manjše plačilo, kot v kakšnih drugih okoljih

Potem ko je vlada avgusta sprejela novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, je danes potrdila tri predhodne programe odprave škode v skupni vrednosti 230 milijonov evrov, od tega bo 222 milijonov namenjenih za odpravo škode po avgustovskih poplavah. Država naj bi pomoč občinam nakazala v nekaj tednih. Druge teme oddaje: - Armenski separatisti pred predajo orožja želijo varnostna zagotovila - Napetosti med Ukrajino in Poljsko glede uvoza žita se nekoliko umirjajo - Na shodu za znanost zahtevali pošteno plačilo strokovnih sodelavk in sodelavcev

Popoldne so osrednji in vzhodni del države zajeli močni nalivi, ki so povzročali težave tudi v prometu. Medtem se nadaljuje odpravljanje posledic poplav v začetku avgusta. Med ključnimi vprašanji je tudi, kam z onesnaženim muljem. Po ugotovitvah stroke je najbolj problematično porečje Meže. V Radijskem dnevniku tudi: - Obrestne mere v območju z evrom po desetem ECB-jevem zvišanju rekordne - Tudi v Srbiji in Italiji iščejo rešitve za vse večje število prebežnikov - Slovenija v napetem boju s Poljsko za vstopnico v finale evropskega odbojkarskega prvenstva

Poljsko-britanski sociolog in filozof Zygmunt Bauman (1925 – 2017) je pozornost namenjal različnim vprašanjem s področja humanistike, kot so modernost, holokavst ali potrošništvo. Kot je sam izpostavil, pa ga je zanimal predvsem odnos med moralnostjo in koristnostjo. Njegova kritična sociološka misel, ki jo je razvijal v več kot petdesetih delih, med katerimi izstopajo na primer Tekoča moderna, Postmoderna etika, Retrotopija ter Modernost in holokavst, je še vedno pronicljiva in aktualna. Ob 60. letnici Programa Ars se spominjamo enega od vrhuncev zadnjih let v oddaji Ars humana, v kateri redno predstavlja tako mislece kot tudi njihova dela. Pogovor z Zygmuntom Baumanom je nastal leta 2016 ob njegovem obisku Ljubljane, ko je predstavljal prevod knjige Postmoderna etika. Bauman je spregovoril o vlogi sociologije v sodobni družbi in se v svojem razmišljanju takrat ni izognil niti begunski krizi. Foto: Borut Krajnc (objavljeno z dovoljenjem avtorja), Zygmunt Bauman ob obisku Ljubljane leta 2011

Pisati komentar na 24. februar pomeni podobno kot pisati komentar za 1. september. Na ta dan so nacisti, povezani prek pakta s sovjeti, napadli Poljsko in začeli drugo svetovno vojno. 24. februarja pa so nasledniki sovjetov napadli Ukrajino. A slednja vojna še traja in njene posledice čutimo mi, še veliko bolj in na tragičen način pa jih čuti krvaveči ukrajinski narod.Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

Pisati komentar na 24. februar pomeni podobno kot pisati komentar za 1. september. Na ta dan so nacisti, povezani prek pakta s sovjeti, napadli Poljsko in začeli drugo svetovno vojno. 24. februarja pa so nasledniki sovjetov napadli Ukrajino. A slednja vojna še traja in njene posledice čutimo mi, še veliko bolj in na tragičen način pa jih čuti krvaveči ukrajinski narod.Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.

18. vzporednik tokrat ne bo potoval, saj nas naša berlinska dopisnica Polona Fijavž obišče kar v studiu. Domov je pripotovala s Poljske, kjer je od blizu opazovala vzdušje po eksploziji rakete na vzhodu države in ugotavljala, kako je poskrbljeno za ukrajinske begunce. Razmišljamo o obrambnih načrtih Poljske in skrbeh pred začetkom mrzle zime v razdejani Ukrajini, pa tudi o nemškem sodelovanju s Kitajsko, odzivih na akcije okoljskih aktivistov in bojkotu svetovnega prvenstva v nogometu. Ko sem prispela na Poljsko in je predsednik Biden sporočil, da najverjetneje ne gre za Rusko, ampak Ukrajinsko raketo, je bilo čutiti olajšanje. Tudi Poljska ima zdaj dve smrtni žrtvi vojne v Ukrajini - ne glede na to čigav je bil izstrelek. Polona Fijavž

