Podcasts about govor

Župnik je obiskal starejšega moža. Ta je bil vse življenje dejaven v župniji. Duhovnik je možu dejal: »Dolga leta ste ohranjali vero. Najbrž ste zelo ponosni, da ste jo ohranili do konca.« Bolnik je odvrnil: »Pa saj ne gre za to, da sem ohranil vero, ampak da me je Gospod ohranjal vse življenje. V Svetem pismu piše, da mu lahko zaupamo.« Prerok Jeremija v današnjem prvem berilu pravi: »Blagoslovljen mož, ki zaupa v Gospoda in je Gospod njegovo zaupanje,« (Jer 17,7). Govor iz današnjega evangelija (Lk 6,17-26) je nekakšen program tega, kaj pomeni živeti kot kristjan v tem svetu. Jezus nam ponuja vzorec vrednot, ki zaznamujejo njegovo kraljestvo. Pravi, naj živimo v skladu s svojim sistemom vrednot. Blagruje uboge, žalostne, preganjane, blagruje tiste, ki delajo dobro, in tiste, ki odpuščajo. Če gradiš svoje življenje za sedanji trenutek, boš žel sadove zdaj, v tem trenutku. Toda dolgoročno bodo taki sadovi najbrž propadli. Če boš gradil svoje življenje na lepoti, se moraš zavedati, da bo ta minila. Če gradiš življenje na drugih ljudeh, ki te ljubijo in jih ti ljubiš, te bodo ti ljudje enkrat zapustili. Ob smrti zagotovo. Če živiš svoje življenje zase, porabiš svoj denar samo zase, ne živiš tako, kakor uči Jezus. Značilne vrednote, ki te delajo kristjana, se morajo poznati po tvojem življenju. Kristjan se uči ceniti krotkost, žrtev, uboštvo, žalost. Ne zaposlujejo ga stvari, s katerimi je tako obremenjen ta svet. Ni treba, da ga skrbijo moč, uspeh, udobje ali slava v javnosti. Bog je naklonjen ubogim. Beseda blagor pomeni globoko zadovoljen. Jezusove besede lahko razumemo tako, da človek lahko žaluje, lahko je ubog, ampak je v svoji notranjosti še vedno zadovoljen. Kristjan je človek, ki lahko reče: »Ljudje mi ne dajejo priznanja, toda moje napore vidi Bog. Njemu so dragoceni.« Ljudje imajo lahko vtis, da je žalosten, a je v sebi umirjen in pomirjen. Dokler te bodo v življenju vodila merila tega sveta, boš nesrečen. Ko boš svoje življenje gledal v Božji luči, boš čutil mir in notranjo srečo blagrov. Dokler boš dovoljeval, da bodo tvoja žalost, tvoje pomanjkanje priznanja in slave med ljudmi imeli zadnjo besedo, bosta v tvojem življenju razočaranje in brezup. Lahko pa boš dovolil, da bo Božje kraljestvo postalo najpomembnejša stvar v tvojem življenju, doživel boš resnično veselje in boš prepričan, da si deležen blagoslova blagrov.

Nikola Krstić je psihoterapeut, autor knjige “Vodič za toplokrvne” i osnivač i učitelj Geštalt Akademije. Pronalaženje smisla i svrhe u savremenom životu je današnja tema.________________________________________________________________________________________________Sponzori ⚡️Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Slovenija za zdaj ne razmišlja o dodatnem povečanju izdatkov za obrambo, je na neformalnem srečanju voditeljev Evropske unije v Bruslju dejal premier Robert Golob. Voditelji sicer razpravljajo o krepitvi in financiranju evropskih obrambnih zmogljivosti, danes se jim pridružujeta tudi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte in britanski premier Keir Starmer. Govor pa je tudi o napovedih ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi carin.

