Podcasts about unescov

Med fašenkom je kurente, orače, pokače in druge pustne maske srečati malodane povsod, najbolj številni so seveda na povorkah na Ptuju in v okolici. A poslanstvo kurenta, podeželske etnografske maske, ostaja obhod po vaseh na Dravsko-ptujskem polju in Halozah. Prav ta kurentov obhod je od leta 2017 vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Izročila se koranti - kot jim pravijo v Láncovi vasi, s skoraj 100-letno tradicijo - skrbno držijo. Pri obhodu po domači vasi se je korantom pridružila Gabrijela Milošič.

Najbolj razširjena domača obrt v Sloveniji je klekljanje čipk. V več kot 260 krajih delujejo različne skupine in društva, zato ni čudno, da je klekljanje čipk na Slovenskem od leta 2018 uvrščeno na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. V Sloveniji delujejo tri čipkarske šole, in sicer v Žireh, Železnikih in Idriji. In ker je prav zadnja zibelka klekljanja čipke, ni presenetljivo, da je čipkarska šola v Idriji najstarejša ustanova na svetu, ki nepretrgoma skrbi za prenos znanja in veščin klekljanja na mlajše rodove. Kako poteka pouk klekljanja na osnovni šoli, izvemo v oddaji Nedeljska reportaža.

Ime meseca maja je postala Saša Matko, predsednica sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici zdravstvene in babiške nege, ki je aktivno sodelovala pri vpisu babištva na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Izročitev listine je uradno zapečatila vpis babištva na Unescov seznam, hkrati pa Slovenijo zavezuje k boju za javno zdravstvo, varnost žensk in reproduktivne pravice.

Ime tedna je postala Saša Matko, predsednica sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici zdravstvene in babiške nege, ki je aktivno sodelovala pri vpisu babištva na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Izročitev listine je uradno zapečatila vpis babištva na Unescov seznam, hkrati pa Slovenijo zavezuje k boju za javno zdravstvo, varnost žensk in reproduktivne pravice.Kandidata sta bila še: Oto Pestner, legenda slovenske zabavne glasbe, ki je v svoji karieri nastopil na okoli 10 tisoč koncertih, izdal prek 45 solističnih albumov, še enkrat toliko s skupino New Swing Quartet, prek 30 z Alpskim Kvintetom, kot skladatelj, aranžer, producent in izvajalec pa je sodeloval pri več kot 5 tisoč skladbah. Je prejemnik Zlate piščali za življenjsko delo; Maruša Zorec, ena najvidnejših slovenskih arhitektk, ki se večinoma posveča prenovi prostorov in stavb kulturne dediščine ter intervencijam v historične ambiente. Med njenimi najodmevnejšimi deli sta prenovi Plečnikove hiše in Švicarije v Ljubljani. Za svoj mednarodno prepoznan in cenjen arhitekturni opus je prejela prestižno evropsko priznanje, arhitekturno medaljo Heinrich Tessenow 2024.

Spomin sveta se imenuje Unescov register, namenjen pa je predstavitvi pisne in dokumentarne dediščine, ki jo hranijo kulturne in druge ustanove z vsega sveta. Trenutno je na seznamu vpisanih 494 enot pisne in dokumentarne dediščine svetovnega formata. Leta 2020 pa je bil pod okriljem Nacionalne komisije za Unesco ustanovljen tudi naš Nacionalni odbor Spomin sveta. Njegova naloga je bila, da med slovensko dokumentarno dediščino izbere deset enot, ki so jih na nacionalno listo uvrstili dve leti pozneje. In teh deset najimenitnejših dokumentov, ki pričajo o slovenstvu in slovenskem narodu, je zdaj na ogled na razstavi Spomin Slovenije v Narodnem muzeju Slovenije.

