Podcasts about zavest

V epizodi 171 je bil gost dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog, nevroznanstvenik in profesor, specializiran za raziskovanje nevrodegenerativnih bolezni, zlasti Alzheimerjeve bolezni. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Fascinacija s človeškim možganom Kompleksnosti in motnje možganov Razumevanje migren in možganskih valov Eksperimenti z razdeljenimi možgani in zavest Razvoj možganov in zavesti Svobodna volja in determinizem Spomin in njegove kompleksnosti Vpliv digitalne tehnologije na možgane ADHD in nevrološke motnje ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

"Zavest o tem, da se v preteklem išče srž in smisel umetnosti – to je bila popolnoma revolucionarna ideja, ki jo je sprožil Dušan." Ljubiša Ristić je srbski gledališki režiser, ki je v poznih 70. in 80. letih 20. stoletja soustvarjal slovensko gledališče; sprva v Pekarni, ki jo je vodil Lado Kralj in nato v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, pod umetniškim vodstvom Igorja Lampreta, in pa v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je sodobno evropsko gledališče snoval takratni umetniški vodja Dušan Jovanović, pozneje pa je umetniško vodstvo prevzel Ivo Svetina. Ristićeva najbolj znamenita predstava iz tega obdobja je Missa in a-minor. Konec 70. let je v Beogradu ustanovil gledališče KPGT, kar pomeni: kazalište, pozorište, gledališče, teatar. O tem, o omenjenem obdobju jugoslovanskega gledališča ter o Dušanu Jovanoviću, ob razstavi Dušan Jovanović - kulturni terorist, pa več v pogovoru. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Danilo Kiš – Ljubiša Ristić, Missa in a minor, režija Ljubiša Ristić, Slovensko mladinsko gledališče, 1980, od leve proti desni: Marinka Štern, Majolka Šuklje, Maja Blagovič, Draga Potočnjak, Mina Jeraj, Irena Varga, Sandi Pavlin, Pavle Ravnohrib, Saša Pavček, Marko Mlačnik in Damjana Černe. Z dovoljenjem SMG.

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Simon Belak, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Tematike: V pogovoru se raziskujejo ključni koncepti umetne inteligence, vključno z AGI (splošna umetna inteligenca) in ASI (super inteligenca). Razpravljamo o agentnosti, zavesti in etičnih dilemah, ki jih prinaša napredek tehnologije. Razpravljali smo o razvoju generativnih modelov, njihovih potencialnih nevarnostih in o tem, kako lahko umetna inteligenca vpliva na prepričevanje in interakcije med ljudmi. Poudarili smo tudi pomen regulacije in odgovornosti v kontekstu umetne inteligence ter izzive, s katerimi se sooča Evropa v primerjavi z ZDA.   Razpravljali smo tudi o demokratizaciji tehnologije in izzivih financiranja ter stroškov razvoja AI. ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista

Ko je 600 metrov nad Hirošimo nastala ognjena krogla, je bila stara 12 let. Vse je v trenutku postalo rdeče. Barva jo je prevzela, spomnila jo je na sončni vzhod. Potem jo je vrglo ob tla. Kasaoka Sadae je danes 92 let stara hibakuša, ki s svojim pričanjem želi spodbuditi k razmisleku o grozotah jedrskega orožja, tragediji vojne in pomenu miru. Obiskala je tudi Ljubljano.Sogovorniki: Kasaoka Sadae, hibakuša; Ishida Yoshifumi, direktor Spominskega muzeja miru v Hirošimi; dr. Peter Purg, Fakulteta za humanistiko.