Raketa, ki je sinoči padla na poljsko ozemlje in pri tem ubila dva človeka, je bila najverjetneje del ukrajinske protizračne obrambe. Tako ocenjujejo najvišji predstavniki zveze Nato, pa tudi poljski predsednik Andrzej Duda. Ukrajina je sicer za to obtožila Moskvo. O incidentu je danes razpravljal tudi slovenski svet za nacionalni varnost in sklenil, da za zdaj ni potrebe po zvišanju stopnje pripravljenosti. Druge teme oddaje: - Parlamentarni odbor za finance vendarle za manj drastične spremembe dohodnine - Mali deležniki od telekomunikacijskih operaterjev zahtevajo povračilo domnevno preplačanih računov - Slovenske rokometašice po porazu proti Madžarkam brez polfinala na evropskem prvenstvu

Raketa, ki je sinoči padla na Poljsko v bližini ukrajinske meje in pri tem ubila dva človeka, po vsej verjetnosti ni priletela iz Rusije, temveč bi lahko šlo za izstrelek ukrajinske protiraketne obrambe, so danes potrdile prve preiskave. Zavezniki zveze Nato so Poljski obljubile vso pomoč pri preiskavi, svetovni voditelji pa v prvih odzivih, dokler ne bodo znani rezultati preiskave, pozivajo k previdnosti in umiritvi razmer. Drugi poudarki oddaje: - Trump tudi uradno napovedal vnovično kandidaturo za položaj ameriškega predsednika. - Nasa proti Luni uspešno izstrelila doslej najmočnejšo raketo programa Artemis. - Po 20-ih letih prostorske stiske ljubljanska Akademija za glasbo v prenovljenih prostorih Kazine.

Odmeva novica, da naj bi na ozemlje Poljske v bližini meje z Ukrajino padli dve ruski raketi, pri čemer sta bila ubita dva človeka. Poljski premier Morawiecki je že sklical nujno sejo odbora za nacionalno varnost. Napad je potrdil ukrajinski predsednik Zelenski in ga označil za hudo stopnjevanje konflikta, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Uradna Moskva zanika, da bi njeni raketi zadeli članico Nata in Evropske unije. Drugi poudarki oddaje: - Nataša Pirc Musar in Borut Pahor v predsedniški palači v ospredje postavila Zahodni Balkan. - Slovenija podpisala pogodbo z Alžirijo o dobavi zemeljskega plina. - Einspielerjeva nagrada avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju.

Na evropskem prvenstvu v košarki je pred slovensko reprezentanco četrtfinalna tekma turnirja. Dvoboj med Slovenijo in Poljsko bo v Berlinu združil tudi več tisoč slovenskih navijačev. Poleg košarke v dopoldanskih športnih minutah ujamete še zanimivosti s teniškega turnirja v Portorožu in evropskega prvenstva v strelstvu.

Oči športne javnosti so nocoj uprte proti Berlinu, kjer se slovenski košarkarji s Poljsko borijo za preboj v polfinale evropskega prvenstva. Poraz pomeni konec prvenstva. Slovenska reprezentanca je slabo začela, saj so Poljaki ob polčasu vodili z 58 proti 39. Druge teme: - Evropska komisija za zmanjšanje porabe elektrike, Slovenija rezerve išče v Termoelektrarni Šoštanj - Švedska premierka Magdalena Andersson po porazu na volitvah napovedala odstop - Primorska slavi 75-o obletnici vrnitve k matični domovini

V 18. vzporedniku pogledujemo proti največjemu gospodarstvu v Evropski uniji, ki mu v teh tednih preglavice povzročajo predvsem visoke cene energentov. V Nemčiji že pripravljajo ukrepe, s katerimi bodo jeseni in pozimi blažili visoko inflacijo, hkrati pa beležijo tudi rekordno število odprtih delovnih mest. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako se Nemci prilagajajo na nove gospodarske razmere, kakšni so njihovi načrti za zeleni prehod in kakšno je stanje v njihovih javnih medijskih servisih. Hkrati pa pogledamo tudi na Poljsko in na položaj milijonov ukrajinskih beguncev pol leta po začetku vojne.

V dopoldanskih športnih minutah ponudimo zanimivosti s kolesarske dirke po Franciji in se preselimo na Poljsko, kjer je znano, s kakšnimi tekmovalnimi apetiti pričakujejo zadnjo tekmo turnirja v Gdansku slovenski reprezentanti.