Izteka se leto 2022, ki ga je zaznamovala 150-ta obletnica rojstva velikega arhitekta Jožeta Plečnika. Jubilejno leto je slovenski kulturni prostor pospremil s številnimi dogodki in razstavami – največje priznanje njegovemu delu v svetovnem merilu pa je uvrstitev Plečnikove Ljubljane na prestižen Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Prihodnje leto 2023 bo posvečeno drugemu velikemu slovenskemu arhitektu in vizionarju, profesorju in akademiku Edvardu Ravnikarju. V tokratni oddaji o tem, kako je svojega profesorja Edvarda Ravnikarja doživela Majda Kregar, občudovala ga je kot arhitekta in umetnika.

Nesporno dobra novica tedna je vpis čebelarstva in reje lipicancev na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Vse ostalo dogajanje je tudi dediščina, a taka, s katero je težje živeti. Skoraj vsaka centrifuga zadnjih deset let bi se lahko začela in končala z zdravstvom, a začnimo raje z referendumsko nedeljo. Kot je sporočila državna volilna komisija, bo spremenila roke, tako da bodo ob zelo očitnih rezultatih vsi trije na referendumih potrjeni zakoni lahko uveljavljeni še letos. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe.

Vlada ter sindikati zdravstva in socialnega varstva korak bliže sklenitvi stavkovnega sporazuma, Fides članom poslal anketo o nadaljnjih dejavnostih.Nekdanji minister Janez Cigler Kralj dvomi o uveljavitvi zakona o dolgotrajni oskrbi čez leto dni.Odgovorni za zaščito mladoletnih po škofijah in redovih so prisluhnili žrtvi spolne zlorabe.vlada z novimi ukrepi naslavlja podražitev elektrike.Ogroženost Slovenije zaradi vojne v Ukrajini ostaja nespremenjena, politika enotna v podpori Zelenskemu.kmetijska ministrica v Halozah- bo šele prihodnje leto prišlo do sprememb točkovanja območij z omejenimi dejavniki?Lipicanci in čebelarstvo vpisani na Unescov seznam nesnovne dediščine.Odbojka: Ekipa ACH Volleya v ligi prvakov izgubila pomembni točki.Vreme- oblačno s padavinami, ponoči sneg do nižin.

Nominaciji, povezani s tradicijami reje lipicancev in čebelarstva v Sloveniji, sta za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine prejeli pozitivno oceno ocenjevalnega telesa Medvladnega odbora za varovanje nesnovne kulturne dediščine. O vpisu na seznam bodo odločali konec novembra. Na Dunaju živeča slovenska umetnica Maruša Sagadin je letošnja dobitnica nagrade Otta Mauerja, ki jo od leta 1981 podeljuje Sklad Otta Mauerja Dunajske nadškofije. Zaporna kazen za okoljska aktivista, ki sta se znesla nad Vermeerjevo mojstrovino.

Zeleni in trajnostni turizem v povezavi z ohranjanjem in predstavljanjem kulturne in naravne dediščine, je zapisan v razvojnih načrtih marsikatere slovenske občine. Projektu »Ljubljanica« je Unesco podelil znak najboljših praks za podvodno arheologijo v svetovnem merilu. Kako daleč ali kako blizu je Nauportus oziroma Vrhnika pridobitvi Centra za podvodno arheologijo in uvrstitvi na Unescov seznam svetovne dediščine? Kaj pomeni oblikovanje »zelenega prstana«? Ali je realna širitev Notranjskega regijskega parka do meja Ljubljanskega barja? Kako plovnost Ljubljanice uskladiti z varovanjem kulturne dediščine in interesi lokalnih skupnosti? Gosta nočnega programa sta bila nekdanji vodja projekta »Moja Ljubljanica« in oblikovalec celostnih prostorskih rešitev Janko Skodlar in trajnostni bojevnik dr. Benjamin Leskovec.