Zdaj, ko se, zahvaljujoč vzponu generativne umetne inteligence, zdi, da so stroji človeka presegli, se krepi vtis, da moramo o svetu in svojem novem, obrobnem mestu v njem začeti razmišljati drugače. Toda: kako?V znameniti Sofoklejevi tragediji o Antigoni lahko preberemo tele privzdignjene besede: »Mnogo je nedoumljivih skrivnosti / in vendar – ni globlje skrivnosti kot človek. […] Govor je iznašel in misel, / begotno kot veter, in smisel / za red in zakone v državi, / in toplo zavetje / pred mrazom neznosnim, / pred ploho nevšečno dežjá. / Vedno izhod si poišče, / nikdár ne zaide v zadrego, / le sredstva, da bi smrti utekel, / ne najde. A iz stiske bolezni / težko ozdravljivih / le našel je pot.« In čeprav je od časov, ko so nastajale starogrške drame, minilo že kakih 2500 let, nas vzneseni sentiment, ki prežema navedeni odlomek, povečini še kar nagovarja. Saj drži, da smo v vmesnem času zagrešili nekaj genocidov, da smo se zapletli v nekaj globalnih vojn, da smo planet prignali na rob ekološkega kolapsa in da so, ne nazadnje, znanstveniki od Kopernika do Darwina prepričljivo dokazali, da nas noben božji načrt ni postavil na kak posebej visok piedestal, pa vendar ljudje o homo sapinesu še vedno najraje razmišljamo kot o nesporni kroni stvarstva in najbolj zanesljivem merilu vseh stvari. A zdaj, ko se pred našimi očmi odvija prava pravcata znanstveno-tehnološka revolucija – pa naj gre za generativno umetno inteligenco, za genski inženiring ali za kvantne računalnike –, se vendarle krepi vtis, da nam je krona naposled – in nepovratno tako – padla z glave in da moramo torej o svetu in svojem, slej ko prej obrobnem mestu v njem začeti razmišljati radikalno drugače. Toda: kako? Eno izmed možnosti menda ponujajo tiste intelektualne tradicije, ki jih je mogoče opredeliti s krovnim pojmom »antihumanizem« in že dolgo polemizirajo s stališči, ki jih je sicer tako elokventno ubesedil Sofoklej. A kaj natanko antihumanizem ponuja namesto vere v človekov neomejeni potencial in kako naj bi nam antihumanistična perspektiva mogla pomagati preživeti 21. stoletje, ki ga, kot kaže, usodno zaznamuje medsebojno prepletanje krize etabliranih družbeno-političnih institucij, ekološke katastrofe in znanstveno-tehnološke revolucije? To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili Roberta Bobniča, asistenta na Oddelku za kulturologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede, pa dr. Natalijo Majsovo, izredno profesorico na istem oddelku, ter dr. Primoža Krašovca, docenta na Oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. foto: Leonardo Da Vinci – Vitruvijev človek, 1490, črnilo na papirju, izsek (Wikipedija, javna last)

Poslanke in poslanci se bodo po včerajšnji maratonski seji o interpelaciji finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki jo je ta uspešno prestal, danes med drugim posvetili zdravstvu. Tema izredne seje bodo dodatni interventni ukrepi, usmerjeni v krepitev področij pediatrije in družinske medicine, tudi podaljšanje trajanja dodatkov. Govor bo tudi o noveli zakona o lekarniški dejavnosti, ki ne predvideva več ugovora vesti za farmacevte. V oddaji tudi o tem: - Bruselj: dvostranska vprašanja naj se ne vpletajo v širitev Unije. - Srbski študenti krepijo protestno gibanje in nadaljujejo blokade. - Raba pirotehnike ostaja priljubljena, kazni pa so visoke.

Pridružite mi se dok razgovaramo sa Hajdi, slikarkom i grafičkom dizajnerkom iz Crne Gore. Otkrijte kako je osvojila svet svojim radovima, od kolekcija holivudskih zvezda do TEDx govora i saradnje sa luksuznim brendovima!Dobrodošli u novu epizodu The Catherine B. Roy Show!