Rudyard Kipling je pisal poezijo in knjige, med katerimi je morda najbolj znana “Knjiga o džungli”. Za svojo literarno ustvarjalnost je leta 1907 prejel Nobelovo nagrado za literaturo in pri 42 letih postal njen najmlajši prejemnik. Kiplingu njegova dela niso prinesel le slave, ampak tudi denar. Nekoč je k njemu pristopil novinar in mu rekel: “Gospod Kipling, prebral sem, da je nekdo izračunal, da je glede na denar, ki ste ga zaslužili s svojim pisanjem, vsaka vaša beseda vredna približno sto dolarjev.” Nato je segel v žep, iz njega potegnil bankovec za sto dolarjev, ga dal Kiplingu in rekel: “Tukaj je bankovec za sto dolarjev. Zdaj pa mi, prosim, povejte eno od vaših sto dolarjev vrednih besed.” Kipling je vzel denar, ga spravil v žep ter rekel: “Hvala!” Beseda “hvala” je vsekakor vredna sto dolarjev. Čeprav je precej kratka, je njena moč izredno velika. Izraža sporočilo, ki ga lahko doseže le redko katera druga beseda. Smo v tistem obdobju leta, ko večina, ozirajoč se na leto, ki se izteka, vsaj za hip pomisli na to, za kar so lahko hvaležni. Čeprav je lepo ob koncu leta “šteti svoje blagoslove”, pa lahko ima izražanje hvaležnosti skozi vse leto izjemne prednosti. Številne raziskave, opravljene na področju hvaležnosti, govorijo o njenih prednostih. Poglejmo si le nekatere od njih. • Zahvaliti se ni le olikano, ampak vam lahko pomaga tudi pri vzpostavljanju novih odnosov. Če se zahvalite neznancu, ki vam pridrži vrata, ali sodelavcu, ki vam je pomagal pri določenem projektu, vas prepoznavanje prispevka drugih naredi bolj odprte za oblikovanje novega ali nadaljevanje že obstoječega odnosa. • Hvaležnost tudi izboljšuje telesno zdravje. Hvaležni ljudje občutijo manj bolečin in se počutijo bolj zdrave kot drugi ljudje. Ljudje, ki izražajo hvaležnost, tudi bolj skrbijo za svoje zdravje, kar seveda prispeva k bolj kakovostnemu življenju in daljši življenjski dobi. • Pozitiven vpliv hvaležnosti je viden tudi na področju psihičnega zdravja, saj zmanjšuje negativna čustva, kot sta zavist in nezadovoljstvo, ter povečuje občutke sreče in zadovoljstva. • Hvaležni ljudje tudi pokažejo več sočutja in empatije do drugih, so manj agresivni in nimajo želje po maščevanju. • Imate težave s spanjem? Raziskave kažejo, da samo nekaj minut premišljevanja o stvareh, za katere ste hvaležni, preden zaspite, lahko znatno izboljša kakovost vašega spanca in tudi njegovo dolžino. • Hvaležnost izboljšuje samospoštovanje in povečuje trdoživost. Hvaležnost ne le zmanjšuje negativne učinke stresa, ampak igra pomembno vlogo pri premagovanju življenjskih travm. Zavest, da smo tudi v najtežjih okoliščinah lahko za kaj hvaležni, je pomemben dejavnik pri krepitvi trdoživosti. Vsi imamo sposobnost in priložnost negovati hvaležnost. Vzemite si nekaj minut in se osredotočite na to, kar imate, namesto da bi se pritoževali nad vsem tistim, česar nimate, pa mislite, da bi morali imeti ali da si to zaslužite. Razvijanje miselnosti hvaležnosti je eden od najboljših načinov, da postanete bolj zadovoljna in srečna oseba. Zato upoštevajte nasvet apostola Pavla, zapisan v prvem pismu Tesaloničanom: “Hvaležni bodite v vsem: kajti to je volja Božja v Kristusu Jezusu za vas.” (CHR)

Fotografske podobe nas spremljajo vsak dan, živimo v družbi preplavljeni s podobami. In te podobe nam zavestno in nezavedno oblikujejo misli, občutja, tudi življenjske nazore in izbire. Večina te vizualne, fotografske hiperprodukcije je brez globljega smisla, brez refleksije, brez neke dodane vrednosti, ki bi osmišljala humanistično držo pri posamezniku. In družbi. A vendarle obstajajo podobe, ikonične fotografije, ki s svojo sporočilnostjo in močjo sežejo dlje in globlje in lahko spreminjajo zavest družbe in celo preusmerijo tok zgodovine. Katere so, te ikonične fotografije, imajo tudi v tem hektičnem in desenzibiliziranem času, ki ga živimo, še moč dramila? O tem se je avtorica in voditeljica Liana Buršič pogovarjala z gostoma v tokratni Intelekti, pa tudi o meji, cenzuri in etosu, ko fotografiramo ljudi in dogodke, o družbeno angažirani fotografiji in o tem, kaj s fotografijo sploh želimo sporočiti soljudem in svetu ter manku senzibilnosti ob gledanju. Fotografija priča o življenju, daljnem in bližnjem, vsekakor je močno orodje, prav tako kot tisti, ki gleda skozi to tretje oko – fotograf. Ali kot je rekla znamenita ameriška fotografinja, Dorothea Lange, ki je zaslovela s svojo serijo fotogafij migrantske matere, posnete v času velike gospodarske krize – fotoaparat je orodje, ki uči ljudi, kako gledati, videti tudi brez fotoaparata. Gosta: - Manca Juvan, mednarodno priznana fotografinja, zaposlena na ZRC SAZU-ju, Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, na oddelku za multimedijo - Dr. Uroš Hočevar, fotograf, docent na VIST-u, Fakulteti za aplikativne vede, na oddelku za fotografijo, tudi ustanovitelj Inštituta kolektiff Foto: "Čakajoč na popis", Matic Zorman, World Press Photo 2016, 1. nagrada, portret (izsek objavljen z dovoljenjem avtorja)

