Podcasts about teorija

V epizodi 181 je bil gost dr. Matija Pretnar je doktor računalništva, specializiran za programske jezike in formalne sisteme. Predava na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer raziskuje povezave med matematično logiko in sodobnim programiranjem. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Potovanje skozi matematiko in programiranje Razumevanje vzorcev in inteligence Narava matematike Koncept neskončnosti Razlaga kvantnega računalništva Teorija simulacije in realnost =================== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). https://aidea.si/aidea-mailing-lista 

Nemanja Milović je bivši personalni trener NBA košarkaša, teniske reprezentacije i drugih. Danas deli naučne informacije iz oblasti ishrane, treninga, suplementacije i života. _______________________________________________________________________________________________Sponzori ⚡️Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Ministrstvo za naravne vire in prostor je te dni izdalo navodila, kako ravnati, če se srečamo z medvedom. Poudarili so, da se medved praviloma umakne človeku, da pa se srečanja lahko končajo tudi neprijetno, če srečamo medvedko z mladiči ali če medveda presenetimo ob hranjenju ali na mestu, kjer nima ne časa, ne prostora za umik. Sabrina Mulec se je pogovarjala z upokojenim dolgoletnim vodjem Lovišča s posebnim namenom Jelen Antonom Marinčičem, ki je najprej povedal, kje v Sloveniji lahko srečamo medvede. Foto: Bobo

Kas yra terpių teorija ir kaip ji padeda sprendžiant klimato kaitos bei antropoceno sukurtus iššūkius?Ar terpių teorija gali mums padėti atsisakyti priešstatos „žmogus – gamta“? Ar ši teorija gali mums pagelbėti ieškant naujo santykio su gyvų būtybių ir daiktų pasauliais? O kaip su terpių teorijos pagalba mes atsakysime į klausimą kas yra žmogus?Ar įmanoma „visų būtybių visuomenė“?Pokalbis su rašytoju, filosofu, Vilniaus universiteto profesoriumi Kristupu Saboliumi.Ved. Aurimas Švedas

Novoletne zaobljube, ki se zdijo trivialna opomba v zabavnem tisku, imajo resnici na ljubo za seboj pisano zgodovino. Ob tem pa sta zaobljubljanje in predvsem lomljenje teh zaobljub postali globalen fenomen. Kaj vse se skriva za novoletnimi zaobljubami in kakšen je njihov rok trajanja, pripoveduje Nedeljska reportaža, ki jo je pripravil Marko Radmilovič.

Gde se nalaze mlazni „krilni“ motori putničkih aviona? Sećate se da su ispod krila? Neće biti! Oni jesu niže postavljeni, ali su kompletno ispred krila. Sećate li se davnih diskusija o „tajanstvenom osmehu Mona Lize“? Zašto njih više nema? U pitanju je fenomen zvani Mandela-Efekat. Nauka tvrdi da se mnogi ljudi pogrešno sećaju nekih stvari. A „mnogi ljudi“ odgovaraju da je to tumačenje „tanko“. Sa Mandela-efektom Vas upoznaje Saša Bojić, koji je i sam njime pogođen. Nenad Kreizer navodi primere. Von Sasa Bojic.

00:00:00 - Įžanga 00:02:00 - Rytis nori pakomentuoti 00:03:00 - Teorija apie grietinę 00:04:58 - Ryčio mėgstamiausi su česnakais 00:05:25 - Romos pica 00:08:00 - Thompsonas grįžo namo ir „Warriors“ 00:18:25 - „Cavaliers“ 12:0 00:20:30 - Embiido sugrįžimas ir 76ers 00:23:30 - Durantas iškrito ir „Suns“ 00:25:25 - Holmgreno trauma ir OKC 00:29:48 - Doki doki pristato 00:31:20 - Buzelio karjeros rungtynės ir skylė 00:36:05 - Valančiūno konfliktas 00:38:30 - Redicko schemos 00:40:10 - Istorinis Sabonio pasirodymas 00:43:30 - Greitos naujienos 00:49:48 - Ryčio debiutas 00:53:16 - Ant suolo  01:00:50 - labiausiai stebinantys žaidėjai 01:06:40 - Rytis sodina profesorių Messiną

U ovoj epizodi nam je čuvena internet zumerka Ančićka, prva gošća koju čika Kojot nije prekinuo. Međutim, to ga nije sprečilo da prekida Lunija, jer format ne sme da pati! Uživajte dok vam otkrivamo tajne TikToka, alternativne scene Beograda i zašto ženski pol insistira da se spusti daska.

Gde se nalaze mlazni „krilni“ motori putničkih aviona? Sećate se da su ispod krila? Neće biti! Oni jesu niže postavljeni, ali su kompletno ispred krila. Sećate li se davnih diskusija o „tajanstvenom osmehu Mona Lize“? Zašto njih više nema? U pitanju je fenomen zvani Mandela-Efekat. Nauka tvrdi da se mnogi ljudi pogrešno sećaju nekih stvari. A „mnogi ljudi“ odgovaraju da je to tumačenje „tanko“. Sa Mandela-efektom Vas upoznaje Saša Bojić, koji je i sam njime pogođen. Nenad Kreizer navodi primere. Von Sasa Bojic.

Jure in Anze govorita o košarki in Milevi Marić. Če ti je Opazovalnica všeč, jo lahko podpreš in dobiš mini dodatno epizodo. Hvala. Opazovalnica #101 Zapiski: The Decline and Fall of the Roman Empire by Edward Gibbon | Goodreads Mavericks 104-92 Thunder (16 May, 2024) Box Score – ESPN Slavenka Drakulić: Mileva Einstein. Teorija žalosti […]

Nauris Svika attīsta līderus un komandas "ārpus ierastās klasikas" un vēlas, lai arvien vairāk mūsu cilvēku un līderu spētu paveikt neiespējamo un darīt to pasaules līmenī. Naurim ir militāra izglītība un pieredze, tai skaitā - kara zonās. Viņš iesaka būt atvērtiem izmaiņām, noņemot "no galvas ego-kroni", jeb tieši otrādāk - "novilkt pastalas un aizsviest pa gaisu kalpa sindromu". Nauris uzskata, ka "mūsu gēnos ir viss nepieciešamais, lai 21.gadsimtā kļūtu par pasaules līmeņa personībām". Viņš ir sarakstījis grāmatu "Cilvēcīga vadība". Šajā sarunā Nauris stāstīja par militārās izglītības iegūšanu, par savu pieredzi dienējot kara zonās un kas, viņaprāt, ir jāņem vērā komandu līderiem.SARUNAS PIETURPUNKTI:2:25 “Līderības šamanis”, bijušais militārists Nauris Svika4:54 Kādu kļūdu Nauris pieļāva, sākot mācīt līderību uzņēmumos7:41 Pareizais lauku puika ar vēlmi būt uz skatuves nokļūst Aizsardzības akadēmijā14:57 “Vērā ņemams ir jebkurš sasniegums”16:34 Praktiskā pieredze militārajā akadēmijā Vācijā, kas šobrīd palīdz mācīt līderību Latvijā20:28 “Mums, ārzemniekiem, visu laiku vajadzēja sevi pierādīt.”31:13 Kuri bija grūtākie brīži, dodoties misijās uz konflikta zonām Kosovā un Irākā35:23 Kādas vērtīgas dzīves mācības Nauris ieguva misijā Irākā38:47 “Beidziet kaunēties prasīt viens otram padomu.”45:46 Intuīcija un līderība – kā šīs lietas tiek iekļautas apmācību programmās1:00:46 Iemesli lēcienam no militārās uz biznesa vidi1:03:36 Kāpēc militārās metodes ne vienmēr strādā komandas saliedēšanas pasākumos1:07:56 Teorija par četriem darbinieku tipiem, kas sastopami katrā organizācijā1:11:49 Kādu apmācību programmu Nauris sastādītu Cilvēkjaudas komandai, ar mērķi pacelt tās jaudu1:15:44 “Es uzskatu, ka nav krīzes. Tā ir jaunā realitāte, kurā mums ir jādzīvo”1:21:13 Spēcīgie monstri un pelēkā masa – kādi ir Naura novērojumi par jauniešiem darba vietās1:26:27 “Mēs, diemžēl, cilvēkus nevis vadām, bet menedžējam.”