Biserica Sion Ingolstadt - mesaj de încurajare și zidire spirituală, rostit de pastorul Marius Govor, în data de 22 septembrie 2024.

Biserica Sion Ingolstadt - mesaj de încurajare și zidire spirituală, rostit de pastorul Marius Govor, în data de 24 septembrie 2023.

Robert Golob je nagovoril generalno skupščino Združenih narodov. Govor je končal s pozivom Izraelu naj konča vojno. V nagovoru je poudaril še potrebo po reformi Varnostnega sveta, saj da se neustrezno odziva na krize po svetu. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je skupščino nagovoril za Golobom, pa je Izrael predstavil kot žrtev, ki jo skušajo potegniti v širšo vojno na Bližnjem vzhodu.

Sezona poletnih dopustov se približuje, zato s temo Torkovega kviza danes poskušamo v jutro vnesti malo sonca in veliko potovanj. Govor bo o oglaševalski kampanji, ki je bila tako uspešna, da lahko različice njenega rezultata danes zasledimo po vsem svetu. I love Taškent, I love Bejrut, pa tudi I love Malta, I love Srbija ipd. Gotovo se je marsikdo kot turist že kdaj postavil ob podoben napis in obisk tega mesta, države ovekovečil s fotografijo ob njem. Ali pa kupil majico, skodelico, obesek ali magnet s podobnim napisom. Po vsem svetu se pojavljajo, skupno pa jim je, da namesto besede »love« oz. ljubezen vsebujejo podobo srca. Kako oz. kje se je vse skupaj začelo? "V New Yorku z napisom »I love NY«," pove Janez Rakušček, izvršni kreativni direktor v agenciji Luna TBWA.

Julia Govor is one of those artists who can take the fundamentals of techno and make it sound hers. At this point in her career, the Georgia-born, New York City-based artist has established a style that feels half-Rome school, half Japanese hypnotic techno, but fully Julia Govor. Her label Jujuka has become a home for the stuff, featuring plenty of her own work along with like-minded folks like EMIT and Victoria Mussi, and she recently put out the biggest and best release of her career with the hefty Laika And Ulka Were Here on Semantica. Her production style carries over to her DJing. Govor's RA Podcast is made up over half her own tracks, and the cuts she picks from others match her style: twirling arpeggios, rushing cascades of synth, heavy but groovy kicks. Much has been made of her childhood in a military family, and how she fell in love with techno via her classical musical education, where she felt drawn to the darker, romantic shades of composition. You get some of that here, but to call Govor's style "dark" would be overly simplistic. Instead it's sleek, aerodynamic and fluid, the kind of techno that gets you lost in a wormhole. @juliagovor Read more at https://ra.co/podcast/937

Mržnja na internetu je uobičajena pojava - svaka druga osoba u Njemačkoj doživela je vrijeđanje na društvenim mrežama. Najčešći pojmovi kada je riječ o ovoj temi su antisemitizam, islamofobija i rasizam. Maja Marić i Aida Kožar razgovaraju kako mržnja na internetu, koja se prelijeva i u život, ugrožava društvo i demokraciju. Sociologinja Lejla Bradarić predstavlja mehanizme za suzbijanje govora mržnje i govori o trenutnim problemima s kojima se stručnjaci susreću u Njemačkoj. Von Maja Maric.