V dopoldanskem Navalu na šport se preselimo v Francijo na kolesarsko dirko pred zahtevno etapo s kockami in na Poljsko, kjer zadnji turnir lige narodov začenjajo slovenski odbojkarji.

Primarno zdravstvo je na robu zmogljivosti, opozarjajo zdravniki, ki zato vse pogosteje zapuščajo to raven. Takoj je treba ustaviti pospešeno odhajanje tako zdravnikov kot medicinskih sester, administrativno razbremeniti zdravstveno osebje, uvesti elektronski karton in za primarno raven nameniti nekaj 10 milijonov evrov, kar je v primerjavi s preostalimi področji v zdravstvu zanemarljivo, so prepričani zdravniki. Ostali poudarki oddaje: Ugodne gospodarske razmere, velika zaposlenost in zasebna poraba so izboljšale stanje v državnem proračunu. Primanjkljaj bi moral biti letos tako občutno nižji od napovedanih dveh milijard in pol, še vedno pa ni jasno, ali se bo novi minister odločil za rebalans. Mednarodna skupnost vse glasneje obtožuje Rusijo, da z blokado izvoza žit iz Ukrajine povzroča svetovno prehransko krizo. Prav izredni dogodki, kot sta vojna in pandemija, kažejo, da so dobre dobavne verige ključne. Poljsko javnost razburja nov primer, povezan s pravicami žensk. V digitalnih zdravstvenih registrih bo odslej obvezno naveden tudi podatek o nosečnosti, poljska opozicija meni, da bi vlada tako imenovani nosečniški register lahko zlorabila. Nagrajenka letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica je latvijska pesnica Amanda Aizpuriete, ki se je v 70-ih letih uprla dvojni morali sovjetske družbe.

Ruska invazija v Ukrajini, je kot kaže, dobila nov zalet. Po vsej državi, znova tudi na zahodu, se vrstijo eksplozije, ob tem pa ugašajo življenja civilistov, med njimi otrok. Tako je bilo davi v Lvovu, v bližini meje s Poljsko ubitih sedem ljudi, 11 je ranjenih, je sporočil guverner te zahodne regije Maskim Kozitski in dodal: "To je bil barbarski napad na povsem civilno tarčo." V oddaji boste lahko med drugim slišali tudi: Kako se odločamo volivci - racionalno ali emocionalno? Prvi pokoronski blagoslov motorjev in motoristov na Dolenjskem zaznamoval rekorden obisk. V 96-tem letu starosti je umrl akademik in skladatelj Janez Matičič.

Ukrajinske oblasti trdijo, da so ruske sile med vojno utrpele velike izgube. Moskva na drugi strani sporoča, da se bodo njene sile v nadaljevanju invazije znova osredotočile na - po ruskih navedbah - popolno osvoboditev regije Donbas. Medtem iz Ukrajine še vedno beži veliko ljudi, največ na Poljsko. Ostali poudarki oddaje: Evropska unija si bo prizadevala za skupno dobavo plina in vodika Čuvaj/watchdog za življenjsko delo novinarki Dela Jožici Grgič in novinarki Večera Gloriji Lorenci V Planici ekipna tekma letalcev. Jelar, Peter Prevc, Zajc in Lanišek tudi v boju za pokal narodov

Mineva mesec dni od začetka ruske agresije nad Ukrajino, podobe mest so grozljive, prav tako humanitarne razmere. V Bruslju v luči vojne danes poteka niz srečanj voditeljev članic Unije, skupine G7 in zveze Nato. To je nagovoril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Nato je pozval k neomejeni vojaški pomoči Ukrajini. Kot je poudaril, njegova država potrebuje vojaško pomoč brez omejitev, da bo lahko rešila ljudi in mesta. Iz Ukrajine je zbežalo že najmanj 3,6 milijona prebivalcev, skoraj polovica se jih je zatekla na Poljsko. Tudi pri nas se nastanitve, ki jih ima država na voljo za ukrajinske begunce, hitro polnijo. Nastanitve zato ponujajo tudi zasebniki. Začela se je volilna kampanja pred državnozborskimi volitvami. Tisti, ki jih v času volitev ne bo v Sloveniji, imajo le še do polnoči čas za oddajo vloge za glasovanje po pošti iz tujine.V Planici se je po dveh letih že danes zbralo več tisoč gledalcev. Spomladanske temperature so sicer organizatorje prisilile k prestavitvi kvalifikacij, ki pravkar potekajo

Kmalu po začetku vojne smo Slovenci začeli zbirati materialno in denarno pomoč za Ukrajince, ki so morali zapustiti domove. Teh je že več kot tri milijone, večina se jih je zatekla na Poljsko. Nekaj ukrajinskih beguncev je pribežalo tudi v Slovenijo, v naslednjih tednih pa jih pričakujemo še več. Kje jih bomo namestili, kdo bo koordiniral njihovo oskrbo, kako bomo otrokom omogočili šolanje?