Loģikā un ekonomikā, politoloģijā un psiholoģijā, datorzinātnēs un bioloģijā - šajās un, iespējams, ne tikai šajās zinātņu nozarēs tiek pielietots kāds instruments - matemātiska metode ar nosaukumu “spēļu teorija”. Tie ir matemātiski modeļi, kas pēta konfliktus un sadarbību starp inteliģentiem un racionāliem lēmumu pieņēmējiem. Par spēļu teorijas pētījumiem vairāki zinātnieki ir saņēmuši Nobela prēmijas ekonomikā, un, pat ja šādas teorijas nosaukumu dzirdat pirmo reizi, nav izslēgts, kā ar tās izpausmēm dzīvē būsiet saskārušies paši vai vērojuši no malas, piemēram, kādos politiskos procesos. Kā spēļu teorija tapusi un ko tā nozīmē praksē, par to saruna raidījumā Zināmais nezināmajā. Skaidro ekonomists, jaunievēlētais Latvijas Universitātes rektors, Latvijas Universitātes Biznesa, vadības un ekonomikas fakultātes dekāns, profesors Gundars Bērziņš un fiziķis, Latvijas Universitātes Fizikas, matemātikas un optometrijas fakultātes profesors Mārcis Auziņš. Ikdienā noteikti būs dzirdēti tādi vārdu salikumi kā “psiholoģiskās spēlītes” vai arī “politiskās spēlītes”, ar to domājot kāda indivīda vai konkrēti kāda politiķa viltīgos gājienus, lai, piemēram, atbrīvotos no saviem konkurentiem un iegūtu labumu sev. Bet viss neaprobežojas tikai ar mūsu ikdienas teicieniem, jo nu jau vairākas desmitgades dažādās zinātņu nozarēs tiek aplūkota spēļu teorija. Kas interesanti - plašāka atpazīstamība spēļu teorijai ir no pagājušā gadsimta 50. gadiem, kad matemātiķi modelēja iespējamās pieejas lēmumu pieņemšanai par atomieroču pielietošanu. Tolaik, Aukstā kara apstākļos, tas bija aktuāls jautājums. Raidījuma iesākumā ieskats vēsturē par to, kā tapušas veiksmes spēles un galda spēles. Pirmie spēļu kauliņi tika gatavoti no aitas vai kazas potītēm, kas ir četrkantīgā formā, un tika atrasti pirms aptuveni 4000 gadu. Par senajām prāta un veiksmes spēlēm stāsta dzīvās vēstures kopas “Rodenpois” biedrs, kā arī kaulu un raga apstrādes un kokgriezumu drukas darbnīcas vadītājs Cēsu viduslaiku pilī Viesturs Āboltiņš. Zināms, ka Romas konsuls Gajs Jūlijs Cēzars, uzsākot pilsoņu karu Senajā Romā, lietojis frāzi no romiešu rakstnieka Menandra darba, sakot – „Kauliņi ir mesti!” Tādejādi viņš raksturojis negrozāmu svarīgu darbību izšķirošā brīdī.  Tāpat Jaunajā Derībā lasām, ka kareivji, sēžot pie krustā piesistā Kristus, dalījuši viņa drēbes, metot kauliņus, lai redzētu, kurš apģērba gabals kuram piederēs. Taču spēles ar kauliņiem cilvēces vēsturē ir vēl senākas par šiem minētajiem avotiem. Par kauliņiem un cita materiāla spēles priekšmetiem, par  galda spēlēm, kas prasa prāta asumu vai piesaista veiksmi, un kā agrāk sauca galda spēli, ko šodien zinām ar nosaukumu „Cirks”, stāsta Viesturs Āboltiņš. Viesturs Āboltiņš arī aicina padomāt par spēļu rašanās iemesliem cilvēces vēsturē. Spēles parāda cilvēka prāta spējas un stratēģiju, lai iegūtu vairāk pupas vai oļus, vai citus spēles atribūtus savā lauciņā vai bedrītē, kas nu kurā spēlē tiek izmantots, tad paļaušanās uz augstākiem spēkiem, kas vada kauliņu un liek tam nokrist konkrētā veidā, un veiklības spēles, kur kauliņa nokrišanu panāk ar savu izveicību. Skatot  senus pierādījumus atjautības spēlēm ir jāpiemin „desas” jeb „krustiņi un nullītes” – ar šādu nosaukumu mēs pazīstam šo spēli šodien, kad  vairākos ievilktos lauciņos vienam no diviem spēlētājiem pēc iespējas ātrāk ir jāizveido taisna līkne, lauciņos ievelkot vai nu krustus vai apļus. Jau  viduslaikos kas līdzīgs tika spēlēts ar nosaukumu „Dzirnavas”. Liecības par šādu spēli savulaik tika atrastas  arheoloģiskajos izrakumos viduslaiku Rīgā, kur šāda spēle tika spēlēta uz, piemēram, mucas vāka.

Korado Korlević u Explori odgovora na brojna pitanja i zagonetke svijeta oko nas. Zanimljive i kontroverzne teme, znanstvene novosti, povijesne zagonetke i trendovi razvoja tehnologije. Urednik i voditelj Elvis Mileta. U ovoj emisiji - Zagrijavanje oceana. Geoinženjering. Vertikalni solarni paneli. Ugljični otisak. Zabranjeni električni automobili. Teorija ili praksa urote? Lockheed Martin X-59. Plovila koja uništavaju morske organizme. Zaboravljena znanja.

Te dni se je začela vselitev, ki je lani oktobra prinesla zanimiv prispevek k slovenski družboslovni znanosti. Glavni investitor v kompleks »Schellenburg«, ki je gmota elitnih stanovanj točno na sredi Ljubljane, Jože Anderlič, je takrat z javnostjo podelil svoje misli o teoriji elit. Teorija elit je tisto področje, ki se mu cenjeni ceh sociologov z veseljem in mnogo posveča, investitor, očitno izveden na tem polju, pa je dodal nekaj originalnih misli, ki bodo znanost zaposlovale še nekaj časa. Da bomo lažje vstopili v našo analizo, moramo izjavo citirati.Citat/odmev "Prava elita nima le politične ali katerekoli druge moči, temveč ima predvsem denar, ki ga je zaslužila. Brez elite ni naroda, elita je jedro naroda. Narod brez elite ne obstaja, je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako. Vsak narod potrebuje elito na številnih področjih – gospodarskih, političnih, kulturnih, znanstvenih ... Brez tega ni napredka." Konec citata. Tudi če si elitna radijska oddaja, je težko povsem doumeti, kaj šele analizirati besede moža, ki je elita postal tako, da je pral umazano perilo. Ampak poskusimo; z jasno izraženim dvomom, ali nam bo uspelo. Anderlič v svojem prispevku pravilno, čeprav po osnovnošolsko ugotovi, da so lahko elite različne. In da so elite pomembne. Akoravno na prvo mesto postavi finančno elito, se pravi tisto elito, ki je elitna ker ima denar. Po Anderličevo: "Ker je denar zaslužila!" Ko človek pogleda lastnike v tisti habsburški bajti, lahko sicer vsaj malo podvomi o načinu, kako je tamkajšnja elita prišla do denarja, ampak pustimo podrobnosti. Dejstvo je, da je družbena razslojenost Slovencev, status posameznika v skupnosti, po novem določena s kakovostjo kvadratov v Ljubljani. Na dnu so tisti, ki komaj čakajo, da gospa mama, ali še bolje postarana teta sreča stvarnika, na vrhu pa so oni, ki kupujejo nove kvadrate v elitnih soseskah, sezidanih na bananah ali na pralnih strojih. Vsi ostali, ki obzidanega etra v Ljubljani nimamo, ne ustrezamo definiciji o pravi eliti. Lahko si sicer domišljamo, da smo duhovna, politična, kulturna, športna ali kakršna koli druga elita; ampak to je brez vsaj osemdesetih ljubljanskih kvadratov in zasebnega parkirnega prostora samo patetična tolažba. Ampak če v okvirih liberalnega kapitalizma slovenskim »managerjem« (bereš tako kot se napiše op. a.) že moramo priznati njihov milijonček ali dva, ker so bili ob pravem času na pravi strani lastninskega preoblikovanja, je težko požreti, da brez njih ni družbe. Da smo brez elit amorfna gmota ljudi, ki zbegani tavamo po času in prostoru. Najprej in na začetku Če že priznavamo slovenskim elitam, da nas vodijo, težko razložimo, od kod potem splošna regresija v družbi. Slovenci prav te dni namreč intenzivno jamramo, da tako zanič pa še ni bilo, da se kot družba pomikamo nazaj, namesto da bi jadrali naprej. Pomeni, da elite amorfno gmoto sicer vodijo, ampak da nas vodijo v rikverc. Čemu tako, sta možni dve razlagi; ali so slovenske elite izgubile kompas – kompas za pravično, socialno, urejeno in sodobno družbo, ali pa imajo elite od tega, da gremo nazaj, namesto naprej – korist. Povedano še drugače. Kar nekaj znakov je, da so slovenske elite postale elite na ta način, da so one stale na mestu, medtem ko je družba nazadovala. Kako naj bi torej elite vodile, da bi se mi, ostala raja, premikali v pravo smer. Mogoče alegorična, a po naše ustrezna je praksa goveje živine; kjer elitna molznica na pašo vodi z vzgledom. Tako bi morale storiti slovenske elite … Postavljati visoke, najvišje standarde tako v vedénju kot v družbeno koristnih praksah. Dokler pa so slovenske elite izborno oblečena družba plenilcev, se razmišljujoči raje pusti voditi garminu, kot pa njim. Slovenske elite so s svojimi avstrijsko zvenečimi kvadraturami vred patologija. Pokončnega, avtonomnega posameznika mora biti sram, če ga označijo za del katerekoli že slovenske elite in nekajkrat bolj častno, kreativno in življenja vredno je bivanje znotraj amorfne gmote, kot pa biti del napredka, kot si ga predstavljajo te pokvekaste elite.

Teorija kaže da postoji muška i ženska energija. Da je jedna dominantna, snažna, logična i vođena razumom. Druga je pasivna, nježna, intuitivna i vođena emocijama. Što odmah u startu povlači sa sobom pretpostavku da je jedna nadmoćna nad drugom. Jedna je bolja, a druga je - pa ono, drugotna. Kao i žena, je li tako?Maja i Margarita raspravljaju koliko ima istine u tim zaključcima i jesu li feministice stvarno dovele do toga da izumre "pravo muško" u našem društvu. Možemo li biti ravnopravne ako nismo jednake i, ako smo fizički slabije, znači li to i da smo nesposobnije?Naravno, spominje se i nosanje vreća cementa, sposobnost radjanja, Henrik VIII., teški strojevi u građevini, ali i prosječan broj susreta čovjeka i medvjeda u suvremeno doba.  *Maja je na jednom mjestu spomenula istraživanje o ženskoj zdjelici i carskom rezu i došlo je do greške - ne "smanjuje" se zdjelica nego "preživljavaju" žene koje imaju preusku zdjelicu za porod pa se onda to prenosi dalje genetski što znači da ima sve više žena kojima uska zdjelica nije prepreka za porod pa tako ne dolazi do "prirodne selekcije". Zato dolazi do povećanja broja neophodnih carskih rezova. Radi se o ovom istraživanju: https://www.bbc.com/news/science-environment-38210837  --- Send in a voice message: https://podcasters.spotify.com/pod/show/samo-bez-panike/message

Konspirācijas teorija.