V torkovem Svetovalnem servisu ponovimo abecedo prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja. Osnovni algoritem se za odrasle osebe ali otroke in dojenčke razlikuje. Koliko stiskov prsnega koša? Kako je z izvajanjem umetnega dihanja? Gost, ki bo odgovarjal na vprašanja, bo po 9-ti Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje. Govor bo tudi o pomembnosti defibrlatorja ter nujnosti hitrega odzivnega časa. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Iztek leta je čas, ko se opravljajo bilance na več področjih, je pa tudi čas, ko zadnji krog teče projekt Besede in kretnje, katerega pobudnica in vodja je Simona Klemenčič. Kot sama pravi, so besede leta presek časa v družbi. Če se ozremo na besede leta ali kandidate zanje nazaj, kot sama pravi, se bomo spomnili na to, kdaj smo prvič slišali za kriptovalute, kdaj smo se zavedeli problema mikroplastike, kovida ... »Večne besede, kot so mir, ljubezen in podobne, so sicer lepe in močne, vendar to niso besede leta.«A Simona Klemenčič ne ustvarja le zgodovinskega spomina z besedami, predvsem veliko raje sama koplje po njihovi preteklosti - njeno delo je osredotočeno na slovar slovenskega knjižnega jezika, pri čemer se posveča predvsem etimologiji, torej izvoru in pomenu besed. Je znanstvena sodelavka na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, raziskovalka v Leksikološki sekciji ter profesorica na oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje na filozofski fakulteti. Poleg svojih raziskav Simona Klemenčič posveča pozornost tudi lingvističn olimpijadi, hkrati pa preseneča s svojim neverjetnim jezikovnim znanjem. Govor ali pa se še uči namreč kar 20 jezikov, med katerimi najdemo tudi esperanto. In nazadnje, a nič manj pomembno, je dejstvo, da je tudi avtorica romana z naslovom Hiša brez ogledal.

Biserica Happy Valley, Arizona - mesaj de încurajare și zidire spirituală, rostit de pastorul Marius Govor, în data de 5 noiembrie 2023.

Biserica Maranatha Phoenix - mesaj de încurajare și zidire spirituală, rostit de pastorul Marius Govor, în data de 5 noiembrie 2023.

Biserica Betania Chicago - mesaj de încurajare și zidire spirituală, rostit de pastorul Marius Govor, în data de 29 octombrie 2023.

Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica državnega zbora, ni pa več podpredsednica Gibanja Svoboda; sta pa brez strankarske izkaznice Svobode ostala poslanka Mojca Šetinc Pašek in član kabineta predsednice državnega zbora, nekdanji poslanec LMŠ Robert Pavšič. Največja vladna stranka ostaja enotna in še močneje kot prej odločena, da izpelje svoje cilje. Tako lahko najhitreje povzamemo sklepe sinočnje seje sveta Gibanja Svoboda, ki je v javnosti zaradi stopnjevanja napetosti precej odmevna. Druge teme oddaje: - Sindikat Sviz današnji protestni shod proti najnovejšemu vladnemu predlogu odprave plačnih nesorazmerij označuje za zadnje opozorilo - Govor generalnega sekretarja Združenih narodov v varnostnem svetu tako razburil Izrael, da zahteva odstop Guterresa - Prešernova zapuščina, Dalmatinova Biblija in še osem slovenskih pomnikov Unescovega Spomina sveta na ogled v Narodnem muzeju

U govoru mržnje postoje dvije suprotstavljene strane – 'mi' protiv 'njih' – a jezik postaje moćno sredstvo oblikovanja narativa kojim drugoga doživljavamo kao neprijatelja. -- Sviđa Vam se što naš rad? Podržite nas kavicom za 2€: www.buymeacoffee.com/bsjv Sve o podcastu: www.linktr.ee/bliskisusreti (CC) 2023 Bliski susreti jezične vrste

Kako govorom utjecemo na svoje ponašanje, uspjeh, vlastitu sreću i zadovoljstvo? Ovo područje primjenjive psihologije postaje sve popularnije upravo zato jer sve više ljudi spoznaje koliko im ovo znanje može koristiti. Vjerujem da će I vama biti korisno i zanimljivo naučiti nešto o tome. Hvala na slušanju!