Letos mineva 150 let od rojstva Jožeta Plečnika, gotovo enega najbolj genialnih umetnikov v slovenskem prostoru pa tudi – kakor je lani poleti dokazal vpis njegovih del v Ljubljani na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine – enega največjih svetovnih arhitektov 20. stoletja. Toda: kdaj natanko je Plečnik postal Plečnik? Kdaj in v kakšnih okoliščinah je našel svoj resnični izraz, svojo prepoznavno govorico? Kako se je, skratka, iz »zgolj« talentiranega arhitekta preobrazil v pravega vizionarja? – Naš znameniti umetnostni zgodovinar, dr. France Stele, je bil prepričan, da se je ključen premik v arhitektovem razvoju zgodil med letoma 1898 in 1899, ko je Plečnik odšel na študijsko potovanje po Italiji in si od blizu ogledal osupljivo stavbno in urbanistično dediščino Apeninskega polotoka. A kako je to mogoče? Kako je možno, da je soočenje s stoletja staro arhitekturo romanike, gotike, renesanse in baroka Plečniku pomagalo odkriti arhitekturno govorico, ki je, kot se je navsezadnje pokazalo, ustrezala 20. stoletju, sicer razvpitemu po zagrizenem zaziranju v prihodnost, zaziranju k vsemu radikalno novemu? – V odgovor na to vprašanje je Stele pred pol stoletja objavil knjigo Arhitekt Jože Plečnik v Italiji, knjigo, ki so jo s predgovorom umetnostnega zgodovinarja in našega vodilnega »plečnikoslovca«, dr. Petra Krečiča, pred nedavnim ponatisnili pri založbi Beletrina. Zato smo v tokratnem Kulturnem fokusu odgovor na vprašanje, kdaj in kako je Plečnik postal Plečnik, iskali prav v pogovoru z dr. Krečičem. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Skica za spomenik Gutenbergu, ki jo je Plečnik izdelal še v študentskih letih (Goran Dekleva)

Človek se je učlovečil takrat, ko je nastala prva zgodba, pravi letošnji Prešernov nagrajenec Feri Lainšček. Čeprav se zdi, da je še eno nečloveško leto za nami, pa to ne drži v celoti, saj se je v iztekajočem se letu zgodilo nekaj dogodkov desetletja. Med njimi je vpis Plečnikovih del na Unescov seznam, dobili smo Cukrarno, ki sodi med največje infrastrukturne projekte v kulturi, pianist Aleksander Gadžijev se je uvrstil v finale slovitega Chopinovega tekmovanja, slovensko zborovstvo pa je pripravilo mednarodno odmevni festival Evropa cantat. To je nekaj dogodkov v letu, ki je bilo znova zahtevno zaradi epidemije, za napetost pa je kljub rekordnemu proračunu skrbel minister Simoniti.

Slovenski škofje v prazničnih voščilih: Dete v jasicah je naš RešiteljBo jasličarstvo vpisano tudi na Unescov seznam svetovne dediščine?Samotestiranje v teh dneh priporočeno tudi če boste v krogu družine.Dan samostojnosti nas v dobro vseh vabi k medsebojnemu spoštovanju in dialogu.Tudi v tujini med prazniki ostrejši ukrepi in večinoma brez silvestrovanj na prostem.Direktor UKC Ljubljana Golóbič ponosen na zaposlene, predane delu tudi med prazniki.Karitas Maribor z nadškofom Cviklom s prazničnim kosilom razveselila 45 brezdomcev.Šport: Na novoletno skakalno turnejo tudi preboleli po covidu Žiga Jelar.Vreme: Na severovzhodu delno jasno, drugod oblačno; na jugozahodu bo občasno rosilo.

Človek se je učlovečil takrat, ko je nastala prva zgodba, pravi letošnji Prešernov nagrajenec Feri Lainšček. Čeprav se zdi, da je za nami še eno nečloveško leto, to ne drži v celoti. Zgodilo se je namreč tudi nekaj dogodkov desetletja. Med njimi je vpis Plečnikovih del na Unescov seznam, dobili smo Cukrarno, ki sodi med največje infrastrukturne projekte v kulturi, pianist Aleksander Gadžijev se je uvrstil v finale slovitega Chopinovega tekmovanja, slovensko zborovstvo pa je pripravilo mednarodno odmevni festival Europa cantat. To je nekaj dogodkov v letu, ki je bilo znova zahtevno zaradi pandemije, za napetost pa je kljub rekordnemu proračunu skrbel minister Simoniti. Izbor vrhuncev in zdrsov leta 2021 je pripravil Aleksander Čobec.