Vaiko saugus pasaulis – kas tai šių dienų kontekste? Kaip jis priklauso nuo mūsų, suaugusiųjų? Kaip kalbėti su vaikais apie karą? Kaip nepasiklysti tarp dviejų paralelinių realybių šiandien? Kaip nepasiduoti panikai ir nepamesti budrumo?„Mes keičiame ateitį dabar“, - sako Aurimas Navys - karybos apžvalgininkas, buvęs specialiųjų operacijų pajėgų karininkas, gynybos ir saugumo ekspertas, Vilniaus miesto tarybos narys ir psichologas, laidoje prisistatantis žmogumi, kuriam rūpi žmonės. Mindaugas Sėjūnas - aktorius, televizijos prodiuseris ir laidų vedėjas, Visuomenės informacinio saugumo agentūros vadovas, karo analitikas, Lietuvos šaulių sąjungos narys, atsargos leitenantas ir Sveikatos mokslų universiteto studentas, profesionalios kaniterapijos tarnybos darbuotojas antrina: „Teorija ir gyvenimas yra du skirtingai dalykai“. Ir abu kartu tvirtina: „Mūsų vaikai turi gyventi saugiame pasaulyje“.Ved. Žydrė Gedrimaitė

Naujieji metai, deja, kol kas išsiilgtos taikos nežada, grobikiška Rusijos invazija į Ukrainą netrukus pradės skaičiuoti trečiuosius metus, nuo spalio pasaulio karų žemėlapį papildė Izraelis ir Gazos ruožas. Šią tikrovę atliepia ir naujausio kultūros, religijos ir visuomenės gyvenimo mėnraščio Naujasis „Židinys-Aidai" numerio aptarimui „Mažojoje studijoje" parinktas straipsnis „Romos karo teorija“. Kas lėmė, kad kadaise romėnams pavyko jėga užimti teritoriją nuo Maroko iki Sakartvelo, nuo Škotijos iki Šv. Žemės? Atsakymo į šį klausimą ieškojo šiandieninės laidos svečias, Vilniaus Universiteto Istorijos fakulteto magistrantas ir „Naujojo Židinio-Aidų" bendradarbis Mikas Danilevičius, o jį kalbina Filosofijos ir Istorijos fakultetų dėstytojas ir „Mažosios studijos" talkininkas Laurynas Peluritis.Laidos redaktorė Rūta Tumėnaitė.

 Šiame Youngblood tinklalaidės epizode, dramaturgė Augustė Perstinevičiūtė kalbasi su režisierium ir operatorium Laurynu Bareiša apie rašymą trumpam metrui. Kaip trumpo metro filmo tema daro įtaką jo struktūrai? Kada atsiranda tos temos?  Kuo trumpo metro rašymo procesas skiriasi nuo ilgo metro? 

Pokalbio epicentre – gyva ir aštri, intriguojanti, poleminiu įkarščiu pulsuojanti amerikiečių antropologo David Graeber knyga „Šūdmalos darbų teorija“.Kokius darbus, anot D. Graeber, galima vadinti šūdmala? Kaip reikėtų iššifruoti mokslininko sukurtą šūdmalos darbus dirbančių žmonių klasifikaciją? Kas yra „liokajai“, „smogikai“, „lipniaškės klijuotojai“, „varnelių dėliotojai“ ir „brigadininkai“?Kodėl šūdmalos darbus dirbantys žmonės nuolat skundžiasi, kad yra nelaimingi? Juk nemaža jų dalis gauna padorų, o neretai – ir nepadoriai gerą atlygį?D. Graeber nuomone, turtingose visuomenėse apie 40 proc. kasdien į darbą vykstančių žmonių užsiima šūdmala. Kaip antropologas paaiškina šį paradoksą? Juk kapitalistinė sistema visų pirma yra orientuota į darbo efektyvumą ir pelno siekimą! Kodėl mes, kaip visuomenė, nesipriešiname beprasmių darbo vietų gausėjimui?Kokios yra politinės šūdmalos darbų pasėkmės?Kokias išeitis siūlo antropologas Vakarų visuomenei, grimztančiai į beprasmių darbų pelkę?Pokalbis su poetu, rašytoju, vertėju Aisčiu Žekevičiumi, į lietuvių kalbą išvertusiu David Graeber knygą „Šūdmalos darbų teorija“.Ved. Aurimas Švedas

Zgodb, v katerih najstniki opisujejo svojo stisko glede sprejemanja svojega spola, je danes vse več. Pri tem pa so njihove zgodbe presenetljivo podobne: nizka samopodoba, osamljenost, nesprejemanje svojega razvijajočega se telesa, občutek, da nikamor ne pripadajo. Družbena omrežja pa jih prepričajo, da za vsemi temi občutki stoji ena rešitev: prehod v drugi spol. O zgodbah otrok, ki svojo odločitev obžalujejo in nevarnostih ideologije Spola smo se pogovarjali s strokovnjakinjo s tega področja Mojco Belcl Magdič.

Bodi obveščen/a, ko novembra izide AIDEA knjiga: https://aidea.si/aidea-mailing-lista ============================= V epizodi 117 je bil moj gost Gregor Kosi, ki je bil dolgoletni direktor Lidl Slovenija. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Iluzija in misli Leadership Dražljaji Naše odločitve in vedenje Skrivnosti in resnica Carlos Ghosn in splet laži Vrednote in potrebe Kognitivna terapija Nenehne spremembe in cone stanja Osnovne potrebe zaposlenih Ljubezen in strast do dela Naše želje in zloraba potreb Sam svoj šef Intuicija Ženske in moški v poslu Čustva in zrelost Leadership delavnice Teorija socialnega učenja Učinkovito vodenje in vloga odnosov Ženska in moška energija Leva in desna možganska polovica Umetna inteligenca Koncept dobrega in slabega Iskanje sreče Svobodna volja Formula za motivacijo Formula za življensko silo Vprašanje prejšnjega gosta ============================= ASTRA AI: https://astra.si/ai/  ============================= AIDEA Total Pack — Paket 22 znanstveno podprtih učinkovin v 4 izdelkih. https://bit.ly/AIDEA-Total-Pack ============================

U ovoj epizodi je gost bio dr Mihailo Čubrović sa Instituta za fiziku Beograd, a razgovarali smo o teoriji haosa u fizici. Ujedno, ovo je prva od dve epizode o haosu koju ćete moći da čujete. U ovoj epizodi smo pričali o haosu u klasičnoj fizici, a u sledećoj epizodi će biti reči o kvantnom haosu.Pričali smo o determinizmu i predvidljivosti, o istoriji teorije haosa, od Njutna preko Laplasa i Bolcmana, do Ljapunova i Ponekarea, pokušali smo da pokrijemo što više o tome šta je haos i pomenuli neke od primera (astro)fizičkih pojava kod čijeg se opisivanja koristimo teorijom haosa (govorićemo o efektu leptira, dvojnom klatnu, kretanju planeta, galaksijama, fizici plazme...). Govorili smo o tome šta zapravo znači kada je sistem osetljiv na početne uslove, o tome šta je fazni prostor i šta znači kada je fazni prostor konačan, pričali smo malo o Kolmogorovu i njegovoj školi fizike, čuvenoj KAM teoriji, o hamiltonskom haosu, o disipativnom haosu, atraktorima, fraktalima, itd. Support the showViše o Radio Galaksiji, kao i mnoge druge sadržaje, možete naći na našem sajtu: https://radiogalaksija.rs. A ako volite ovo što radimo i želite da pomognete, potražite više informacija o tome kako to možete da uradite nalazi se ovde.

Z nami so bila socialna pedagoginja Darja Vesel Barborič, tajnik Urada za družino ter zakonski in družinski terapevt Luka Mavrič in novinar ter skavt Peter Merše. Zanimalo nas je, kje vse se že pozna vpliv te ideologije, zakaj ji mlade tako lahko podležejo ter kakšna je pri tem vloga staršev in učiteljev. Vabljeni k poslušanju!

Nedavno je preminil slikar, teoretik in umetnostni zgodovinar Sergej Kapus, čigar delo je bistveno zaznamovalo slovensko umetnost zadnjih štirih desetletij. Teorija in umetnost sta se zanj dopolnjevali, saj je trdil, da je pogled na sliko vedno tudi že teoretičen. Razstavljati je začel leta 1975, na njegovo slikarstvo je pomembno vplivala ameriška abstrakcija, sicer pa ga je zanimal predvsem časovni vidik. Med njegovimi bolj znanimi so dela, ki vključujejo digitalne podobe Marsove površine. Še pred tem pa so pri njem prevladovale živobarvne, navidez jasne geometrijske linije, ki se ob pozornem pogledu začnejo razpuščati. Njegov odnos do umetnosti je bil temeljit in predan, gojil in prenašal ga je tudi kot profesor na ALUO. Leta 2020 je prejel nagrado Riharda Jakopiča za življenjsko delo, tedaj je nastal tudi pogovor z njim. Foto: Sergej Kapus (1950–2023); vir: ZDSLU

Human LAB Hub Zamislite da imate pristup kondicijskom treneru, nutricionisti, psihologu, stručnjaku za makreting, kineziterapeutu i fizioterapeutu u isto vrijeme. I zamislite da oni svi rade na rješavanju vašeg problema! I to sve za smješno mali iznos. Čak niti 1/10 onoga što bi ste dali samo jednom od njih. www.humanlabhub.com FTB - Feed The Beast Nutrition: https://ftbnutrition.hr/ CCM - Centar za crijevni mikrobiom: https://ccm.hr/ TEME: 00:00 - U današnjoj epizodi 02:20 - Priča o nastanku fitness scene u Zagrebu 08:40 - Mlade generacije znaju samo citirati znanstvene radove 22:35 - Kako korisitit pametni sat 37:50 - Tempo mog života 01:02:00 - Moj izbor klijenata 01:10:40 - Strah od teretane među ženama 01:13:50 - Teorija treninga, planiranje i programiranje za rekreativce 01:35:30 - 5 parametara treninga poredanih po važnosti 01:37:50 - Knjige i edukacije koje su najviše utjecale na mene 01:44:05 - Mišljenje o Crossfitu www.humanlabhub.com