Dejavniki, ki narekujejo izbiro najustreznejšega zakonskega partnerja ali partnerke, se skozi zgodovino vedno znova spreminjajo. Vsako obdobje ima svoje specifike, na katere seveda močno vplivajo širša družbena, ekonomska in politična dogajanja. Tako je bilo tudi v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja, ko se je slovenski prostor demokratiziral, nacionaliziral in industrializiral, vsi takratni izobraženci pa so obilo brali tudi romantično ljubezensko poezijo. Kako je torej pred stoletjem in več tedanji javni diskurz na Slovenskem obravnaval idealnega partnerja? Kako so v sfero zasebnega, intimnega izbiranja najustreznejšega življenjskega sopotnika posegali dejavniki, ki jih praviloma štejemo za neosebne, javne? Kaj lahko iz konkretnih poročnih strategij ljubljanske premoženjske oziroma izobraženske elite razberemo o materialnem in predstavnem svetu teh ljudi? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja nam v tokratnih Sledeh časa nas pomagata iskati zgodovinarki doc. dr. Irena Selišnik in doc. dr. Ana Cergol Paradiž, obe s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

V epizodi 148 je bil moj gost Nick Bostrom, profesor, filozof in avtor številnih vplivnih del, kot sta knjiga "Superintelligence" in članek "The Simulation Hypothesis". Njegova najnovejša knjiga: Deep Utopia: Life and Meaning in a Solved World https://nickbostrom.com/deep-utopia/  V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Raziskovanje utopije in distopije Preoblikovanje namena in smisla v rešenem svetu Subjektivni in objektivni namen v rešenem svetu Umetni in naravni cilji v rešenem svetu Premišljanje človeških vrednot za prihodnost Navigiranje konfliktov in iskanje sodelovalnih rešitev Zasledovanje umetne splošne inteligence Povezava med inteligenco in zavestjo Postopna zamenjava organske snovi s silicijem ========================================­===== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). https://aidea.si/aidea-mailing-lista  ========================================­===== AIDEA Podkast: Pogovori o zavesti, vesolju, naši kulturi, tehnologiji in prihodnosti človeštva ... Pogovori o idejah. Vodi Klemen Selakovič Spletna stran: https://aidea.si Instagram: https://www.instagram.com/aidea_podkast/ Tik Tok: https://www.tiktok.com/@klemenselakovic 

O velikem slovenskem umetniku, ki je menil, da imamo vsi v sebi potencial Leonarda ali Einsteina, vendar se mu le redki posvečajo. Minilo je sto let od rojstva umetnika, ki se je posvečal tako prostranim svetovom likovne umetnosti kot popotniški literaturi in sobivanju poezije in slikarstva. Vendar Jože Ciuha ni bil le odprt iskalec motivov in form za  različne tehnike lastne umetnosti, ampak tudi raziskovalec in analitik podob univerzalno človeških potez. Osredotočen je bil na duhovnost in energijo Vzhoda in hkrati likovno materializiral tudi doživljanje miljeja Zahoda. V njegovem zelo obsežnem opusu najdemo tako zapis travmatičnih življenjskih izkušenj kot pričevanja metafizičnih razsežnosti. Gosta: sin in likovni umetnik Peter Ciuha, docent na Pedagoški fakulteti na Univerzi na Primorskem in Barbara Savenc, muzejska svetovalka, kustodiat za novejšo likovno umetnost 20. in 21. stoletja v MGML   foto: Jože Ciuha 2007: Legenda o ledenih možeh, akril na platnu  

Zavest, da na preprosta življenja ljudi močno vplivajo odločitve politične ali ekonomske elite, je tema, ki močno zaznamuje tudi angleškega dramatika Johna Boyntona Priestleya. Predstava "Neznanec", ki je nastala po njegovem psihološkem trilerju, bo jutri krstno uprizorjena v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Slovensko stalno gledališče v Trstu pa se danes s praizvedbo "Pina in Pierpaolo" poklanja znamenitemu italijanskemu pisatelju, pesniku in režiserju Pierpaulu Pasoliniju. Napovedali bomo še koncert kvarteta Feguš in predstavili proces konserviranja in restavriranja kipa Japonski festival, ki je nastal na prvem Mednarodnem simpoziju kiparjev Forma viva Kostanjevica na Krki leta 1961.