V tokratni poletni epizodi se bomo spomnili na tri oddaje, v katerih smo govorili o glasovnih motnjah, motnjah govora in nevroloških razlogih za to, pobliže pa smo med temi spoznali afazijo. Pripravlja: Mojca Delač

Majsko sejo mestnega sveta bodo zaznamovale predlagane podražitve mestnih storitev. Govor pa bo med drugim tudi o prodaji gostilne Pri Treh ribnikih in gradnji stanovanj za mlade, ki jezi civilno pobudo. O tem smo se pogovarjali z mestnimi svetniki v tokratni rubriki Maribor, imamo problem.

Dobro jutro, spoštovane poslušalke, poslušalci. Pozdrav iz le nekaj besed, ki lahko polepša dan, koga pa pusti hladnega. Če pa to izreče kdo, za katerega veš, da ti gre na živce, ti bo jutranji pozdrav pokvaril ves dan. Beseda ni konj, radi rečemo, a včasih je več kot to. Če se ravno pripravljate na kakšno praznovanje ali skupno delo, potem tega ne bo težko razumeti. Vsaj v malo večji skupini se znajde kdo, ki ga ne moreš ustaviti. Ne toliko pri delu, tam se hitro upeha. Ko začne govoriti, ga več ne ustaviš. Saj ga nekaj časa drugi poslušajo, a hitro postane to ploha besed, bolje nevihta, vsem odveč. Najhuje je, ker niti ne opazi, da mori vse skupaj. Veliki govornik in cerkveni učitelj, sveti Ambrož, je trdil, da če je kdo pazljiv pri govorjenju, bo postal blag, nežen in skromen. Govor ni samo sredstvo, da kaj povem, da druge prepričam ali se nad čim pritožim. Govor nas povezuje. Le poglejte starše, ko njihov otrok spregovori prve besede, še tako nerazločne, a so vseeno popolnoma navdušeni. Z otrokom so zdaj na poseben način povezani. Lažje ga bodo razumeli in hitreje mu bodo kaj razložili. Govor nas odpira drugim in nam pomaga druge razumeti. Ljudje, ki vseskozi le govorijo in še to s prepričanjem, da jih morajo vsi poslušati, jih vsi razumeti in upoštevati, uporabljajo le eno stran. Drugim želijo dopovedati, kdo so. A če stalno pametuješ, se ne moreš z drugimi povezati, saj jim ne daš priložnosti, da ti pokažejo svojo stran, ki je nova, drugačna. Sploh pa ne moreš začutiti, kdo je za tistimi ušesi, ki jih tako vztrajno bombardiraš z besedami. Ni čudno, da takemu rečemo zadirčnež. Saj se poskuša zadreti v druge in jih obvladati. To pa je daleč od blagosti, nežnosti in skromnosti, kot omenja Ambrož. Otrok se s ponavljanjem lahko nauči govoriti, pogovarjati pa se na tak način ne more naučiti. Za pogovor je nujno, da tudi posluša, sliši in razume drugega. Zadirčnež se ne pogovarja, le govori. Govor ga obvlada in ne on njega. Pogosto je pred takim človekom edina rešitev, da se umaknemo. Zato so taki ljudje hitro osamljeni, saj bližnje hitro mine volja, da bi mu kaj dopovedali. Otroke še lahko naučimo, kako morajo paziti na svoje govorjenje in poslušati druge. Starega vola je težko učiti voziti, zato se je pred takim govoričenjem najbolje umakniti. Sami pa lahko pazimo, da bomo vsaj kdaj pa kdaj šli po poti obvladovanja svojega govorjenja, kot to uči sveti Ambrož. Le tako bomo dovolj skromni, blagi in nežni.

V tokratni oddaji je bil naš gost profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo dr. Jernej Letnar Černič. Govorili smo o umetni inteligenci, predlogih sprememb ustave, izločanju ustavnih sodnikov pri odločanju o noveli zakona o RTV, sovražnem govoru in evtanaziji.

V tokratni oddaji je bil naš gost profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo dr. Jernej Letnar Černič. Govorili smo o umetni inteligenci, predlogih sprememb ustave, izločanju ustavnih sodnikov pri odločanju o noveli zakona o RTV, sovražnem govoru in evtanaziji.