„Dar prieš kelis dešimtmečius samdiniai buvo laikomi praeities atgyvena. Dabar privačios karinės pajėgos sugrįžo, ir sugrįžo su kaupu, ir gali terorizuoti gyventojus bet kurioje pasaulio vietoje. Taikos derybų sėkmė priklauso nuo visų jų dalyvių noro pripažinti, kad derėdamiesi dėl taikos jie gautų daugiau naudos nei tęsdami karą, tačiau privatūs kariniai rangovai niekada nebūna suinteresuoti sudaryti taiką. Šis samdinių klausimas vertas didelio moralės teologų dėmesio.“ Plačiau - vedamojo skiltyje.Lietuvos bažnyčioje vykstant tyrimui dėl seksualinio piktnaudžiavimo, Lenkijoje žurnalistai paviešino savo atlikto analogiško yrimo duomenis. Iš Krokuvos pasakoja „Mažosios studijos“ korespondentė Katarzyna Korzeniewska.Spaudos apžvalgoje – popiežiaus Pranciškaus sveikatos būklė ir kitos užsienio krikščioniškų portalų temos (parengė Giedrius Tamaševičius).Redaktorė Rūta Tumėnaitė

»Danes verjetno nihče ne hodi v gledališče, da bi tam doživel katarzo. Idejno ali etično očiščenje me ne zanima. Gledam druge reči.« Slovenski umetnost in humanistika sta sredi decembra 2022 izgubili enega ključnih protagonistov zadnjega pol stoletja, dr. Lada Kralja. V sedemdesetih je bil soustanovitelj ter prvi umetniški vodja dveh eksperimentalnih in v marsičem prelomnih gledaliških institucij na Slovenskem, Gledališča Glej in Pekarne. Pozneje je bil umetniški vodja Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, predsedoval je tudi žiriji Borštnikovega srečanja in žiriji, ki podeljuje Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo. Leta 2017 pa smo dr. Kralja pred mikrofon Podob znanja povabili predvsem kot znanstvenika. Kralj se je v drugi polovici osemdesetih namreč zaposlil na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete, kjer je kot redni profesor vse do upokojitve generacijam študentk in študentov z nevsakdanjim žarom in zavzetostjo predaval o dramatiki, njeni zgodovini in teoriji. Svoje raziskave, svoja spoznanja je strnil v številnih znanstvenih člankih – nekaj jih je nato izdal še v knjižni obliki, v preglednem zborniku Primerjalni članki – ter v dveh zvezkih Literarnega leksikona, specializirane edicije, v kateri izhajajo ključne razprave slovenske literarnovedne stroke. To sta Ekspresionizem in Teorija drame, ki še danes veljata za temeljni deli, mimo katerih ne more noben literarni znanstvenik. V našem pogovoru z dr. Kraljem smo se sukali predvsem okoli vprašanja, kako literarno-teoretsko opredeliti bistvo dramatskih besedil, da bo definicija veljala za vse drame – od starih Grkov do danes. foto: dr. Lado Kralj (Goran Dekleva)

“Harmonična glasba ima moč, da uredi neharmonično dušo,” je zapisal Platon. O vplivu glasbe na človeka poročajo znanstveniki s področja biologije in medicine. Zvočne vibracije imajo učinek celo na žive celice. Najnovejša teorija fizike - Teorija strun - je poimenovana po nihanju strun, ki jih je opazoval že Pitagora. Glasba ima torej velikansko moč in najčistejšo harmonijo smo našli v gregorianskem koralu, tako smo izbrali tudi nekaj najboljših posnetkov Schole cantorum Labacensis.

“Harmonična glasba ima moč, da uredi neharmonično dušo,” je zapisal Platon. O vplivu glasbe na človeka poročajo znanstveniki s področja biologije in medicine. Zvočne vibracije imajo učinek celo na žive celice. Najnovejša teorija fizike - Teorija strun - je poimenovana po nihanju strun, ki jih je opazoval že Pitagora. Glasba ima torej velikansko moč in najčistejšo harmonijo smo našli v gregorianskem koralu, tako smo izbrali tudi nekaj najboljših posnetkov Schole cantorum Labacensis.

Med gosti letošnjega festivala Dnevi poezije in vina je bil poljski pesnik, prevajalec in predavatelj Tomasz Różycki. Pri založbi Beletrina je ob tem izšel izbor njegove poezije v prevodu Jane Unuk z naslovom Teorija praznine. S pesnikom se je o poeziji, ustvarjanju in tudi o prostorih, ki določajo pesniško ustvarjanje, pogovarjala Petra Meterc. Foto: https://www.stihoteka.com/avtorji/tomasz-rozycki-1

Danas je za uspeh potreban poseban mindset, ali neke stvari bez obzira na vreme ostaju nepromenjive: suština ispred forme, zasnivanje poslovanja na pravim vrednostima, međusobno razumevanje i fokus na važne stvari. Peđa nosi izuzetno iskustvo sa inostranih tržišta, bogato formalno obrazovanje, a ono što je posebno jeste vrlo jasno i koncizno razmišljanje kada je u pitanju poslovanje u 21. veku. Razgovarali smo o nekim elementarnim stvarima kada je biznis u pitanju, ali i o aktuelnim temama i izazovima koje su prisutne na našem tržištu: ulaganje i razvoj kadrova, employer branding u kontekstu kreiranja DNK-a kompanije u vidu pravih vrednosti, čestog nerazumevanja oko uloge marketinga u poslovanju, te nerealnih očekivanja od digitala… Predrag Tončev, Chief Energy Officer @ QXperience https://www.linkedin.com/in/predrag-toncev-5321453/ http://qxperience.com/ https://www.linkedin.com/company/qxperience/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Kako postići željenu produktivnost koristeći fokus - Produktivnost: radni i neradni dani - Ulaganje vremena u lični razvoj, građenje empatije, pomoć ljudima oko sebe? - Kako regrutovati pametnije od sebe - Prihvatanje različitosti ali i odgovornosti - Želja da se stvori zajednička vrednost - Miskoncepcija marketing role u kompanijama - Digitalci na udaru - Forma i suština brendiranja (poslodavaca) i kako ugoditi svima - Obrazovanje za 22.vek - Dati reč Generaciji Z, slušati, praviti okvire i sisteme prema njima - Teorija je bitna, predznanje ključno, ali kontekst I okruženje daju suštinu - Preporuke za kraj Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: MTS - https://mts.rs/ Želeli bismo da vam skrenemo pažnju na jednu od usluga MTS-a: Dočekajte spremno eFiskalizaciju uz kompletnu podršku koju nudi mts. Na raspolaganju su vam rešenja, koja obuhvataju android uređaje najnovije generacije, sa SIM karticom za stalnu vezu sa internetom, aplikaciju fiskalne kase i mogućnost Cloud portala naprednih funkcionalnosti za bezbedno čuvanje svih podataka i poslovnu analitiku, kao i održavanje i podršku stručnog tima 24/7. https://mts.rs/Poslovni/Fiskalizacija 2. Partneri podkasta: - OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ - kompanija Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod digitalk500 i očekuje vas 500 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ‘'Vožnja života'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Avtor recenzije: Muanis Sinanović; Bralec: Bernard Stramič; Poljski pesnik Tomasz Różycki je pesmi za izbor Teorija praznine sam izbral, segajo pa od začetkov do letošnje zbirke, v kateri zasledimo zelo sveže teme pandemije in karantene. Pesmim je smiselno dodan avtopoetični esej, prek katerega se lahko bralec temeljiteje seznani z avtorjem. Prepoznavna poetika iz strani v strani prepreda svojo rdečo nit. Na oblikovni ravni je očitno postmoderno poigravanje s tradicionalnimi oblikami, predvsem s sonetom. Różycki, soimenjak legendarnega češkega nogometaša, zelo svobodno in z užitkom preigrava ritme in rime. Zares dobimo občutek lahkotnega žongliranja z besedami v galopu, podaja jih od enega asociativnega sklopa do drugega, med nogami in v odprte prostore, ki jih le sam vidi. S svojimi notranjimi očmi sledimo podobam, ki s tem nastajajo. Na videz bežne skačejo iz ene teme v drugo: ljubezen, narava, vsakdanji predmeti in cingljanje ulice. Od našega uma zahtevajo določeno hitrost pri sledenju njihovi poti, vendar se v svojih vrtincih, paradoksalno, globoko vtisnejo vanj. Polegajo se v telo bralca kot vlaga v zemljo, ga mehčajo in delajo dojemljivega za okolico, omogočajo, da nove asociacije in misli klijejo v njem. Ne moremo reči, da se v svojem učinku bistveno razlikujejo od drugih izpiljenih sodobnih poetik, vendar je vsaka takšna poetika tudi nezgrešljivo unikatna. Vsaka relevantna poezija se ponavlja z razliko, sodobna poezija je eno in mnogo, reka, v katero nikoli ne stopimo dvakrat. Sorodni učinki vsakič žarijo v drugem barvnem odtenku. Poezija Tomasza Różyckega je prepišna, gladi nas kot vetrič ob odprtem oknu po jesenskem dežju, z njo smo melanholični in vedri hkrati, razigrani in zamišljeni, zasanjani in družabni. Velike teme so nezgrešljive, in ne bi mogli reči, da so ironizirane. Le način njihove obravnave je drugačen kot pri klasični poeziji od romantike do moderne. Pesmi v prvem delu opusa pogosto govorijo skozi perspektivo dveh. Svet je doživet izrazito skozi izkušnjo ljubezenskega sobivanja in skupnega zaznavanja. Dva sta povezana v razcepu in razcepljena v povezanosti. Držita vsak svoj tečaj, skozi katerega se vliva svet v svoji barviti trpkosti. Tu so pesmi izraziteje zaznamovane z neposrednostjo občutja, medtem ko v poznejšem opusu vanje vstopa tudi filozofija in z njo filozofsko motrenje. Lirski subjekt je manj dvojinski in ljubezenski ter bolj obči, je človek, ujet v dobo tehnoznanosti, nemočen pred zemeljskimi silami, hkrati pa monumentalen ravno zaradi svojega mišljenja, pesnjenja, zavesti. Prav tako so poznejše pesmi prežete z nežnim humorjem, ne želijo se prepustiti moralizirajoči otrplosti, v čemer je tudi njihova etična stava. S tem spomnijo na pesmi Zbigniewa Herberta, rojaka in enega najpomembnejših pesnikov dvajsetega stoletja, iz kanonske zbirke Gospod Cogito. Sodobna poljska poezija je močno povezana s slovensko; vpliv in prevodi potekajo v obeh smereh. Če bi iskali domačega pesniškega sorodnika, bi ga morda našli v Primožu Čučniku, predvsem na ravni jezikovne igrivosti in preigravanja referenc in pretočnosti podob. Vendar pa je poetika Rožyckega za odtenek manj eksperimentalna in bolj prosojna. Lahko bi jo primerjali s potokom. Je dokaj dostopna in pusti gledati skozse, a tisto, kar vidimo na dnu, prod, je obarvano z njeno optiko, videno glede na to, kako lomi svetlobo na sončen ali temačen dan. Gre za poezijo, ki se pusti oblikovati podnebju in njegovi negotovosti, ob tem pa osvežuje in povečuje, zamegljuje, optično preceja resničnost pod vodstvom besed, asociacij in temeljne vedrine, zmožne omehčati udarce usode na nelažniv način. S tem potrjuje status poezije kot zapostavljenega, vendar lahko dostopnega zdravila v izrazito nepoetično naravnanem svetu. Ta teorija praznine zatrjuje, da v praznini pravzaprav ni nič zares praznega.