V današnji epizodi LIFENESS podcasta!

V epizodi #68 je bil moj gost Blaž Mihelič z duhovnim imenom Bhagavata-dharma dasa in prevajalec dela Krišna: vir vsega zadovoljstva. Dotakneva se tematik, kot so: Problematika avtoritet Vedski spisi Doba Kali Evolucija človeka Bitja sreče Doživljanje Boga v krščanstvu Joga Primerjava Hinduizma Kaj je ljubezen Koncept Maye Jutranje prakse Mokša Pogled na smrt Reinkarnacija Karma ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

V epizodi #67 je bil moj gost Tomaž Zwitter, profesor astronomije, astrofizike in kozmologije na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Dotakneva se tematik, kot so: Astrofizika Teorija v znanosti Vesolje in overitev hipotez Merjenje in zaznavanje Koncept Okamove britve Klimatska kriza Elon Musk, Izleti v vesolje in izziv časa Radovednost Inteligenca in sposobnost odločanja Kaj je čas in začetek vesolja Wikipedia, iskanje informacij in Twitter Kaj je prostor? Širjenje vesolja Teorija vsega in razumevanje zavesti iz zavesti same Primerjava virusa in življenje ter Nobelove nagrade Razviti svet in skrb za države v razvoju Znanstvena revolucija in napredek človeštva Razsvetljenski pogled na svet Teorija simulacije Svobodna volja in kazensko pravo Pogled astrofizika na trenutno stanje sveta Nasvet 12 letniku, ki ga zanima astrofizika ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

0:00 Uvod0:46 Pametna hiša3:09 Zavest ali um v tehnologiji4:50 Tehnologija in zeleni prehod6:52 Se moramo bati tehnologije?8:56 Kamera z umetno inteligenco12:49 Kaj je umetna inteligenca?16:12 Samovozeči avtomobil21:22 Stroji kot inteligentna bitja27:13 Povezava tehnologije in človeških možganov32:08 Bodo stroji lahko tudi verni?34:09 Kaj prinaša prihodnost? Epizoda #7 Sezona #2 Preberite še:Umetna inteligenca in vatikanski tajni arhivi: https://bit.ly/3nq6rgzNam je s pomočjo umetne inteligence uspelo odkriti pravi Jezusov obraz? https://bit.ly/3jALu1hVatikan o umetni inteligenci: https://bit.ly/3jtR1qo, https://bit.ly/3BhMIEUEvropski škofje o etičnih okvirih umetne inteligence: https://bit.ly/3vIlMgfPapež o umetni inteligenci: https://bit.ly/3vI9rIIMolitev pomaga tudi, ko imamo težave s tehnologijo: https://bit.ly/2ZC6huuPrevidnost pri objavljanju fotografij na spletu: https://bit.ly/3befmvT Voditelj pogovora: David TomažinKamera in zvok: Samo RemecFotograf: Tomaž RihtarVoditelj družbeno-kritičnega področja: Rok BlažičUrednica oddaje Reflektor: Mojca PurgerIzdaja Družina d. o. o., www.druzina.si

Gost v epizodi #61 je ponovno Urban Urbanc, avtor, predavatelj in svetovalec za avtentičen način življenja ter za medsebojne odnose. Razpravljala sva o zavestnosti in moškem principu v sodobnem času. Dotakneva se tematik, kot so: Pomembnost zavedanja/zavestnosti pri moških Duhovnost pri obeh spolih Duhovnost in moški Uspešnost Odraščanje in sprejemanje odgovornosti Uspeh in čutenje telesa Moški princip ter poslanstvo Prevzemanje krivde Percepcija in praksa hvaležnosti Svobodna volja vs. milost Laganje in življenje v resnici Meta princip in enosmerno dajanje ljubezni Moško-ženski odnos Moški princip pri ženskah Podrejenost vs. sprejemanje Nasvet za sodobnega zavestnega moškega Samozadovoljevanje in pornografija