Ruske sile, ki oblegajo Ukrajino, napadajo vse bolj proti zahodu, tudi zelo blizu meje s Poljsko so včeraj potekali zračni napadi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, znova svari, da če se Nato ne odloči za zaprtje zračnega prostora nad Ukrajino, je zgolj vprašanje časa, kdaj bo Rusija napadla ozemlje Nata. Ostali poudarki oddaje: - Premier Janša bo v Državnem zboru odgovarjal na vprašanja o pripravljenosti države na varnostne, energetske in politične spremembe. - Podražitve materialov v gradbeništvu dražijo naložbe; izvajalci vlagajo zahtevke za dodatke k pogodbam pri investitorjih, tudi pri drugem tiru. - Slovenski smučarski skakalci na svetovnem prvenstvu v Vikersundu prvič poleteli do ekipne zlate medalje; skakalke po včerajšnji trojni zmagi osvojile tudi pokal narodov.

Mlad duhovnik grškokatoliške župnije v Metliki Ivan Skalivski, ki prihaja iz manjšega kraja na zahodu Ukrajine, blizu meje s Poljsko, vojno v svoji domovini spremlja zelo čustveno, skrbi ga za življenja članov njegove družine in za usodo ukrajinskega naroda. Poudarja, da se ta ne bo vdal, ter prosi vse Slovenke, Slovence in vse prebivalce sveta, naj molijo za mir v Ukrajini in pomagajo po svojih močeh. Duhovnik Skalivski je mašniško posvečenje prejel poleti lani v Zagrebu, od takrat v metliški grkokatoliški župniji zagotavlja duhovno oskrbo blizu 180 – tim družinam, svoje poslanstvo duhovnika opravlja še v eni manjši župniji na Hrvaškem. Mlad duhovnik grškokatoliške župnije v Metliki, po narodnosti Ukrajinec, Ivan Skalivski o vojni v svoji domovini Mlad duhovnik grškokatoliške župnije v Metliki Ivan Skalivski, ki prihaja iz manjšega kraja na zahodu Ukrajine, blizu meje s Poljsko, vojno v svoji domovini spremlja zelo čustveno, skrbi ga za življenje članov njegove družine in za usodo ukrajinskega naroda. Poudarja, da se ta ne bo vdal, ter prosi vse Slovenke, Slovence in vse prebivalce sveta, naj molijo za mir v Ukrajini in pomagajo po svojih močeh. Duhovnik Skalivski je mašniško posvečenje prejel poleti lani v Zagrebu, od takrat v metliški grkokatoliški župniji zagotavlja duhovno oskrbo skoraj 180 družinam, svoje poslanstvo duhovnika opravlja še v eni manjši župniji na Hrvaškem.

Minister za pravosodje Marjan Dikaučič je uspešno prestal interpelacijo. Podprlo jo je 42 poslank in poslancev, proti jih je glasovalo 28. Na predlog Levice so se sicer pogovarjali o preložitvi glasovanja, saj sta dva poslanca te poslanske skupine okužena s koronavirusom in zato nista mogla glasovati, a se to ni zgodilo. Po glasovanju je Dikaučič izrazil zadovoljstvo, da si je uspel podporo poslancev zagotoviti z argumenti. Izrazil je tudi željo, da bi Slovenija čim prej končala postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev. Preostale novice: Zaradi prekinitve financiranja prenove ljubljanske Drame odstopil njen ravnatelj Igor Samobor in prst usmeril v ministra za kulturo Vaska Simonitija. Na dnevnem redu novembrske seje državnega zbora tudi povečanje proračunske porabe, primanjkljaj se bo približal štirim milijardam evrov. Beloruski predsednik Lukašenko: konflikt s Poljsko bi lahko vodil v vojno - o varnostnih in humanitarnih posledicah begunske krize danes tudi evropski poslanci.