V epizodi 81 je bil moj gost doc. dr. Drago Jerebic, ki je specialist zakonske in družinske terapije. Kot docent poučuje na teoloških in terapevtskih programih na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. V terapevtski praksi se specializira predvsem za težave v partnerskem odnosu, starševske težave z odraščajočimi otroci in probleme zasvojenosti. Dotakneva se tematik, kot so: Strah, navdušenje in čustveno navdušenje, partnerska terapija Komunikacija in čustvena varnost Kritika v partnerskem odnosu Varen prostor v odnosu in pri samemu sebi Teorija navezanosti Individum v odnosu Varanje in nezvestoba Monogamija, spolnost, navezanost Notranja osvobojenost, stanje onkraj travme, samozadostnost Svoboda in poroka Ločitev Namen religije, zakramentalnost, cerkev Svobodna volja, sistemska terapija Davčne prednosti in cerkev Pogled na cerkev, nebesa, čudež Polariziranje, nauk cerkve Vprašanje prejšnjega gosta ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

Teorija pravi, da posttravmatska stresna motnja nastane kot posledica izpostavljenosti travmatičnemu dogodku. Nastopi lahko po tistem, ko je oseba doživela, videla ali izvedela za hudo fizično, psihično ali spolno nasilje, za posilstvo, mučenje ali ustrahovanje, za nenadno smrt bližnjega, za vojne spopade. Občutek življenjske ogroženosti in hkrati nemoči pusti v duši globoke sledi. Travmatični dogodki se vračajo v spomin in prizadeti osebi ne dajo miru. V obliki prebliskov jih podoživlja znova in znova. Doživlja strah, zaskrbljenost, močan občutek krivde, jezo, mučijo jo nočne more. Posttravmatska stresna motnja (PTSM) se razvije kot zapoznel ali podaljšan odziv na izjemno hude stresne dogodke. Teorija ne obeta nič dobrega. Kaj pa praksa? Podrobneje o posttravmatski stresni motnji, tudi o njenem obvladovanju in zdravljenju, v Glasovih svetov s psihologom prof. dr. Robertom Mastenom s Filozofske fakultete v Ljubljani.

Laura Smrekar je partnerica v svetovalni kadrovski družbi Competo, direktorica Zavoda Vitae+, za življenje po športni karieri, predavateljica in ambasadorka finančnega opismenjevanja mladih ter mentorica mladim v programu AmCham Young Professionals. Skupaj s partnerjema so leta 2010, času recesije, ustanovili zaposlitveno agencijo Competo, usmerjeno v iskanje in izbor vodstvenega in strokovnega kadra, z drugačnim poslovnim modelom ter se pogumno in drzno podali v svet podjetništva. Postali so ena izmed najbolj uspešnih agencij v našem prostoru. V zadnjem obdobju so razširili portfelj svojih storitev na področje razvoja kadrov in organizacij in se preoblikovali v svetovalno kadrovsko družbo. V Competu skrbi za področje komuniciranja in vodi projekte iskanja in izbora na področju marketinga, odnosov z javnostmi ter na kadrovskem področju. Ima dolgoletne izkušnje na področju trga dela, predvsem na področju iskanja in izbora kadrov. Pri svojem delu vsak dan srečuje veliko posameznikov, ki si bodisi želijo spremembo v svoji karieri oz. potrebujejo podporo svetovalca na področju raziskovanja lastnih kariernih ambicij. Svoje delo vidi tudi kot svoje poslanstvo. Uživa v tem, kar počne in prizadeva si, da bi čim več ljudi našlo svoje »sanjsko« delo« oz. bilo dovolj pogumnih in drznih, da živijo svoje karierne aspiracije. S komunikacijo na družbenih omrežjih ves čas odpira pomembne tematike s področja trga dela, zaposlovanja, ozavešča in spodbuja dobre prakse, razbija tabuje in si prizadeva, da bi vse več podjetij z dejanji postavili ljudi v osrčje svojega delovanja. Najbolj je ponosna, da so v 12ih letih uspeli zgraditi močno blagovno znamko, da imajo veliko zvestih partnerjev, da ji njihova rast predvsem posledica priporočil zadovoljnih strank ter, da imajo zavzeto in predano ekipo, ki strastno soustvarja zgodbo Competa. Naj quote: »Izberi si delo, ki ga imaš rad, in ne boš delal niti en dan v življenju« Konfucij Naj knjiga: No Rules Rules (Reed Hastings, Erin Mayer) Naj serija: Prijatelji in Teorija velikega poka (Veliki pokovci) Hobiji: Dolga hitra hoja, domači fitnes, »izdelovanje figuric« Najljubša hrana: Mediteranska hrana Najljubši podjetnik: Ivo Boscarol Naj app: WhatsApp, Slack, Google maps, Linkedin, Weather, Calendar Trije nauki: 1. Nič ni samoumevno. Prav je, da se tega zavedamo še posebej takrat, ko nam gre dobro. 2. Za dolgoročno rast in uspeh organizacija je pomembna konsistentnost in jasen fokus. 3. Šele ko dobro poskrbimo zase, lahko dobro skrbimo tudi za druge.

Rusijai brutaliai užpuolus Ukrainą, kuriai tenka kautis prieš gerokai ištekliais ir pajėgumais pranašesnį priešininką, pasigirsta abejonių, ar teisingo karo teorija pateisina savingynos pastangas, esant akivaizdžiai nelygioms sąlygoms. Abejones išsklaido katalikai moralės teologai - Ukraina turi teisę gintis. Teisėtas ne tik nesmurtinis jos piliečių pasipriešinimas neteisingai ir nemoraliai invazijai, bet, kol konflikto baigtis tebėra neaiški, teisėtas yra ir ginkluotas pasipriešinimas. Plačiau - vedamojo skiltyje.Gyvybės logika prieš mirties logiką: apie pagalbos iniciatyvą Ukrainos gimdyvėms pasakoja Jūratė Kuodytė.Griežti lenkų katalikiškos spaudos vertinimai dėl popiežiaus Pranciškaus pasisakymo apie Rusijos karo nusikaltimus Bučoje apžvelgia Giedrius Tamaševičius.Redaktorė Rūta Tumėnaitė

U osmoj, specijalnoj epizodi Zvuka misli, drugoj po redu posvećenoj 40. godišnjici postojanja IFDT, razgovarali smo s Petrom Bojanićem. Bilo je reči o novijoj istoriji Instituta, kao i o praksi i teoriji kontrainstitucije. Među sagovornicima su i Milivoj Bešlin, Igor Cvejić i Andrea Perunović.

Kviečiu Tave prenumeruoti mano Elektroninį Naujienlaiškį ir gauti mano nemokamą E-Knygą “Tinklinio Marketingo Juodasis Diržas” čia http://gediminonaujienlaiskis.lt/ kad nepraleistum naujausių mokymų :)Ar naudojiesi TikTok? Sek mane čia: https://www.tiktok.com/@verslotrenerisTaip pat prisijunk prie mano Telegram kanalo kur dalinsiuos mokymais, naujienomis ir kitais įdomiais dalykėliais https://t.me/tinklinismarketingas

"Kriticna Teorija Rase - Trojanski konj" dio je serije poruka pastora Michael Emadija koji govore o trenutnim velikim drustvenim dogadjanjima i promjenama.

V epizodi #67 je bil moj gost Tomaž Zwitter, profesor astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Dotakneva se tematik, kot so: Astrofizika Teorija v znanosti Vesolje in overitev hipotez Merjenje in zaznavanje Koncept Okamove britve Klimatska kriza Elon Musk, Izleti v vesolje in izziv časa Radovednost Inteligenca in sposobnost odločanja Kaj je čas in začetek vesolja Wikipedia, iskanje informacij in Twitter Kaj je prostor? Širjenje vesolja Teorija vsega in razumevanje zavesti iz zavesti same Primerjava virusa in življenje ter Nobelove nagrade Razviti svet in skrb za države v razvoju Znanstvena revolucija in napredek človeštva Razsvetljenski pogled na svet Teorija simulacije Svobodna volja in kazensko pravo Pogled astrofizika na trenutno stanje sveta Nasvet 12 letniku, ki ga zanima astrofizika ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

V Sloveniji je tudi prostor hudo relativen, tudi če pomislimo na že skoraj vsakodnevne proteste po prestolnici, ki sploh niso več novica. Kot bumerang se očitno vrača tudi svetovna energetska kriza, in to ravno na začetku kurilne sezone na severni polobli. Nas bodo res morale podivjane cene energentov pripraviti na toliko let odlagano varčevanje. Za zdaj sicer naš način življenja in svetovne smernice prej izgledajo kot norčevanje, ne pa varčevanje, recimo z elektriko.