Glavno mesto Slovenije je zaradi del Jožeta Plečnika urbanistična in arhitekturna celostna umetnina. Je eno redkih mest na svetu, ki so tako temeljito zaznamovana z delom enega samega arhitekta. Vse to in še več so očitno prepoznali v Odboru za svetovno dediščino Unesca, saj so letošnjega julija izbrana dela mojstra Plečnika v Ljubljani vpisali na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Kar je seveda zgodovinski dosežek za Slovenijo in izjemno, novo priznanje svetovne javnosti. O tem, kaj to priznanje zares govori o mojstrovem delu in življenju, o tem, da je prejšnji mesec izšel avtorski strip "Plečnik in pika", o aktualni razstavi "Prostorski koncepti Plečnikovih prenov" (mojster arhitekt se je namreč tenkočutno in zelo samosvoje posvečal prenovam starejših stavb) in o uvodu v razstav ter dogodkov polno Plečnikovo leto 2022, saj 23. januarja obeležujemo 150-letnico arhitektovega rojstva, o vsem tem v tokratni Intelekti z gosti strokovnjaki, poznavalci Plečnikovega dela in življenja. Z nami bodo: Ana Porok, umetnostna zgodovinarka, ki je zaposlena kot muzejska svetovalka v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane (MGML), odgovorna kustosinja za Plečnikovo hišo, dr. Blaž Vurnik, kustos za novejšo zgodovino in vodjo kustodiatov v Mestnem muzeju Ljubljana, tudi soavtor stripa o Plečniku ter Tomaž Štoka, umetnostni zgodovinar, sodelavec Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), kjer je koordiniral projekt vpisa Plečnikovih del na UNESCOv seznam. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič

Danes obeležujemo UNESCOv svetovni dan filozofije, ki je letos posvečen potrebi po tem, da se pri reševanju množice kriz, s katerimi se soočamo, obrnemo tudi k filozofskemu premisleku. Ob tej priložnosti v Slovenskem filozofskem društvu z različnimi spletnimi dogodki poudarjajo predvsem pomen filozofije v reševanju podnebne krize, izdali pa so tudi knjižico z naslovom Osnove okoljske etike. Z avtorjem knjižice in predsednikom društva dr. Tomažem Grušovnikom se je pogovarjala Alja Zore. foto: Engin_Akyurt (Pixabay)

Uvrstitev izbranih del Jožeta Plečnika na Unescov seznam svetovne naravne in kulturne dediščine je po mnenju poznavalcev priznanje urbanemu oblikovanju po meri človeka. Ne gre za arhitektov opus, ampak za kakovost bivanjskega prostora, ki ga je ustvaril. Ta odgovarja na ključna vprašanja sodobnega časa: pri oblikovanju sledi človeku, uporablja trajnostne materiale, podpira lokalno in kakovostno obrt. Gre pri Plečniku za projekt sodobnega mesta, ali zgolj za sobivanje s sodobnim mestom? Kako je/bo sledenje Plečnikovemu duhu zaznamovalo urbanistično politiko Ljubljane, kako bo vpis na Unescov seznam vplival na Plečnikovo zapuščino in na odnos Slovencev do Plečnika in arhitekture. O vsem tem voditelj Blaž Mazi v reprizi pogovora z gosti v studiu: - Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine, - Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana, - Tomaž Štoka, vodja projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za a arhitekturo in oblikovanje, - Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju. Na Unecovem seznamu so nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški.

Izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika, ki jih občudujemo v prestolnici, so vpisana na svetovni Unescov seznam naravne in kulturne dediščine. Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V rubriki smo objavili izjavi Špele Spanžel z ministrstva za kulturo ter Tomaža Štoke iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Unesco je prejšnji teden na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine vpisal izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic in Trnovski most, Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda, arheološki park pri Rimskem zidu, Plečnikove Žale ter cerkvi sv. Mihaela v Črni vasi in sv. Frančiška Asiškega v Šiški so odslej na seznamu svetovne in naravne kulturne dediščine. Bežen pogled na Unescov seznam razkrije, da je na njem 1154 enot, od katerih so jih 3 v zadnjih 12 letih umaknili, 897 enot zaseda kulturni del seznama, 218 naravna čudesa, 39 enot pa spada tako v kulturo kot naravo. Unescov seznam sicer vsebuje znamenitosti v 167 državah. Kaj torej vpis pomeni za Slovenijo, Plečnikovo zapuščino in blagovno znamko ter ljudi, ki živijo s Plečnikom? Ali se bo v prihodnjih letih zaradi vpisa spremenil tudi odnos Slovencev do Plečnikovih del in arhitekture nasploh? Gostje v studiu so: Mateja Kavčič, strokovnjakinja za stavbno dediščino, restavriranje in konservatorstvo z Zavoda za varstvo arhitekturne dediščine, Janez Koželj, podžupan Mestne občine Ljubljana, Tomaž Štoka, vodja projekta vpisa Plečnikovih del na Unescov seznam iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, Mirko Simončič, župnik v cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju.

Letošnje zasedanje Odbora za svetovno dediščino Unesca poteka pod predsedovanjem Kitajske, težko pričakovano odločitev o vpisu Plečnikovih izbranih del na Unescov seznam kulturne dediščine pa so sprejeli včeraj. Izbor del, vpisanih na seznam, zajema sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – Vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški). Nominacijo Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka je pod vodstvom ministrstva za kulturo koordiniral Muzej za arhitekturo in oblikovanje. V oceni nominacije so pri Mednarodnem svetu za spomenike in spomeniška območja zapisali, da je Plečnik v nasprotju s sočasnim modernizmom ustvarjal na podlagi povsem drugačnih arhitekturnih izhodišč, pri tem pa v ospredje postavljal kakovosten javni prostor, ki ga je z večjimi in manjšimi popravki dopolnil ter povezal v niz trgov, parkov, ulic, sprehajališč, mostov in javnih objektov z mislijo na človekovo individualno izkušnjo. Pojavile pa so se že prve kritike na račun nominacije: v časopisu Dnevnik recimo kritično pišejo o strokovni skupini, ki je pripravljala kandidaturo in ki se je pri izbiri del »v velikem loku« izognila Plečnikovemu stadionu. Na njegovem mestu in v neposredni okolici si Družba Bežigrajski športni park namreč že od leta 2007 prizadeva zgraditi poslovno-trgovsko-hotelski kompleks.

Plečnikova dela so po sedmih letih prizadevanj končno vpisana na Unescov seznam. Tako se je odločil Odbor za svetovno dediščino, ki je sledil priporočilu Mednarodnega sveta za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) in v celoti potrdil utemeljenost predloga za vpis. Zasedanje 21 držav članic je potekalo na Kitajskem, v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO v Ljubljani pa so neposredni prenos spremljali številni sodelujoči pri pripravi nominacijskega dosjeja.

Kolesar Primož Roglič Slovenijo razveselil z olimpijsko zlato kolajno v kornometru.Med gostinci še precej nejasnosti pri preverjanju PCT pogojev za stranke.Število okužb v Sloveniji niha, razmere so še vedno pod nadzorom.Pred 70 leti je bila sprejeta konvencija ZN o statusu beguncev. Teh je danes 34 milijonov.Vatikan: Prihodnja obravnava v zadevi londonska nepremičnina v oktobru.Benedikt XVI. kritičen do pomanjkanja vere pri predstavnikih cerkvenih ustanov v Nemčiji.Hitro podnebno ukrepanje je nujno za zmanjšanje posledic, opozarjajo strokovnjaki.Izbrana Plečnikova dela v Ljubljani vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine.ŠPORT: Mura nocoj na povratni tekmi drugega kroga kvalifikacij za ligo prvakov proti Ludogorcu.VREME: Sončno in vroče bo, možne krajevne plohe in nevihte.