Epidemične razmere se še naprej zaostrujejo, predvsem v bolnišnicah, kjer že več kot 250 ljudi potrebuje intenzivno zdravljenje. Najhujši naval prihaja konec meseca, pravi koordinator za kovidne postelje Robert Carotta. Ob tem opozarja na vse hujši pritisk nad zdravstveimi delavci, ki so tudi tarče groženj. Nekaj drugih poudarkov oddaje - Prvi policist Anton Olaj zavrača očitke o politizaciji policije - Slovenska vojska bo dobila novo transportno letalo - Nemčija izrazila solidarnost s Poljsko zaradi razmer na meji z Belorusijo

Epidemične razmere so skrajno resne, bolnišnice so na robu zmogljivosti, standarde za oskrbo intenzivnih bolnikov so že morali znižati, je opozoril državni sekretar na zdravstvenem ministrstvu Franc Vindišar. Vrh četrtega vala epidemije v bolnišnicah pričakujejo 24. novembra, ko bo intenzivno terapijo predvidoma potrebovalo več kot 250 bolnikov. Druge teme: - Kriminalisti v preiskavi korupcije pridržali dva zdravnika, ki sta v zameno za plačilo izdajala lažna zdravstvena potrdila - Na meji med Poljsko in Belorusijo vlada kaos; Bruselj Minsku očita hibridno vojno - Ob današnjem odprtju sinagoge v Ljubljani predsednik Borut Pahor poudaril pomen vključenosti in strpnosti

Epidemiološka slika se ne spreminja. Številke okužb so visoke, bolnišnice na robu zmogljivosti, zdravstveni delavci pa na robu moči. Tudi kadrovska stiska je namreč velika, zato predstojnica infekcijske klinike ljubljanskega kliničnega centra Tatjana Lejko Zupanc pravi, "katerikoli kader je, samo da je".Inštitut Jožef Štefan ocenjuje, da se bo pritisk na bolnišnice stopnjeval še teden ali dva. Druge teme: Gen-I za zdaj še brez novega direktorja Na meji med Poljsko in Belorusijo v nečloveških razmerah ujetih več tisoč ljudi Pisateljici Anji Mugerli za zbiro zgodb Čebelja družina nagrada Evropske unije za književnost

Število novih primerov okužbe v Sloveniji se še vedno povečuje eksponentno, v nekaterih občinah je okuženi že vsak 30-ti občan. Po napovedih Inštituta Jožef Štefan se bo rast nadaljevala še do sredine novembra, če ne bo novih izbruhov. Neuradno svetovalna vladna skupina za covid vladi predlaga 10-dnevno zaprtje družbe ali pa zaostritve na drugih področjih. Kaj bo odločila vlada, naj bi bilo znano najpozneje do četrtka. Medtem v bolnišnicah povečujejo zmogljivosti intenzivnih postelj. Ostali poudarki oddaje: - Okoljevarstveniki niso zadovoljni z zavezo na podnebnem vrhu v Glasgowu o ustavitvi krčenja gozdov šele do konca desetletja. - Lokalne volitve v štirih ameriških zveznih državah kot lakmusov papir za demokrate pred prihodnjim letom. - Nemška policija je okrepila nadzor meje s Poljsko zaradi vse večjega števila prosilcev za azil z Bližnjega vzhoda.

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rešitev glede vprašanja primarnosti evropskega prava je treba iskati skupaj s Poljsko in ne proti njej, je po koncu evropskega vrha v Bruslju dejal premier Janez Janša. Če so politično izbrani ustavni sodniki nelegitimni, kot v resoluciji Poljski očita Evropski parlament, pa imamo po Janševih besedah veliko težavo z legitimnostjo ustavnega sodišča tudi v Sloveniji. Druge teme: - Slovenija Natu namesto dveh obljublja eno srednjo bojno bataljonsko skupino, ladjo Triglav in transprotno letalo - Inšpektorji konec tedna v poostren nadzor izvajanja pogojev PCT - Marjanca Mihelič za prevod zbirke kratke proze Svet gre naprej prejela Sovretovo nagrado

Po vladni odločitvi, da zamrzne marže pri kurilnem olju, se vrstijo pozivi, naj stori še več za omejitev zvišanja cen energentov, predvsem elektrike in zemeljskega plina, pa tudi opozorila, da je odgovornost na dobaviteljih. Ostala vsebina: Ob nadaljnjem slabšanju epidemiološke slike se postavlja vprašanje, kako dosledno se preverja izpolnjevanje pogojev PCT? Na vrhu voditeljev Evropske unije se mnenja krešejo že ob prihodu; Orban glede primarnosti nacionalnega prava podprl Poljsko. Generalni sekretar Nata Stoltenberg prepričan, da misija v Afganistanu ni bila zaman. Pred poslanskim glasovanjem o dolgotrajni oskrbi počilo v Desusu; poslanci bi Jasniča zaradi pritiskov prijavili KPK.