Gost v epizodi #50 je Hiriko, edini slovenski budistični menih v theravadski tradiciji. Dotakneva se tematik, kot so: Izbira meniške poti Resnice in odkritja Buddhe Kako rešiti problem trpljenja / neprijetnosti (dukkha) Koncept dualnosti in enosti Koncept dharme / dhamme Ostala orodja za raziskovanje zavesti Življenje v samostanu Sporočilo za poslušalce   =======================================   Bhikkhu Hiriko je trenutno edini slovenski budistični menih v theravadski tradiciji. Je član Društva theravadskih budistov Bhavana, čigar je bil oktobra 2003 soustanovitelj. Zaobljubo je opravil v Italiji v Santacittarama Monastero Buddhista v avgustu 2004. Trenutno živi v Gozdnem budističnem samostanu Samanadipa v Goljeku pri Trebnjem, ki ga je ustanovil aprila 2016. Uči pa tudi v Ljubljani in drugod po Sloveniji. Več: http://www.slo-theravada.org/samanadipa/246-uvod.html 

Eden najtežjih izzivov vere je videti v nemoči vrata v Evangelij. V obdobju, ki omalovažuje ta občutek, nas Govor na gori nagovarja na prav poseben način. Tam je posameznikova nemoč, upovedena s podobami ubogih po duhu, lačnih, žejnih, žalostnih, preganjanih in krotkih, povzdignjena v privilegirano mesto vstopa v Božje kraljestvo. Zavest o lastni nemoči nas razpira za resnico človekovega obstoja, ki ga zaznamujeta podarjenost (v rojstvo) in odvzetost (v smrt). V tem spoznanju so odpravljene številne razlike med nami, poglobi pa se bližina, ki jo prikliče naša skupna usoda. Stene naše samovšečnosti se zrušijo, da zmoremo uzreti drugega. Poljski pesnik Tadeusz Rózewicz v pesmi Videl sem Ga upesnjuje to misel s podobo berača, ki mimoidočega izzove in v njem vzbudi nelagodje ob slutnji presežnega. *** Videl sem Ga spal je na klopi z glavo položeno na plastično vrečko plašč na njem je bil škrlaten podoben stari krpi za čevlje na glavi je imel kapo z naušniki na rokah vijoličaste rokavice iz katerih je štrlel prst kazalec in tisti drugi (pozabil sem kako se mu reče) videl sem ga v parku med golimi drevesi privezanimi h količku pločevinko od piva in vložkom obešenim na šipkov grm oblečen v tri puloverje črnega belega in zelenega (ampak vsi so zbledeli) je spal mirno kakor otrok začutil sem v svojem srcu (nisem pomislil ampak začutil) da je to Jezusov namestnik na zemlji mogoče pa celo sam Sin Človekov hotel sem se ga dotakniti in ga vprašati ali si ti Peter? toda zgrabila me je velika zadrega in onemel sem obraz je imel pogreznjen v kosme rdeče brade hotel sem ga zbuditi in ga še enkrat vprašati kaj je resnica sklonil sem se nadenj in zavohal slabo sapo iz ustne votline pa vendar mi je nekaj pravilo da je to Sin Človekov odprl je oči in me pogledal spoznal sem da ve vse odhajal sem zmeden oddaljeval sem se bežal doma sem si umil roke