Stāsta vīnzinis, grāmatas "Vīns un Nords" autors Aigars Nords Austrālietis Lens Evanss izstrādājis dzeršanas kapacitātes teoriju, kas vīnziņu un vīnmīļu vidū iemantoja kulta statusu uzreiz pēc Evansa nāves. Tie ir trāpīgi spriedelējumi par vīnu un tā lietošanu, piemēram, par to, ka pasaulē ir milzum daudz vīnu, taču ir arī ļoti daudz draņķīgu vīnu, ka prātīgi cilvēki dzer ar mēru un ka vīnu šķirņu, tekstūru, garšu un citu parametru daudzveidība ir tik milzīga, ka, lai visu izdzertu, nepietiek ne laika, ne kapacitātes... -------- Pārmērīga alkohola lietošana ir kaitīga veselībai!

4 Recommended literature: Dweck, C. S. (1999). Self-theories: Their role in motivation, personality and development. Philadelphia: Psychology Press. Dweck, C. S. (2006). Mindset: The new psychology of success. New York: Random House. Hong, Ying-yi, Chiu, Chi-yue, Dweck, Carol S., Lin, Derrick M.-S., Wan, Wendy (1999). Implicit theories, attributions, and coping: A meaning system approach. Journal of Personality and Social Psychology nr. 77 , pp. 588-599. Wood, Robert and Bandura, Albert (1989). Impact of conceptions of ability on self-regulatory mechanisms and complex decision making. Journal of Personality and Social Psychology nr. 56, pp. 407-415. Gerhard J. Ohrband Psychologist, author and consultant from Hamburg /Germany (*1979). Married, two sons. MA in psychology from the University of Hamburg. More than 14 years of experience teaching psychology as well as a consultant for UNICEF, Terre des Hommes, IOM, the EU and private companies. Speaks 21 languages. Contact gerhard.j.ohrband@gmail.com https://thegomethod.org/ On Linkedin: https://www.linkedin.com/in/gerhard-j%C3%B6rg-ohrband-22525147/ Twitter: https://twitter.com/JOhrband If you want to save time in learning a foreign language without a teacher, please check out my book “The GO Method” on Amazon.

Apie Jose Eduardo Agualusos knygą „Bendroji užmaršties teorija“ diskutuoja Dovydas Skarolskis, Paulius Kliučininkas ir Donatas Puslys.

Časovnica, literatura in dodatno gradivo so na voljo članom na platformi Patreon: https://www.patreon.com/znanostdobregapocutja   Zelo hvaležni bomo za vse ocene in komentarje na Apple Podcasts: https://bit.ly/apple-zdp   Sledite nam: Nenadov instagram: @nenad.feelgood Feelgood Skupnost na Facebooku: https://bit.ly/feelgoodskupnost Spletna stran: https://www.feel-good.si   Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp

Dramsko-gledališka smer na umetniški gimnaziji se je pred štirimi leti korenito spremenila. Prvotnim gledališkim vsebinam so dodali filmske vsebine, smer pa je dobila nov naziv: gledališče in film. Maturitetni predmet, ki letos nosi ime Zgodovina in teorija gledališča in filma je tako na maturi že 20 let, a samo gledališki del. Letos maturanti ta predmet prvič pišejo v razširjeni obliki, vključeno je tudi umetnostno področje filma, druga izpitna pola se tako navezuje izključno na filmsko umetnost. Več o predmetu in pripravi nanj pa v naslednjih minutah - Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorja Jerneja Jaklja, ki na ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča letos na ta izpit pripravlja tamkajšnje kandidate.

31 McClelland´s Theory of Motivation Learn about both basic and niche topics in Work and Organizational Psychology in less than five minutes a week. If you are an HR professional, you will get inspired to explore new areas beyond recruiting and payroll. If you are a CEO or entrepreneur, you will get an overview on the applied science of human factors at work. McClelland, D. and Burnham, D., Power is the Great Motivator, Harvard Business Review, 1977, 2001. McClelland, D (1988). Human Motivation. Cambridge University Press. Psychologist, author and consultant from Hamburg /Germany (*1979). Married, two sons. MA in psychology from the University of Hamburg. More than 14 year s of experience teaching psychology as well as a consultant for UNICEF, Terre des Hommes, IOM, the EU and private companies. Podcasts in 21 languages. Contact gerhard.j.ohrband@gmail.com https://thegomethod.org/ On Linkedin: https://www.linkedin.com/in/gerhard-j%C3%B6rg-ohrband-22525147/ Twitter: https://twitter.com/JOhrband If you want to discover my secrets for learning more than 21 languages, please check out my book “The GO Method” on Amazon. Benefit from a free webinar: https://www.thegomethod.org/services/free/ Intro music: Josef Liebeskind - Symphony No. 1 in A minor, Op. 4.The recording is in the public domain. Listen hereto the entire composition.

Cik aizspriedumaini esam pret citādo, cik atvērti esam pret dažādām kultūrām mūsu ikdienā un kādu stereotipu varā dzīvojam, kādi aizspriedumi dominē Latvijas sabiedrībā un vai šie aizspriedumi ir tikai un vienīgi Latvijas sabiedrībai piedēvējami – pieredze un teorija raidījumā Globālais latvietis. 21. gadsimts, kad uzklausām pieredzi Latvijā un ārpus tās. Sazināsimies ar Sandru Londonā, Dignu – Hurgadā, Elaini – Latvijā un eksperta lomā – pētnieks Mārtiņš Kaprāns.  Pieredzē dalās londoniete Sandra Martinson, kuras dzīvesbiedrs ir no Ganas, Digna Abuzeida, precējusies ar ēģiptieti, jaunās latviešu diasporas vadītāja Ēģiptē un brazīliete Elaine Brazila Bērziņa, kura kopš 2002 gada dzīvo Latvijā. Ar pētījumu “Starpkultūru stereotipi un aizspriedumi Latvijā” iepazīstina Mārtiņš Kaprāns, Latvijas Universitātes Filozofijas un socioloģijas institūta pētnieks. Par pētījumu arī stāsts raidījumā Zināmais nezināmajā.  

Šoreiz runāsim par viedokļiem kā radusies pasaule. Par galvenām pasaules izcelsmes teorijām, kā zinātne uz to skatās mūsdienās, kādi atklājumi ir par to šodien.

To je bonus epizoda, kakršne objavljamo za naše podpornike. Če nas želiš podpreti tudi ti, obišči hvalazavseribe.si in nas podpri. Hvala vsem, ki nas že in ki nas še boste. Seveda pa hvala tudi vsem, ki nas poslušate. Brez vas nas ne bi bilo. Bonus epizod se je zaenkrat nabralo že krepko čez 25, kot kaže pa jih bo vedno več, ker imamo vedno več venizsekov.

Mnogo poslušalcev, pa tudi državljanov na sploh se čudi, nekateri se celo razburjajo nad valom zamenjav, ki je zalil našo družbeno stvarnost. Zamenjave so ob koronavirusu druga najbolj popularna tema trenutka, po našem svetem prepričanju pa bi mu morale v medijskih objavah stati ob boku. Piše: Marko Radmilovič

Episode 14: Fiedlerova teorija vodstva Recommended literature: Fiedler, F. E. (1967). A theory of leadership effectiveness. New York: McGraw-Hill. Peters, L.H., Hartke, D.D., & Pohlmann, J.T. (1985). Fiedler’s contingency theory of leadership: An application of the meta-analysis procedures of Schmidt and Hunter. Psychological Bulletin, 97, 274-285. Gerhard J. Ohrband Psychologist, author and consultant from Hamburg /Germany (*1979). Married, two sons. MA in psychology from the University of Hamburg. More than 14 years of experience teaching psychology as well as a consultant for UNICEF, Terre des Hommes, IOM, the EU and private companies. Speaks 21 languages. Contact gerhard.j.ohrband@gmail.com https://thegomethod.org/ On Linkedin: https://www.linkedin.com/in/gerhard-j%C3%B6rg-ohrband-22525147/ Twitter: https://twitter.com/JOhrband If you want to discover my secrets for learning more than 21 languages, please check out my book “The GO Method” on Amazon. Benefit from a free webinar: https://www.thegomethod.org/services/free/ Intro music: Josef Liebeskind - Symphony No. 1 in A minor, Op. 4.The recording is in the public domain. Listen here to the entire composition.

Konferencija "Jėzus gydo ir laisvina". Kun. Mindaugas Malinauskas SJ kalba apie meditaciją.

Konferencija "Jėzus gydo ir laisvina". Kun. Mindaugas Malinauskas SJ kalba apie meditaciją.

Episode 10 Vroomova teorija motivacije Recommended literature: Van Eerde, W., & Thierry, H. (1996). Vroom’s expectancy models and work-related criteria: A meta-analysis. Journal of Applied Psychology, 81 (5), 575-586. Vroom, V. (1964). Work and motivation. New York: Wiley. Gerhard J. Ohrband Psychologist, author and consultant from Hamburg /Germany (*1979). Married, two sons. MA in psychology from the University of Hamburg. More than 14 years of experience teaching psychology as well as a consultant for UNICEF, Terre des Hommes, IOM, the EU and private companies. Speaks 21 languages. Contact gerhard.j.ohrband@gmail.com https://thegomethod.org/ On Linkedin: https://www.linkedin.com/in/gerhard-j%C3%B6rg-ohrband-22525147/ Twitter: https://twitter.com/JOhrband If you want to discover my secrets for learning more than 21 languages, please check out my book “The GO Method” on Amazon. Benefit from a free webinar: https://www.thegomethod.org/services/free/ Intro music: Josef Liebeskind - Symphony No. 1 in A minor, Op. 4.The recording is in the public domain. Listen here to the entire composition.