Državni zbor bo na zahtevo večjega dela opozicije na izredni seji razpravljal o financiranju Slovenske tiskovne agencije. Opozicija predlaga priporočila, naj vlada zagotovi financiranje javne službe STA. Pristojni odbor za kulturo priporočil z neodločenim glasovanjem sinoči ni podprl. Agencija je tik pred finančnim zlomom. Drugi poudarki oddaje: - Narodni dom v Trstu po 100 letih spet v slovenskih rokah - Poljsko ustavno sodišče nacionalno pravo postavilo nad evropsko - V finalu lige narodov nogometaši Španije in Francije

Poljsko ustavno sodišče je pozno popoldne razsodilo, da so posamezni členi evropskih pogodb v neskladju s poljsko ustavo. S tem sodišče izpodbija glavno načelo evropske integracije, da imajo evropske pogodbe prednost pred pravom posameznih držav članic. Spor med Brusljem in Varšavo o spoštovanju vladavine prava se tako še dodatno poglablja. Druge teme: - Armin Laschet odstopil z mesta vodje nemških konservativcev - V parlamentu burna razprava o STA, ki še naprej ostaja brez plačila za javno službo - Vlada ob obstrukciji strank KUL predstavila proračun za prihodnjo dve leti

2 tisoč 700 klicev na številko 112, 500 zalitih objektov in približno 360 posredovanj gasilcev, od teh skoraj 330 v Ljubljani. To je povzetek posledic neurja, ki je zvečer zajelo prestolnico ter dele Štajerske in Pomurja. V ljubljanski Drami so prekinili predstavo in iz gledališča evakuirali 300 ljudi. V oddaji tudi: - Med kaznivimi dejanji, ki jih je policija zaznala na včerajšnjem množičnem protestu v Ljubljani, napadi na novinarje - Pred jutrišnjo uveljavitvijo pogojev PC v državni upravi bo ustavno sodišče presojalo vladni odlok o tem - Poljsko ustavno sodišče danes znova o tem, ali ima evropsko pravo prednost pred nacionalnim

V pričakovanju ponovitve polfinala evropskega prvenstva v odbojki izpred dveh let med Slovenijo in Poljsko ponudimo vpogled v priprave slovenske reprezentance, ki bo tokrat za zaželen preboj v finale morala zmagati na vročem terenu v Katovicah. V Portorožu se nadaljuje teniški turnir serije WTA, v Navalu na šport pa ujamete še preostale poudarke pestre športne sobote.

Lepo pozdravljeni. Želja pristojnih, da bi se ljudje ob vse večjem številu covidnih bolnikov v bolnišnicah bolj množično cepili, se je ta teden uresničila. Več kot 130 tisoč odmerkov cepiva so v zadnjem tednu naročili cepilni centri, ki so sledili prošnji ministrstva za zdravje in cepijo tudi ta konec tedna. A vrste za cepljenje so se danes nekoliko skrajšale. Poskus vlade za dodatno spodbujanje cepljenja je uveljavitev pogoja prebolelosti ali cepljenosti za zaposlene v državni upravi. Vendar mnogi s tem niso zadovoljni: Druge teme: Ustavno presojo pogoja PC napovedala tudi sindikata obrambnega ministrstva in vojakov Raznolika dejavnost slovenske manjšine v Italiji se predstavlja na festivalu Slofest v Trstu Slovenija se bori s Poljsko za finale evropskega prvenstva

Število covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, se povečuje. Med skoraj 230-imi jih več kot 50 potrebuje intenzivno nego. V mariborskem kliničnem centru odpirajo že tretji covidni oddelek. Ostale teme: - Bruselj pozval Sodišče Unije k finančni kazni za Poljsko zaradi disciplinskega senata vrhovnega sodišča - Zvarjena še zadnja cev plinovoda Severni tok 2 - Murkova nagrado za izjemne znanstvene in strokovne dosežke Mariji Klobčar