Starosti se ne bomo mogli izogniti, če nam je usojena. Čim starejši bomo, tem bolj bo verjeten tudi postopen upad naših duševnih funkcij, tudi demenca. Tudi genije, kot je bil francoski skladatelj Maurice Ravel, katerega odlomek iz opere Otrok in uroki bomo poslušali v oddaji, ni ušel tedaj neznani bolezni s postopnim izgubljanjem umskih funkcij. Demenca je sindrom, skupek znakov in simptomov, ki jih povzročajo običajno kronične in napredujoče bolezni možganov, pri katerih so prizadete številne umske funkcije bolj, kot bi bilo pričakovati samo zaradi staranja. Prizadene višje možganske funkcije, med katere sodijo spomin, mišljenje, orientacija, računanje, govor, presoja, sposobnost za učenje. Zavest ni prizadeta. Ob demenci se pogosto poslabšajo sposobnost obvladovanja čustev, vedenje in motivacija. Lahko pa se te spremembe pojavijo že pred motnjami umskih funkcij. Gostja gospa Mihaela Kavčič in gostitelj primarij Igor M. Ravnik tokrat o tem, kako lahko z glasbo obogatimo svoja stara leta in s tem koristimo svojemu telesnemu in duševnemu zdravju. Resni raziskovalci namreč preučujejo, ali in kako glasba, na primer petje, lahko upočasni procese staranja možganov in pri bolnikih v zgodnjih fazi tudi upočasni potek demence.Pogovor z glasbeno terapevtko Mihaelo Kavčič.Starosti se ne bomo mogli izogniti, če nam je usojena. Čim starejši bomo, tem bolj bo verjeten tudi postopen upad naših duševnih funkcij, tudi demenca. Tudi genije, kot je bil francoski skladatelj Maurice Ravel, katerega odlomek iz opere Otrok in uroki bomo poslušali v oddaji, ni ušel tedaj neznani bolezni s postopnim izgubljanjem umskih funkcij. Demenca je sindrom, skupek znakov in simptomov, ki jih povzročajo običajno kronične in napredujoče bolezni možganov, pri katerih so prizadete številne umske funkcije bolj, kot bi bilo pričakovati samo zaradi staranja. Prizadene višje možganske funkcije, med katere sodijo spomin, mišljenje, orientacija, računanje, govor, presoja, sposobnost za učenje. Zavest ni prizadeta. Ob demenci se pogosto poslabšajo sposobnost obvladovanja čustev, vedenje in motivacija. Lahko pa se te spremembe pojavijo že pred motnjami umskih funkcij. Gostja gospa Mihaela Kavčič in gostitelj primarij Igor M. Ravnik tokrat o tem, kako lahko z glasbo obogatimo svoja stara leta in s tem koristimo svojemu telesnemu in duševnemu zdravju. Resni raziskovalci namreč preučujejo, ali in kako glasba, na primer petje, lahko upočasni procese staranja možganov in pri bolnikih v zgodnjih fazi tudi upočasni potek demence.  

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.

V epizodi #40 je bil moj gost Adrian P. Kezele, avtor več kot petdesetih knjig, učitelj, predavatelj in raziskovalec zavesti. Dotakneva se tematik, kot so: Znanost in domnevni konflikt z duhovnostjo; rast zanimanja za duhovnost; koncept razdvajanja svetov; iskanje resnice in predpostavke v znanosti; duhovna empatija; višja stanja zavesti; integralna meditacija in ostale tehnike; paradoks cilja v meditaciji; iluzija jaza in koncept karme; itd. Več o Adrianu: https://www.adriankezele.com/sl/

V tokratni epizodi nam prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt, pokaže, kako nam lahko samozavest pomaga pri soočenju s strahovi in tesnobo. Samozavest uporabljamo v različnih kontekstih in nanjo običajno gledamo kot nekaj, kar imamo ali česar nimamo. Velikokrat jo opazimo, ko nam umanjka, opazimo tudi, če jo kdo preveč razkazuje. V svojem temeljnem poslanstvu pa je spremljevalka in ščit, ki nas varuje.

V epizodi #35 z dr. Urbanom Kordešem, profesorjem kognitivne znanosti, govoriva in filozofirava o misteriju zavesti. Dotakneva se tematik, kot so: Dogme in predpostavke v znanosti; dokazi za resničnost in iluzije; teorija multimodalnega uporabniškega vmesnika (MUI); težek problem zavesti; zavest v umetni inteligenci; razvoj človeške civilizacije in koristnost novih tehnologij; tehnološka in duhovna singularnost; teorija in argument simulacije; alternativne zavesti in koristnost psihedelikov; meditacija na zahodu; ipd. ========================================­===== Urban Kordeš je profesor kognitivne znanosti. Diplomiral je iz matematične fizike, doktoriral pa iz filozofije kognitivne znanosti. Vodi Center za kognitivno znanost in magistrski študij kognitivne znanosti na Univerzi v Ljubljani, kjer se ukvarja z raziskovanjem zavesti in s povezovanjem raziskav doživljanja z merjenjem možganske aktivnosti. Center za kognitivno znanost: https://www.pef.uni-lj.si/1330.html Laboratorij za empirično fenomenologijo in Observatorij: http://observatory.pef.uni-lj.si 

*** Đorđe je najpogostejši komentator AIDEA Youtube kanala. Po 1 letu in 30 oddajah sem ga povabil v studio na kratko debato. *** V epizodi #31 z Đorđe Aleksić Dimitrijevićem debatirava o povezavah med filozofijo in znanostjo; obstoju ter dojemanju materialističnega sveta; najtrdnejših aksiomih in resnicah; o zavesti ter doživljanjih prve osebe; nivojih resničnosti ter ekperimentiranja; o psihedelikih in vplivih kemijskih procesov na doživljanje; povezavi med telesom ter zavestjo in kulturi debatiranja v sodobni družbi. ========================================­===== Đorđe je po izobrazbi kemijski tehnik. Je promotor znanosti, se pa izredno navdušuje nad klasičnim realizmom 19.stoletja in želi te tehnike risanja in slikanja deliti z drugimi. Youtube kanal: https://www.youtube.com/channel/UCHSXPK_50HL86JiS7LKDMyQ