Družinski zdravnik Miljen Vidaković iz Zdravstvenega doma v Kopru pravi, da je možno prav vse; najpogosteje pa se mehurčki pojavijo po eni strani trupa ali glave. Govor je o relativno pogosti bolezni: o herpesu zosterju ali pasavcu. Ko mehurčki počijo, ostanejo ranice. Te prekrijejo kraste, ki po tednu do dveh odpadejo. Le majhen del bolnic in bolnikov s pasavcem nima nobenih težav, opozarja doktor Vidaković. Herpes zoster namreč lahko dolgo časa boli, ranice se zagnojijo, bolezen pa je še zlasti nevarna takrat, kadar napade v predelu oči. Zakaj pasavec izbruhne? Kakšna je povezava z noricami? Kako krotiti bolečino? Kako pogosto se pasavec ponovi? Kdaj pride v poštev cepljenje? To so vprašanja, na katera mora družinski zdravnik Miljen Vidaković pogosto odgovarjati v svoji ambulanti. Tokrat pa bo na njih odgovoril v Ultrazvoku. V Koper ga je poklical Iztok Konc.

Ana Mikić Čolić izvanredna je profesorica na Odsjeku za hrvatski jezik i književnost FFOS-a. Ljubav prema hrvatskom počela je s natjecanjima u školi. Nastavila se na studiju – na prvoj godini skupljala korpus eufemizama. Danas proučava kako nastaju nove riječi (Neologizmi u hrvatskome jeziku). Analizira osječki govor (Jezične dumine Osječana). Podučava strance u Osijeku hrvatskom. A ima i štošta za reći o purizmu i jezičnim politikama. Gledajte nas u petak, 31. 3. u 17.20h na HTV1! -- Pozivamo vas da ispunite ankete o slušanosti (2-5 min): forms.gle/nZ6tJTKuQysct3jQ7 Pretplatite se i saznajte više o podcastu: www.linktr.ee/bliskisusreti Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što naš rad? Podržite nas kavicom za 2€: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2023 Bliski susreti jezične vrste

Naše druženje bomo tokrat začeli v Stockholmu; tja smo poklicali sogovornika, ki dela v švedskem proizvajalcu letal in obrambnih sistemov SAAB. O podrobnostih svojega dela ne sme govoriti, saj gre za skrivnosti, opisuje pa, kako je dobil zaposlitev. Kot pravi, je s svojo neposrednostjo presenetil pregovorno zadržane Švede. Ker je letošnje leto slovenska vlada razglasila za Kajuhovo leto – v spomin na stoletnico rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha - se bomo posvetili tudi tej temi. Govor pa bo tudi o poletnem Taboru slovenskih otrok, ki bo julija.

V 159. epizodi podcasta Lovim ravnotežje Katarino Bervar Sternad, direktorico Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja in Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec. V epizodi govorimo o problematiki sovražnega govora, kako ga prepoznamo, kako se nanj odzovemo in kakšni so pravni postopki. V epizodi govorimo o novi kampanji Inštituta 8. marec - Samo ljubezen, ki se osredotoča na boj proti sovraštvu in neenakostim v pomoč žrtvam sovraštva na spletu. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki smo jih z Niko in Katarino omenile v pogovoru. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda159 Nova rubrika Hej, povej!, v kateri je prostor za tvoje zgodbe, že čaka nate. Na povezavi najdeš prve tri teme. Če imaš fino zgodbo na kakšno od razpisanih tem, te vabim, da oddaš informacije in podatke. Komaj čakam, da slišim tvojo zgodbo! Več na: https://ninagaspari.com/blogs/hejpovej V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: https://ninagaspari.com/collections/all Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari TIK TOK: https://www.tiktok.com/@ninagaspari

U kojem trenutku čovjek zaboravi čovjeka? Kada se na njega navikne da ga više ne primjećuje? Kada mu postane nevažan?