Stacionarne bolnišnice, skrite v gozdovih in na težko dostopnih območjih so bile posebnost slovenskega odporniškega gibanja. V letih med 1942 in 1945 jih je delovalo okoli 120, v njih pa se je skupno zdravilo kar 15 tisoč ranjencev. Za potrebe na območju severne Primorske in Gorenjske je v soteski Pasice delovala Partizanska bolnišnica Franja, v Trnovskem gozdu pa SVPB Pavla. Bolnica Franja se je v celoti ohranila do konca vojne in so jo za obiskovalce odprli že 1946.leta. Bila je in še ostaja pojem humanosti v svetovnem merilu. Vpisana je tudi v Unescov seznam kulturne dediščine. O njenem pomenu nekoč in danes se je Ingrid Kašca Bucik pogovarjala z zgodovinarko, vodjo cerkljanske enote Mestnega muzeja Idrija, sicer pa avtorico razstave o bolnici Franja Milojko Magajne.

Mesec april je obarvan z dnevi, ki so posvečeni knjigam. 2. aprila, na rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, smo praznovali mednarodni dan knjig za otroke, 23. april pa je Unescov svetovni dan knjige in avtorskih pravic. V današnji oddaji bomo prelistali nekaj novosti na knjižnih policah za mlade bralce, predstavili pa bomo tudi knjigo Brezobrazne, ki zgodbe iz podkožja pisateljice Aleksandre Jelušič Pika združuje s črno-belimi fotografijami Sandre Požun. Avtorici želita v tem prepletu razkrivati travme, bolečino in spomine, o katerih neradi razmišljamo ali govorimo. Foto: spletna stran zavoda Volosov hram

Škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, praznuje 300 let. Svojo živost in sporočilo je ohranil vse do danes. Napisal ga je pater Romuald, pred petimi leti pa je bil vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Zaradi epidemičnih razmer pa tokrat ne bo uprizoritve Škofjeloškega pasijona, ki je spokorna procesija velikega petka. V Škofji Loki so se prilagodili razmeram in pripravili vrsto tudi virtualnih dogodkov. Borut Gartner je že drugič ljubiteljski režiser Škofjeloškega pasijona, ki ga bodo uprizorili prihodnje leto. Prepričan je, da je sama procesija tako genialno zapisana, da ne potrebuje sprememb. V pogovoru z Aljano Jocif pa je predstavil snovanje in novosti naslednje uprizoritve.

Škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku, praznuje 300. obletnico nastanka. Pred petimi leti je bil vpisan na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Svojo živost je Škofjeloški pasijon, ki ga je napisal pater Romuald, ohranil vse do danes. Zaradi epidemije tokrat ne bo uprizoritve, obletnico pa zaznamujejo z razstavami, pogovori in Pasijonskim almanahom. O pomenu Škofjeloškega pasijona, sporočilu, restavriranju in njegovi vpetosti v turistično prepoznavnost Škofje Loke in Slovenije pa v tokratnem Studiu ob sedemnajstih. In gostje: – dr. Matija Ogrin, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, – Blanka Avguštin Florjanovič, Center za konserviranje knjig in papirja pri Arhivu RS, – brat kapucin Jožko Smukavec, – Agata Pavlovec, koordinatorica Škofjeloškega pasijona.