Desetega avgusta 1632 se je na sedežu jezuitskega reda v Rimu sestalo pet mož, oblečenih v črne meniške halje, ki so imeli pred seboj pomembno nalogo: v imenu Rimskokatoliške cerkve so morali presoditi, katere nove ideje, ki so takrat krožile med učenjaki, smejo dopustiti in katere je treba prepovedati. Na seji so obravnavali vprašanje, ali lahko matematiki o črti razmišljajo, kot da je sestavljena iz neskončnega števila neskončno majhnih delov. -- Z vašo podporo pripovedujemo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način : kvarkadabra.net/podpri/ --

Episode 6 Teorija karakteristika posla Recommended literature: Fried, Y., & Ferris, G. R. (1987). The validity of the job characteristics model: A review and meta‐analysis. Personnel Psychology, 40(2), 287–322. Hackman, J. R. & Oldham, G. R. (1976). Motivation through the design of work: Test of a theory. Organizational Behavior and Human Performance, 16, 250–279. Oldham, G. R., & Hackman, J. R. (2010) Not what it was and not what it will be: The future of job design research. Journal of Organizational Behavior, 31, 463–479. Pierce, J. L., Jussila, I., & Cummings, A. (2009). Psychological ownership within the job design context: Revision of the job characteristics model. Journal of Organizational Behavior, 30(4), 477–496. Gerhard J. Ohrband Psychologist, author and consultant from Hamburg /Germany (*1979). Married, two sons. MA in psychology from the University of Hamburg. More than 14 years of experience teaching psychology as well as a consultant for UNICEF, Terre des Hommes, IOM, the EU and private companies. Speaks 21 languages. Contact gerhard.j.ohrband@gmail.com https://thegomethod.org/ On Linkedin: https://www.linkedin.com/in/gerhard-j%C3%B6rg-ohrband-22525147/ Twitter: https://twitter.com/JOhrband If you want to discover my secrets for learning more than 21 languages, please check out my book “The GO Method” on Amazon. Intro music: Josef Liebeskind - Symphony No. 1 in A minor, Op. 4.The recording is in the public domain. Listen here to the entire composition.

Episode 5 Teorija više resursa i opterećenje rada - Uvod Recommended literature: Wickens, Christopher D. (2008). Multiple Resources and Mental Workload. Human Factors, vol. 50, pp. 449-455. Gerhard J. Ohrband Psychologist, author and consultant from Hamburg /Germany (*1979). Married, two sons. MA in psychology from the University of Hamburg. More than 14 years of experience teaching psychology as well as a consultant for UNICEF, Terre des Hommes, IOM, the EU and private companies. Speaks 21 languages. Contact gerhard.j.ohrband@gmail.com https://thegomethod.org/ On Linkedin: https://www.linkedin.com/in/gerhard-j%C3%B6rg-ohrband-22525147/ Twitter: https://twitter.com/JOhrband If you want to discover my secrets for learning more than 21 languages, please check out my book “The GO Method” on Amazon.

Sveiki, mielieji! Čia BreakingFit podcastas, kuriame, beje, per ateinančias kelias savaites girdėsite „Sportis“ studijos kineziterapeutes Santą ir Daivą, kalbančias kasdieninėmis aktualiomis sveikatingumo temomis, tad sekite mus ir nepraleiskite epizodų! Na, o šiandienos epizode svečiuojasi kineziterapeutė Santa Povilonytė. Įdomiausia tai, kad ją bandžiau kalbinti jau trečią kartą ir kaskart kažkas nutikdavo mūsų įrašui. Buvo net taip, kad prakalbėjusios gerą valandą supratom, jog įrašinėjau neįjungusi mikrofono, bet pagaliau pavyko! Tik temos jau kiek kitokios, nes ir pati Santa yra kitokiame savo gyvenimo etape. Tad trumpai, apie ką aš čia: Truputėlį kalbėjome apie tai, kaip vaikystė ir paauglystė siejosi su sportine veiklas.Kaip galiausiai atsirado kineziterapija jos gyvenime.Kaip atrodo kineziterapijos studijos. Teorija vs praktika.Kaip atrodė Santos karjera po mokslų.Kodėl galiausiai Santa nusprendė dirbti sau.Kas yra „Sportis“ ir kodėl jis atsirado.Kam Santai reikalinga pilateso trenerės profesija ir kas yra tas pilatesas.Kineziterapija ir karantinas: kokiais klausimais įmanoma kineziterapeutui padėti nuotoliniu būdu.Keletas pavyzdžių iš gyvenimo.Pirmoji pagalba nutikus traumai.Apie tai, ko išmokė šis karantino laikotarpis Santos asmeninėje ir profesinėje srityje. Žinoma, palietėme ir daugiau temų, tad kviečiu pasiklausyti.

Leģendārais "Tavā istabā" podcasts ir atpakaļ ar jaunu epizodi, kurā pastāstām jums par to, cik ilgi skorpioni var aizturēt elpu un to, cik garu līniju var novilkt ar vienu zīmuli. Tāpat, mēs pastāstīsim arī par mūsuprāt visdīvainākajām vai īpatnējākajām sazvērestības teorijām, kuras pastāv pasaulē Lūdzu, dalieties ar šo epizodi ar jūsu draugiem un sekojiet mūsu instagram kontam - https://www.instagram.com/tava.istaba Kristaps & Mārtiņš

O novom virusu korona mogli smo da čujemo svašta - da nije gori od običnog gripa, da je biološko oružje, ali i da ga je stvorio američki milijarder Bil Gejts kako bi vakcinom koju bi finansirao zavladao svetom. U trećoj epizodi podkasta „KRIK naglas“ naša novinarka Marija Vučić govori o ovim i drugim teorijama zavere, o tome zašto su one besmislene, ali i opasne, zašto je važno tragati za činjenicama i koliko taj posao može da bude težak, posebno u Srbiji. Podsećamo da KRIK tim u blogu uživo svakodnevno izveštava o korona virusu, a naš portal RasKRIKavanje proverava sumnjive vesti sa vaših njuzfidova. Razgovor vodi Vesna Radojević

Da so pri ustvarjanju odrske magije nepogrešljivi igralci, režiserji in dramatiki, ni menda nobena skrivnost. A ko pogledamo pobližje, vidimo, da je gledališče življenjsko odvisno tudi od številnih drugih, od ljudi, ki nemara ne stojijo v soju najbolj bleščavih žarometov, katerih delo pa je vendarle bistveno. Mednje gotovo lahko prištejemo dr. Lada Kralja, dramaturga, prevajalca, urednika, literarnega in gledališkega zgodovinarja ter dolgoletnega predavatelja na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski Filozofski fakulteti. Kot soustanovitelj ter prvi umetniški vodja dveh eksperimentalnih in v marsičem prelomnih gledaliških institucij, Gledališča Glej in Pekarne, je bil Kralj od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja ključna figura pri utemeljevanju in širjenju povsem nove, avantgardne estetike v našem teatru, se pravi pri uveljavljanju novega odnosa do občinstva in do dramskega besedila, novih uprizoritvenih načel in rešitev, ki so navsezadnje trajno razširili meje možnega oziroma predstavljivega v slovenskem gledališču. Pozneje je bil Kralj umetniški vodja Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, predsedoval je tudi žiriji Borštnikovega srečanja in žiriji, ki podeljuje Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo. Ta praktični gledališki angažma pa je v vseskozi dopolnjeval z znanstvenim raziskovanjem. Kot literarni zgodovinar se je posvečal predvsem zgodovinski avantgardi in ekspresionizmu, v vlogi urednika je bdel nad izdajo zbranih del Slavka Gruma, za naš intelektualni milje pa se zdi še prav posebej dragocena njegova temeljna literarnoteoretska študija Teorija drame s konca devetdesetih let. Spričo vsega povedanega se zdi malodane samoumevno, da mu je konec prejšnjega meseca Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije podelilo nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo. OB tej priložnosti smo dr. Kralja povabili pred mikrofon Kulturnega fokusa. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Trumpa informacinė „Radiocentro" laida apie mokslo naujienas ir naujausius pasiekimus.Klausyk šiokiadieniais 13.30 val. per „Radiocentrą" arba mūsų podkaste „Mokslas šiandien“.

Tema ove epizode je Gaia hipoteza i pitanje njene komplementarnosti sa teorijom evolucije.Pričali smo o tome šta su osnovni principi Gaia hipoteze, kako su James Lovelock i Lynn Margulis došli do tih ideja, a onda smo se fokusirali na kritike Gaia hipoteze, pre svega na rad "Darwinizing Gaia" Freda Doolittlea. Gosti:dr Milan M. Ćirković, Astronomska opservatorija Beograddr Srđa Janković, Univerzitetska dečija klinika & Radio Beograd (emisija Solaris) Preporučena literatura za dalje istraživanje: James Lovelock, Gaia: A New Look at Life on Earth (2000) [1979]Lynn Margulis, Symbiotic Planet: A New Look at Evolution (1998)Lynn Margulis & Dorian Sagan, Slanted Truths: Essays on Gaia, Symbiosis, and Evolution (1997)Doolittle, F. 2017. Darwinizing Gaia, Journal of Theoretical Biology 434, 11-19

Absurdo teorija sako, kad pastangos suvokti visatos paslaptis - bevaisės. Užtat valdžios ekonominiuose apmąstymuose paslapčių mažai, o absurdo – daug. Taip pat nenugalimas noras spėti ateitį – ko laukti ateinantį dešimtmetį? Ir augantis blaivių barų populiarumas. Ar atėjo laikas išblaivėti? Ved. Jurgita Čeponytė ir Mindaugas Aušra.

„Haoss ir manī, tāpat kā zirgs ir manī, ” - atzīst mākslinieks Ivars Heinrihsons, kura jaunākajai izstādei galerijā „Māksla XO” dots  nosaukums „Haosa teorija”. Ivara Heinrihsona līniju mudžekļi un to dinamika top par precīzu vizuālu skaidrojumu pašai haosa teorijai. "Šī atšķiras, ka atbilstoši tēmai, es pārskatu to, kas ir darīts iepriekš. Atklāju, ka tas ir aktuāls šodien. Šaurāk man, bet plašāk apziņas, sajūtu līmenī tēma aktuāla. Tā rosina arī uz tīrāku formu. Atšķirībā no iepriekšējiem zirgu te mazāk redz, lai arī tas ir rosinošais," par savu izstādi stāsta mākslinieks Ivars Heinrihsons. Mākslinieks uzskata, ka tas rosina ar saturisko kustību un tā izpaužas kā žests. Tā šī izstādes atšķiras no iepriekšējām, kur varēja pazīst zirgus, balerīnas, klavieres. Šeit ir esence no tā visa. Savukārt Liepājā koncertzāles „Lielais Dzintars” vestibilā vēl šonedēļ skatāma trīs Heinrihsonu – Helēnas, Annas un Ivara kopīga izstāde „Sajūtu taksonomija. Heinrihsoni”. Liepājā Ivars Heinrihsons rāda lielformāta gleznu sēriju "Kods", kas ir daļa no izstādes projekta, kurš pagājušā gadā risinājās Spānijā Abstraktās mākslas muzejā. Būt mainīgam savā nemainībā, tās ir mākslinieka lozungs. To, ka viņam tas izdodas, īpaši var pārliecināties viņa jaunākajā izstādē. Ivara Heinrihsona personālizstāde „Haosa teorija” galerijā „Māksla XO” skatāma līdz 6.janvārim.