V epizodi #30 z Dušanom Osojnikom, učiteljem bonpu zena, govoriva in ne govoriva o tradiciji zen budizma ter disciplini zazen. ========================================­===== Dušan Osojnik je bonpu zen učitelj in raziskovalec zdravilnih harmonij gonga. Več: http://vitazen.si/

V tokratni epizodi sem govoril z dr. Igorjem Kononenkom, rednim profesorjem na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Pokrijeva teme kot so: njegova zgodba raziskovanja duhovnih plati življenja; omejitve znanosti, matematike in razumskega dela naše zavesti; problem znanstvene metode pri dokazovanju čudežev in zdravljenj na daljavo; naravna in umetna inteligenca; narava zavesti in materije (ali obratno:)) in tehnološki razvoj ter etika človeštva. ========================================­===== Dr. Igor Kononenko je redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Je predstojnik Laboratorija za kognitivno modeliranje. Njegova raziskovalna področja so umetna inteligenca, strojno učenje, umetne nevronske mreže in podatkovno rudarjenje. Je tudi (so)avtor 225 člankov ter 12 učbenikov iz teh področij. Poleg umetne ga zanima tudi naravna inteligenca in relacija znanosti in duhovnosti. Več: http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/ 

V tokratni epizodi podkasta, s specializantom psihoterapije Markom Videtom, govoriva o globinah različnih manifestacij uma, doseženih s pomočjo psihedelikov - trenutno zakonsko prepovedanih substanc. Govoriva o znanstvenih in kliničnih potencialih substanc, kot so psilocibin (čarobne ali svete gobice), LSD, meskalin, MDMA oz. Ekstazi in DMT, ki ga najdemo v zvarku Ayahuasce; potencialnih tveganjih in kontraindikacijah, ki so lahko prisotne ob uživanju; pomembnosti namena in okolja (set & setting); kategorizaciji MDMAja in nevrotoksičnosti; izkustvih enotnosti, svetosti, brezpogojni ljubezni in resnice; razširjeni kartografiji človeške psihe, ki jo je razvil Stanislav Grof; konceptu slabih in zahtevnejših tripov ("bad" trips); pomembnost integracije psihedeličnih izkušenj; zgodovini prohibicije teh substanc in prihodosti integracije teh orodij v zahodno družbo. ========================================­===== Marko Vide je diplomant psihoterapevtske znanosti in specializant psihodinamske psihoterapije. Je soustanovitelj Zavoda Zajčja luknja, kjer se ukvarjajo s psihoterapijo in raziskovanjem zdravilnega potenciala spremenjenih stanj zavesti. Več o gostu: https://www.osmahisa.com http://www.rabbitholeinstitute.org 

Urban me je povabil na prijeten pogovor, ki sva ga posnela za njegov podcast - Urban Urbanc Podcast. Uspeh, izpolnjenost ter altruizem, zavest, meditacija in svobodna volja, partnerstvo ter ljubezen so tematike, o katerih sva se pogovarjala. Hvala za zaupanje, Urban.

Uspeh, izpolnjenost ter altruizem, zavest, meditacija in svobodna volja, partnerstvo ter ljubezen so tematike, o katerih sva se pogovarjala s Klemenom Selakovičem. Njegovo védenje, znanja in modrosti, njegova zgodba ter pot do uspeha, predvsem pa njegovo dojemanje le–tega, je v meni samo še potrdilo, da je edino skromnost ter dajanje svojega daru svetu tisto, kar človeka izpolni. Ter seveda zmožnost prejemanja, saj le tako energija lahko prosto kroži. Ni namreč važno, kdo ali kaj si – važno je predvsem, kaj s tem, kar si, vsak dan narediš.. Kdo Klemen je vam bo v podcastu povedal sam, jaz vam pripnem samo njegove ''etikete'': UI / UX designer oz. oblikovalec uporabniškega vmesnika ter uporabniške izkušnje; 2x nominiranec za Mladega kreativca leta na Oglaševalskem festivalu 2013 in 2015; zmagovalec Websi Award 2014 in 2016; dobitnik zlate medalje Diggit Award 2014; dobitnik nagrade za najboljši koncept in design ICONOMI Blockchain 2017; Revija Media Marketing ga je leta 2015 imenovala med 55 najboljših mladih leaderjev v oglaševanju v Balkanski regiji. Je pa tudi: prvi glas najbolj poslušanega podcasta v Sloveniji – AIDEA podcast; ljubeč partner, dober prijatelj, zanimiv sogovorec ter srčen moški. V veliko čast mi je bilo, da se je Klemen odzval mojemu vabilu in verjamem, da v najinem pogovoru najdete zagotovo kaj uporabnega in zanimivega tudi zase. Več o Klemenu najdete na njegovih dveh spletnih straneh: www.klemenselakovic.com www.aidea.si  