mag. Žiga Vavpotič, soustanovitelj Simbioza Genesis in Zavoda Ypsilon, predsednik Slovensko Kitajskega poslovnega sveta, neizvršni direktor Outfit7 Mag. Žiga Vavpotič je Izkušen mednarodni vodja z večletnimi rezultati vodenja uspešnih projektov, organizacij in podjetij. Je odgovoren, ciljno orientiran ustvarjalec sprememb in tudi lastnik podjetja Globaldreamvision, soustanovitelj Zavoda Ypsilon, socialnega podjetja Simbioza Genesis, ABC podjetniškega pospeševalnika, sopobudnik Središča za socialno podjetništvo Univerze v Ljubljani. Žiga je prejemal tudi Zoisovo štipendijo. Je diplomiran ekonomist (UN), univerzitetni diplomirani politolog, smer mednarodnih odnosov, magister sociologije in avtor knjig Moja sr(e)čna knjiga, Moja žepna sr(e)čna knjiga in Srčna knjiga mojega življenja. Njegova več kot petletna izjemna kariera vodenja v gospodarstvuje povezana z uspešno zgodbo podjetja Outfit7 (najbolj poznanega po globalnem fenomenu Talking Toma, ki je iz enostavne aplikacije zrastel v globalno medijsko franšizo), kjer je začel kot pogodbenik in v dveh letih in pol, po miljardni prodaji podjetja novemu kitajskemu lastniku, preko različnih najvišjih pozicij vodenja, prevzel odgovornosti predsednika upravnega odbora. Po dvoletnem mandatu je podjetje zraslo v mnogih pogledih in doseglo mejnik 10 miljard downloadov, kar Outfit7 uvršča med največja in najhitreje rastoča mednarodna podjetja na področju družinske zabave na svetu. Uspešno sodelovanje se nadaljuje z dvema novima funkcijama: svetovalec predsedniku uprave družbe Jinke Holding Group (družba lastnica podjetja Outfit7) in neizvršni direktor družbe Outfit7. Za uspešno delovanje je dobil številne pohvale in nagrade, za mednarodno dejavnost ga je med drugim UNESCO ASP Net nagradil s častnim naslovom Unescov glasnik. Leta 2000 je postal takrat najmlajši član mednarodne organizacije Mensa v Sloveniji. Leta 2004 je postal najmlajši član svetovalnega odbora Microsoft Office Information Worker Board of the Future, ki ga je Microsoft ustanovil na željo Billa Gatesa. Rdeča nit njegovega življenja je sodelovanje. V žarišču njegovega zanimanja sta poleg poslovnega sveta še družbena odgovornost in socialno podjetništvo, vse prepletam s štirimi temami: ljudje, človekoljubje, družba in odgovornost. Redno bere, včasih piše, moderira, mediira in predava. Žiga je strasno predan povezovanju znanja med poslovnim in nevladnim svetom, strokovnjak na področju spodbujanja talentov, medkulturnega sodelovanja (fokus Kitajska-Evropa) in ustvarjanja projektov in organizacij na področju družbenih sprememb. Zase pravi, da je potrebno stalno vlagnje v lastni razvoj in rad se uči se od zanimivih ljudi, vesel je, da sta med njimi bila tudi dr. Edward de Bono in Danah Zohar. »Zaznamujejo nas knjige, ki jih preberemo in ljudje, ki jih srečamo« je eno od njegovih vodil. Naj quote: Margaret Mead — 'Never doubt that a small group of thoughtful, committed, citizens can change the world. Indeed, it is the only thing that ever has.' Naj knjiga: Vse, ki jih imam, podpisane, od zanimivih ljudi širnega sveta. Naj serija: House of cards Hobiji: Potovanja, branje, golf, spoznavanje novih kultur Najljubša hrana: Čokolada Najljubši podjetnik: Rumi Naj app: Vse, kar naredi Outfit7. Talking Tom je zakon! Trije nauki: 1. Živi in pusti sled. 2. Naredi več, kot obljubiš. Odgovornost je pomembna vrednota. 3. Samo za dobrimi konji se kadi. *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.

Tematski niz človek-narava nadaljujemo v Parku Škocjanske jame; te so, ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle, edini slovenski naravni spomenik, vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Začetek njihovega sistematičnega raziskovanja sega v davno leto 1884. Na okrogli mizi o parku sodelujejo: Borut Kokalj, vodja projektne skupine Parka Škocjanske jame, Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame, Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame in Tomaž Zorman, vodja službe za naravovarstveni nadzor Parka Škocjanske jame.

Tematski niz človek-narava nadaljujemo v Parku Škocjanske jame; te so ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle edini slovenski naravni spomenik, vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Začetek njihovega sistematičnega raziskovanja sega v davno leto 1884. Na okrogli mizi o parku sodelujejo: Borut Kokalj, vodja projektne skupine Parka Škocjanske jame, Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame, Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame in Tomaž Zorman, vodja službe za naravovarstveni nadzor Parka Škocjanske jame.