- Vesti iz Centra za promociju nauke- Vesti iz nauke- Istraživačka stanica Petnica i novi obrazovni programi- Petnica Summer Institute 2016: Međunarodna letnja škola opšte teorije relativnosti za studente- Opšta teorija relativnosti- Ajnštajnove jednačine i njihova rešenja- Pogled ka kvantnoj teoriji gravitacije- Jedan pisac, jedna knjiga: Džordž Gamov, "Jedan, dva, tri... do beskonačnosti"Gosti:- dr Marko Simonović, Institut za napredne studije u Prinstonu (SAD)- dr Ivan Milić, Maks Plank Institut za istraživanje Sunčevog sistema, Getingen (Nemačka)- Vigor Majić, direktor Istraživačke stanice PetnicaMuzika: Majls Dejvis

- Ruđer Bošković i teorija svega- Vesti iz nauke- Jedan pisac, jedna knjiga: Mirča Elijade, "Mladost bez mladosti"

- Vesti iz Centra za promociju nauke- Vesti iz nauke- Teorija putovanja kroz vreme- Praksa putovanja kroz vreme (u naučnofantastičnom diskursu)- Preporuka prevodiocima: Gerald Holton, "Science and Anti-Science"- Jedan pisac, jedna knjiga: Kurt Vonegat, "Vremetres"

Ljudje bodo vedno skušali izboljšati sami sebe. To je osnovna predpostavka ekonomije, ki implicira na to, da bodo ljudje vedno poskušali in se raje vzpenjali po socialni lestvici navzgor kot padali navzdol. V pričujočem podpoglavju me zanima, kako je s tem povezana umetnost. Maslow je leta 1943 v svojem članku »Teorija človekove motivacije« človekove potrebe po piramidnem sistemu razdelil na osnovne oz. nižje (to so najpomembnejše potrebe za človekovo preživetje) in višje (potrebe po osebnostni rasti, socializaciji, znanju itd.). Šele ko so zadovoljene človekove fiziološke potrebe, človek začuti potrebo po uresničevanju psiholoških potreb. Tako posameznik napreduje navzgor po piramidi potreb, te si sledijo od najnižje do najvišje, prioritete pa se prilagajajo glede na nivo potreb. Kot zadnje in najvišje potrebe človeka prikaže v točki, kjer se človek zave lastne potencialnosti in jo realizira ter v končni točki celo preseže svoj ego in razmišlja o sebi kot integriranem delcu večje celote, univerzuma.

Dare Leban je nedavno izdal knjižico Teorija o strahu s podnaslovom O napačnem učenju strahu in povzročanju stresa otrokom in odraslim zaradi nepoznavanja definicije strahu. Zaradi težav v duševnem zdravju in poskusov, da bi opustil predpisana zdravila, je Dare Leban začel raziskovati, od kod izvirajo njegove težave.

»Klasična doktrina pravi, da smo zato, / da delamo, novodobna, da delamo, / da smo, dadaistična samo da, da, da, / moja ne pravi nič, saj je ravno nič njena / doktrina.« lahko, med drugim, preberemo v novi knjigi poezije Blaža Lukana Teorija ničesar. O njej, o tem, kako vseprežemajoč je nič, ki ga tematizira, pa še o čem drugem bo Blaž Lukan spregovoril v pogovoru s Tino Kozin. Foto: Maj Pavček

Irma Baralija je profesorica filozofije i sociologije, magistrica političkih nauka. Iza sebe ima niz godina rada u različitim školama u Mostaru (bosanski i hrvatski plan i program, te program Međunarodne diplome), kao predavačica na predmetima Sociologija i Teorija spoznaje.

Novinarje pri študiju učijo, da morajo biti naslovi člankov informativni, jedrnati in nedvoumni. Teorija je teorija. Praksa pa praksa.

Študentje so postali pridni, to pa ni razlog za veselje, pravi socialna psihologinja, ki že 50 let preučuje odnose med posameznikom in družbo.

Razgovarali smo s Dr. sc. Elvirom Mlivić Budeš, vlasnicom tvrtke Filaks, o početcima, što ljude tišti kada započinju poduzetničku karijeru, o preduvjetima i koracima za samostalnost. Elvira je jedna od najcjenjenijih i najpoznatijih savjetnica za poduzetnice i poduzetnike koji tek počinju, i njena strast je pomoći ljudima da započnu svoj posao na solidnim temeljima i da se ohrabre krenuti samostalno u poduhvate koji će im dugoročno promijeniti život na bolje. Osnivačica je Filaksa, Vedre kuće znanja, gdje radi na aktivnostima poslovnog savjetovanja, usavršavanja i edukacije doprinosi razvoju i ostvarenju poslovnih ciljeva klijenata. Inovativnim idejama pridonosi razvoju tržišta i motivira pojedince i organizacije na uključivanje u proces cjeloživotnog učenja. Elvira Mlivić Budeš je poduzetnica i konzultantica koja se od 2001. godine bavi razvojem poslovnih vještina. Do sada je uspješno surađivala s preko 600 pravnih osoba, a preko 1000 fizičkih osoba pohađalo je verificirane programe usavršavanja i radionice u Vedroj kući znanja. Diplomirala je marketing na Ekonomskom fakultetu u Zagrebu te zatim i završila Poslijediplomski studij Teorija i politika marketinga na Ekonomskom fakultetu u Zagrebu i 2003. godine stekla titulu magistrice društvenih znanosti. Završila je Poslijediplomski doktorski studij hrvatske kulture na Filozofskom fakultetu u Zagrebu (interdisciplinarna područja znanosti/polje projektni menadžment) i 2014. godine stekla titulu doktorice znanosti. Paralelno, kontinuirano se educira u području osobnog razvoja (antropološka medicina, NLP, autogeni trening, tehnika emocionalne slobode). Iskustvo u praksi stjecala je surađujući s hrvatskim i inozemnim poduzećima na različitim pozicijama: Voditelj marketinga, Voditelj prodaje, Propagandist, Copywriter, Account Manager, Client Service Director i na kraju kao vlasnica obrta za poslovno savjetovanje Ars marketing (2001-2007.) i direktorica tvrtke Filaks (od 2007. do danas). Od 2016. godine je predavačica marketinških kolegija na Visokom učilištu Algebra. Od 2004. godine organizirala je 15 većih skupova i konferencija za različite ciljne skupine (poslovne žene, poslovne tajnice, duhovni menadžment, kreativnost, vođenje itd). Gostovala je u mnogobrojnim radijskim i televizijskim emisijama koje su obrađivale teme s područja menadžmenta, poduzetništva i marketinga. Gostovala je i na brojnim konferencijama i skupovima za različite ciljne skupine (poslovne žene, poduzetnici, kozmetičari, turistički djelatnici, tajnice, menadžeri, marketinški stručnjaci itd). Na društvenim mrežama okuplja preko 20.000 ljudi. Nije joj cilj biti primjer ili uzor, već koristan putokaz na putu prema uspjehu. Popis objavljenih knjiga i priručnika:  Autorica je priručnika Čestitam dobili ste posao (2002) Koautorica je knjige “Abeceda uspješne prodaje” (2006) Autorica je u knjizi “Primijenjeno poduzetništvo” (2006) Autorica je u knjizi “Temeljne funkcije upravljanja” (2007) Glavna je urednica priručnika “Marketinški vodič 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 i 8 (2008-2013) Gošća autorica je u knjizi “Recite to jasnije i glasnije” (2009) Koautorica je knjige “Vražja posla: Kako preživjeti (ne)moguće poslovne situacije” (2011) Autorica je radne bilježnice za osobni razvoj i kreativno razmišljanje „Krila zahvalnosti“ (2015) Autorica je priručnika “Vodič kroz obilje” (2016) Autorica reizdanja radne bilježnice “Krila zahvalnosti” (2017) Autorica reizdanja radne bilježnice “Moje obilje” (2017) Autorica knjige “Sanja, Anja i Tanja – Snaga izvrsnih ljudi” (2017) Autorica je preko 400 stručnih članaka s područja komunikacije, menadžmenta, poduzetništva, marketinga i prodaje te osobnog razvoja Od 2013. do 2017. blogerica na: poduzetnica.blogspot.com Od 2017. blogerica na: parsekundizatebe.blogspot.com Od 2018. blogerica na: dnijevnik.blogspot.com   Elvira ima iskustvo pomaganja doslovno tisućama ljudi, poslušajte i vi kako može pomoći vama!

Boštjan Videmšek je nazaj. Tokrat je govora o Turčiji in Siriji. Feedback je vedno dobrodošel. Lahko nam težite na Twitterju oziroma preko maila podrobnosti(afna)apparatus.si. Podrobnosti lahko finančno tudi osebno podprete. Zapiski: Kriki iz Alepa »Moja sveta vojna je skrb za bolnega očeta« Globalno igranje s sirskimi življenji Odprta vrata diktature »Bojim se, da je odločitev […]

Ob odsotnosti Nine in Olivije, se v zadnja dva dela tretje sezone Sherlocka zapodijo štirje fantje. Boštjanu in Anžetu se tako pridružita Matevž Luzar in nova Glava – Nejc Štukelj. Teorija zarote, Sherlock in Moriarty sta brata Detajl pri smrti Moriartyja http://en.wikipedia.org/wiki/Father_Brown http://en.wikipedia.org/wiki/Father_Brown_(2013_TV_series) Game of Thrones trailer GoT Behind the scene stopimoskupaj.si Mamin dan – […]