Slovenska košarkarska reprezentanca je že na prvi tekmi pokazala svojo moč. Res, da jim je naproti stala nekonkurečna Angola, toda tudi z Angolo so se slovenski košarkarji na svetovnem prvenstvu 2014 precej namučili. Tokrat pa dvomov o zmagovalcu ni bilo več že po prvi četrtini, ali pa še prej. Proti Poljakom bo seveda težje, vendar bo slovenska reprezentanca tudi na tisti tekmi favorit. Kdo nas je na srečanju z Angolo najbolj navdušil? Je morda kdo razočaral? V kratki analizi uvoda kvalifikacij za olimpijske igre smo povlekli nekaj zaključkov in se zazrli proti današnji tekmi s Poljsko. Vabljeni k poslušanju.

Evropski komisarji in vladni ministri so ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije danes na Brdu pri Kranju premlevali prednostne naloge predsedovanja. Med njimi so okrevanje evropskih gospodarstev po pandemiji, zeleno in digitalno preoblikovanje, širitev Unije na države Zahodnega Balkana. Govorili so tudi o vladavini prava. V Radijskem dnevniku tudi: - Slovenskemu načrtu za okrevanje in odpornost pozitivna ocena Evropske komisije - Evropski center za obvladovanje in preprečevanje bolezni v zeleno obarval celotno Slovenijo - Slovenski košarkarji v lovu na olimpijske igre preskočili tudi Poljsko, naslednja ovira Venezuela

V dopoldanskih športnih minutah se posvetimo teniškemu turnirju v Parizu in četrtfinalnemu dvoboju Tamare Zidanšek na enem največjih turnirjev v sezoni. V Navalu na šport ujamete tudi odzive po pripravljalni tekmi slovenske ženske košarkarske reprezentance s Poljsko.

Dosegli smo prvo merilo za prehod v rumeno fazo ukrepov za zajezitev epidemije, in sicer manj kot 500 kovidnih bolnikov v bolnišnicah. Od drugega merila za izhod iz oranžne faze pa je žal še daleč. Sedemdnevno povprečje primerov okužbe bi moralo pasti pod 600, zdaj smo pri 776. Poklukar je ob obisku bolnišnice Golnik govoril tudi o množičnem cepljenju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ter jih pozval k udeležbi. - Nekdanji katalonski predsednik Piugdemont za naš radio: evropske ustanove so pogumne, ko gre za Madžarsko ali Poljsko, ne pa v primeru Španije - V časih, ko se nasilje v Iraku znova krepi, papež Frančišek prinaša sporočilo miru in strpnosti - Zmaga deskarja Žana Koširja v paralelnem veleslalomu na Rogli

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo se dotaknili vprašanj povezanih s Poljsko in Madžarsko, pokroviteljskega odnosa Evrope do njenega vzhoda. Beseda je tekla tudi o terorističnih akcijah muslimanskih skrajnežev v Evropi in sprotni kovid situaciji pri nas. Prav tako pa o političnem fanatizmu, ki preprečuje skupni nastop strank v času pandemije.

Največji bolnišnici v državi zaradi epidemioloških razmer ustavljata nenujne storitve. Kot opozarjajo, gre zdaj ne le za zdravje bolnikov, ampak za njihova življenja, zato je temu treba nameniti vse razpoložljive kadre. Te iščejo tudi v škofjeloškem centru slepih, slabovidnih in starejših. Medtem se za zajezitev širjenja koronavirusa od jutri začenja delno zapiranje javnega življenja. - Vrtci bodo zaprti od ponedeljka, a ne vsi - Društvo hotelirjev: zapiranje hotelov žebelj v krsto mestnega turizma - Poljsko onemogočanje splava za Bruselj žalosten dan za pravice žensk - Slovenska radijska igra se prvič poteguje za najboljšo evropsko

Z Majo Lukanc o diplomatskih odnosih med Jugoslavijo in Poljsko v prvem desetletju po drugi svetovni vojni. #MetaPHoDcast   Maja Lukanc je mlada raziskovalka...

Poljsko glasbenico Barbaro Domiter je v Slovenijo pripeljala ljubezen, saj je leta 2016 na morju v Izoli spoznala moža. Trenutno deluje v godalnem kvartetu Floris, sodelovala je tudi z orkestrom SNG Maribor ter učila v Glasbeni Šoli Lendava in na oddelku mariborskega konservatorija za glasbo in balet v Rušah. V oddaji je spregovorila o glasbeni poti, odločitvi za življenje v Sloveniji ter nekaterih drugih temah.