1. Brian Cid - Monocerotis (Original Mix) 2. Los Suruba feat. Sutja Gutierrez - Fine (Original Mix) 3. El Dani - Dust Water (Original Mix) 4. Super Flu - Go (Original Mix) 5. K Loveski - Sfumatta (Original Mix) 6. Alexander Ben - Bedouin (Talel Remix) 7. Govor, Alexander Alar, WilyamDeLove Nobe - Ko Phangan (WilyamDeLove NoBe Remix) 8. Art in Motion, Lourene — Gaia (Sanio & Zarth's Lisbon Sand Retouch) 9. MOLLA Joezi feat. Toshi - Vula (Extended Mix) 10. Vetadisco — Indigo (Original Mix) 11. M.E.T.A.N.O.I.A - We Are The Eyes (QDream Remix) 12. Starkato, Intaktogene - Panama (Original Mix)

Sveti Anton je skupno ime za številne zaselke na širokem hrbtu v severnem delu Šavrinskega gričevja, ki se spušča v dolino reke Rižane. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2020 tu živelo 2048 ljudi. Sveti Anton ima bogato ilustrirano knjigo o svoji zgodovini z naslovom Sv. Anton – Stoletja na cvetoči in prijetni vzpetini. Obsežno in s številnimi barvnimi fotografijami opremljeno knjigo o Svetem Antonu je napisala Natali Gak. Na obisk v naš terenski studio v Svetem Antonu je prišla tudi gospa Alferija Bržan, slavistka, upokojena učiteljica slovenščine, ki piše pesmi v antonskem govoru.

V oddaji Oder tokrat o prostorski dimenziji govora, ki je zelo pomembna v gledališki krajini. Te prostore že od nekdaj polni človeški glas, katerega izvorni prostor nastanka je najprej naše telo. O prostorih zvoka bosta tokrat več povedali gostji z Akademija za gledališče, radio, film in televizijo: dr. Katarina Podbevšek in dr. Nina Žavbi, ki sta nedavno uredili monografijo Govor in prostor. O različnih vidikih govora, raznovrstnih odnosih med govorom in prostorom se bo z njima pogovarjala Magda Tušar

Dragi ljubitelji možganov in čudovitega sveta, ki nam ga odpirajo. Govor je za vsakega med nami pomembno orodje za komunicranje s svetom. Kaj pa, če izgubimo to zmožnost, pa svet okoli sebe še vedno razumemo? In kaj, če odgovorov sogovornika nikakor ne razumemo? Z obojim se v svoji ordinaciji pogosto sreča specialistka klinične logopedije, Klara Trpkova Bergant, z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Pravi, da govor ni nujni pogoj za komunikacijo. Kako in zakaj? Raziskujemo v tokratni epizodi! Avtorica: Mojca Delač.

EPIZODA 45Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDANES ponovno nova OG zasedba Jureta, Mateja in Tima. Govor je tekel o naših rdeči preprogi, angleški kraljici, rojstnih dnevih in veliko drugih temah. PrisluhnI!TIMESTAMPS00:07 - Predstavitev02:11 - Timov teden04:15 - Drama med Juretom in Timom05:45 - OnlyFans06:40 - Rimanić v Benetkah11:00 - Tragedija v Veliki Britaniji16:04 - Sršen16:22 - Molk ob smrti kraljice17:31 - Brskanje po smeteh v Benetkah19:28 - Rojstni dnevi25:26 - Produktiven lifestyle29:48 - Razumevanje življenja in izkušenj44:01 - Vključitev v kraljevo družino47:25 - VprašanjaSPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

EPIZODA 44Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDANES ponovno nova zasedba Jureta, Mateja in Ane Mačič Kotnik. Govor je tekel o naših Ani in veliko drugih temah. PrisluhnI!SPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

EPIZODA 43Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDANES ponovno nova OG zasedba Jureta, Mateja in Tima. Govor je tekel o naših Muvitu, genetski spremembi, policajih in veliko drugih temah. PrisluhnI!SPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