V epizodi #12 sem pred mikrofon ponovno povabil Andreja P. Škrabo, gosta iz prve oddaje. Govorila sva o potencialnih omejitvah in namenu znanstvene metode ter morebitnih pomanjkljivostih racionalnega načina razmišljanja. V zadnjem delu pa sem poskusil Andreja prepričati v uporabnost in koristnost meditacije ter psihedelikov za odkrivanje globljih resnic človeške zavesti. ========================================­ Andrej P. Škraba je avtor spletne strani https://astra.si/, s pomočjo katere se mladi lahko učijo matematike. Zase rad pravi, da je provokator in iskanje resnice postavlja med glavne vrednote življenja. Poleg zanimanja za znanost in filozofijo, je svojo kariero v zadnjih letih posvetil marketingu in že nekaj let uspešno vodi marketinške ekipe globalno prepoznavnih slovenskih podjetij (EKWB, NiceHash).

More curbs on evidence from inmates are needed when it comes to criminal trials.It comes after news a key witness in a murder trial, a jailhouse snitch who had more than $20,000 spent on his protection, gave false evidence under oath.Tim McKinnel, a former detective and director of investigation firm Zavest told Simon and Phil that the rules around the use of such evidence needs careful examination to prevent miscarriages of justice.LISTEN TO THE INTERVIEW ABOVE

V epizodi #4 z dr. Andrejem Rusom govoriva o, na zahodu, vedno bolj popularni dnevni rutini - meditaciji. Dotakneva se stereotipov, ki so še vedno povezani z njo, zadnjih znanstvenih raziskav, ki dokazujejo neverjetne koristi redne vadbe, zgodovine introspekcije v vzhodnih in zahodnih kulturah, razlik med različnimi tipi meditacije, trenutnega stanja in vzrokih za porast bolezenskih stanj povezanih z depresijo in kako lahko te starodavne metode pripomorejo k rešitvi.

V epizodi #1 sem se pogovarjal z Andrejem P. Škrabo o problemih trenutnega šolskega sistema, izzivom avtomatizacije in robotizacije delovnih mest, univerzalnem temeljnem dohodku, o tem kaj je res in kaj je dobro ter o potencialnih omejitvah znanstvene metode pri opisovanju realnosti.

Pesniški prvenec Dareta Gozdnikarja že z naslovom opozarja na tisto, kar najizraziteje tematizira: čas. Zavest časnosti opredeljuje domala vsako pesem v knjigi, nadgrajuje pa jo celosten pogled na življenje, pogled, ki z »zrenjem v smrt diha življenje«, pogled, ki vključuje nasprotja in se zaveda vzajemne pogojenosti nasprotnosti. Dare Gozdnikar v oddaji predstavi knjigo, razmišlja o poeziji in vesolju, pa tudi o razliki med pisanjem besedil za rokenrol komade in pisanjem poezije.

Vedenje o izumitelju, tovarnarju in tudi dobrotniku Janezu Puhu se je v zadnjih letih močno razširilo. Zavest, da gre za Slovenca, se je pričela širiti najprej med tehnično inteligenco, nato pa med vedno večjo skupnostjo ljubiteljev starodobnih vozil v začetku devetdesetih let minulega stoletja. Takrat so ob 130-letnici rojstva na Ptuju pripravili veliko pregledno razstavo, od takrat pa Puh po kapljicah bogati našo tehnično dediščino in z njo tudi tehnološko samozavest. Kamenček v tem mozaiku je tudi njegov muzej, ki je ob zasebnih zbirkah in podobni ustanovi v avstrijskem Gradcu referenčna točka ljubiteljev Puhovih vozil, kot tudi njegove izjemne osebnosti.