Poljsko mesto Vroclav je prizorišče Evropskega srečanja mladih 2019, ki v preprostem življenju in v taizéjskem duhu združuje mlade že več desetletij. O romanju Zaupanje na zemlji v Vroclavu so govorili Jure Čehovin, Monika Gril in Neža Ravnikar.

Četrti rojstni dan! Ofsajd je star že štiri leta! In kako darilo je dobil? Dobil je, iz česar je nastal. 3:2. Ampak boljši, lepši, glasnejši 3:2. Taki. Da je fuzbal slovenski vse, kar je lahko. Slovenija je premagala Poljsko in nato še Izrael. Nori tekmi. No-ri. ***Sodnikov podaljšek*** Če se znajdete v Ofsajdu, ga lahko aktivno podprete na urbani.si/ofsajd. Hvala vsem in vsakomur posebej! Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem snemamo od septembra 2015, skoraj vsak fuzbal sezonski ponedeljek. Pa še kdaj vmes. Hvala! *** Ofsajdi • Skupina G 12 - Severna Makedonija 12 - Slovenija 11 - Avstrija 10 - Poljska 10 - Latvija 5 - Izrael

Kakšna so bila geopolitična razmerja moči v obdobju pred 1. septembrom leta 1939, ko se je začela Hitlerjeva invazija na Poljsko, in kakšen je bil razvoj dogodkov na stari celini v prvih dneh in tednih po okupaciji Poljske? Vse to in še več ob 80. obletnici začetka druge svetovne vojne analitično osvetljujemo v pogovoru z zgodovinarji z ljubljanske Filozofske fakultete in z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani.

Septembra pred osemdesetimi leti sta Poljsko okupirala Hitlerjev Wehrmacht in Stalinova Rdeča armada. Danes lahko rečemo, da so bili vojaki Rdeče armade okupatorji in osvoboditelji. A »svoboda«, ki so jo prinesli, je bila ponekod hujša od tiranije nacionalsocializma in fašizma.

V zadnji letošnji podcast oddaji Golavt je pred moj mikrofon stopil Saša Aleksander Živec, ki je svojo nogometno pot začel v Novi Gorici. Ognjeni krst v članskem nogometu je doživel v dresu ajdovskega Primorja. Sledila prva preizkušnja na tujem, ko je odšel v Bolgarijo in okrepil CSKA iz Sofije. Iz Bolgarije se je vrnil domov in oblekel naprej zaigral v domžalskem dresu. Sledila je kratka posoja v Novo Gorico, dokler se ni ponovno vrnil v Domžale in se spet podal na tuje. Preselil se je na Poljsko in zaigral za tamkajšnjega prvoligaša Piasta iz Gliwic. Po štirih sezonah v Gliwicah je želel zamenjati okolje in se podal na jug Evrope. Okrepil je ciprskega prvoligaša Omonio iz Nikozije.Glasba/Music: Rockin' Riff - Nicolai Heidlas Real Ride - Nicolai Heidlas

Po več kot 123 letih delitev, tlačanstva, sovjetizacije in germanizacije so Poljaki leta 1918 znova dobili svojo državo. 100 let pozneje so razmere vsaj na papirju odlične, saj država napreduje, življenjski standard raste, brezposelnost je nizka. V državi živi 95 odstotkov katolikov, okoli milijon občasnih ukrajinskih priseljencev in peščica manjšin, kar je zelo homogena družba. Kljub temu so Poljaki razdeljeni kot še nikoli prej. Odkar je oblast z večino v parlamentu prevzela Stranka zakon in pravičnost v Bruslju na Poljsko zaradi reforme sodstva in medijske zakonodaje gledajo postrani. Poljska se znova spreminja, vendar ne v smeri združevanja in evropskosti, ampak s poudarkom na veliki državi in nacionalizmu. Oddajo je pripravila Polona Fijavž.

Uroš Korun je svojo nogometno pot začel v Žalcu. Na prvoligaški sceni se je predstavil v celjskem dresu. Sledile so selitve v Velenje in Domžale. Pri osemindvajsetih se je odloočil, da poskusi svojo srečo na tujem in odšel na Poljsko in okrepil tamkajšnjega prvoligaša Piasta iz Gliwic, kjer igra še danes.Glasba/Music: Rockin' Riff - Nicolai Heidlas