Tematski niz človek-narava nadaljujemo v Parku Škocjanske jame; te so, ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle, edini slovenski naravni spomenik, vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Začetek njihovega sistematičnega raziskovanja sega v davno leto 1884. Na okrogli mizi o parku sodelujejo: Borut Kokalj, vodja projektne skupine Parka Škocjanske jame, Borut Peric, vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame, Stojan Ščuka, direktor Parka Škocjanske jame in Tomaž Zorman, vodja službe za naravovarstveni nadzor Parka Škocjanske jame.

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo Mestne občine Maribor na področju kulture, prejmeta lutkovna ustvarjalca Breda in Tine Varl.Vlada je potrdila nominacijo tradicij reje lipicancev za vpis na UNESCOv seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

V ciklu treh oddaj Ars humana bomo obiskali tri znamenita slovenska varovana naravna območja, predstavili njihove značilnosti in razpirali vprašanja, prisotna pri upravljanju s katerim koli varovanim naravnim območjem. Začeli bomo v Škocjanskih jamah, ki so, ob pragozdu Krokar in gozdu Snežnik-Ždrocle, edini slovenski naravni spomenik, vpisan na UNESCOv seznam svetovne dediščine. Ravno 20. januar pa je tudi dan, ko se je, davnega leta 1884, začelo njihovo sistematično raziskovanje.

V južnoitalijanski deželi Bazilikata leži mesto Matera, kjer so ljudje še po vojni živeli v jamah, zato je veljalo za sramoto Italije. Matero so v devetdesetih - po uvrstitvi na Unescov seznam svetovne dediščine - začeli prenavljati, dokler je niso razglasili za letošnjo Evropsko prestolnico kulture. Starodavno mesto je polno dogodkov tudi poleti; organizatorje pa preseneča obisk, ki je večji od vseh pričakovanj. Naš rimski dopisnik Janko Petrovec se je v začetku avgusta vrnil v Matero, da bi preveril, ali je izvedba letošnjega EPK-ja v tem mestu izpolnila pričakovanja. Tam se je pogovarjal s predsednikom Fundacije Matera 2019, ki upravlja s celotnim projektom. Salvatore Adduce je bil tudi župan Matere in poslanec italijanskega parlamenta - na dediščino, ki jo bo zapustila Evropska kulturna prestolnica, pa gleda z optimizmom.

Skupna izjava Avstrije in Slovenije o nominaciji vzreje lipicancev na Unescov seznam nesnovne dediščine.Razstave ob 100. obletnici rojstva akademske slikarke in pedagoginje Alenke Gerlovič. Pokrajinski muzej Maribor je v maju v znamenju mode.Danes v Benetkah odprajo slovenski paviljon. Predavanje akademika dr. Janka Kosa o sodobni etiki in krščanskem etosu.

Legenda pravi, da je pred več tisoč leti nekje v Aziji človek ujel sokola. Da bi spoznal duha te divje ptice, ga je hranil in udomačil, potem pa izpustil. Potem ko je ptica odletela, je ujela plen in ga delila s človekom. Čeprav gre za legendo, dokazi kažejo, da umetnost sokolarstva, res izvira iz Azije. Dejavnost, ki je bila v zgodovini povezana predvsem z lovom, je danes ponekod postala prestiž in nacionalna strast. Na primer, letalska družba Združenih arabskih emiratov je edina na svetu, ki dovoljuje prevoz sokolov na potniških sedežih. Tudi Slovenija ima na tem področju dolgo, več kot 800-letno tradicijo. Zapisi kažejo, da je sokolarstvo na Loškem obstajalo že v začetku 13. stoletja. Nekaj posameznikov ga še ohranja, vendar danes ne gre več toliko za lov s sokoli kot za ohranjanje in opazovanje teh ptic. Eden od sokolarjev je tudi veterinar, predsednik sokolarskega društva gorenjske regije Roman Savič, ki ima trenutno doma 8 sokolov selcev. Te ptice so zaradi svoje hitrosti pri spuščanju z višin – dosežejo celo do 350 kilometrov na uro – znane kot najhitrejše na svetu. Sokolarstvo pa ima tudi svoj svetovni dan, in sicer 16. november, ko je bilo to vpisano na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.