EPIZODA 42Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDANES ponovno nova OG zasedba Jureta, Mateja in Tima. Govor je tekel o naših službah in veliko drugih temah. PrisluhnI!SPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Prof. dr. sc. Velimir Piškorec, predstojnik Katedre za njemački jezik na Filozofskom fakultetu u Zagrebu, tvrdi da je prvi kontakt s različitim govorima imao u obiteljskoj kući u Đurđevcu koja nije imala dječju sobu, nego kuhinju, gdje se igrao, učio i gdje su dolazili i odlazili različiti susjedi, čineći taj prostor živahnom okolinom punom komunikacije. To mu je, veli, ostalo u pamćenju jer je tada čuo razne, psovke i narodne mudrosti. Život je posvetio jeziku, iako ne želi reći da ih voli. Bavi se hrvatsko-njemačkim jezičnim dodirima u Podravini. Popularizira đurđevečki govor, uči i predaje esperantski, radi na zvučnom atlasu hrvatskih govora i objavljuje zbirke pjesama. Ova je epizoda pregled jezično i kulturološki bogatog života. -- Čvorište bliskih susreta: www.linktr.ee/bliskisusreti Pretplatite se: Google: bit.ly/2UFZZ6C Apple: apple.co/2UivogF Spotify: spoti.fi/2DzXmyn Podchaser: bit.ly/34TrRgi Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što slušate? Javite nam se i počastite nas kavicom za 2€: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2022 Bliski susreti jezične vrste

Naš tokratni gost bo Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in razvojnik vsebin trajnostne mobilnosti, predvsem pa že dobro polovico leta predsednik Avto-moto zveze Slovenije. Poznamo ga tudi kot avtorja in pobudnika številnih preventivnih akcij za motoriste in voznike osebnih vozil, avtorja različnih prometno varnostnih in okoljskih publikacij, inštruktorja varne vožnje in že dve desetletji tudi kot testnega voznika osebnih vozil in motociklov. Govor bo o novih izzivih naše nacionalne avtomobilske organizacije in trajnostnih rešitvah osebne mobilnosti. Ne bomo se izognili niti ukrepu Evropske komisije o prepovedi prodaje novih avtomobilov s termičnim motorjem po letu 2035 in kako se nanj pripravljamo v Sloveniji. Na pogovor ga je povabil Branko Laginja, glasbo pa je pripravil Armando Šturman.

Hello Interactors,This episode kicks off the summer season on the environment and our interactions with it and through it. I’m starting with food. Food is a big topic that impacts us all, albeit in uneven ways. It got me wondering about the global food system and how it’s controlled. Who are the winners and who are the losers? And why is there competition for nourishment in first place?As interactors, you’re special individuals self-selected to be a part of an evolutionary journey. You’re also members of an attentive community so I welcome your participation.Please leave your comments below or email me directly.Now let’s go…АТАКА БОЛЬШОГО МАКА (ATAKA BOL'SHOGO MAKA)Верните Биг Мак! Срочно верните Биг Мак. Мы требуем этого прямо сейчас. Прямо сейчас. Прямо здесь. Биг Мак!(Vernite Big Mak! Srochno vernite Big Mak. Moy trebuyem etogo pryamo seychas. Pryamo seychas. Pryamo zdes'. Big Mak!)“Bring back the Big Mac! Bring back the Big Mac. We demand it right now. Right now. Right here. Big Mac!” Holding a handwritten sign that read “Bring back the Big Mac” a protestor in Moscow took advantage of a press conference a couple weeks ago at the reopening of McDonalds under a new name. Albeit a bit tongue in cheek, he was demanding the return of one popular product not on the menu. The Big Mac name and special sauce are both copyright protected. But the new owner of the new McDonald’s, Alexander Govor – who was a Siberian McDonald’s franchise owner before buying the entire Russian chain – promised he’d find a suitable replacement for the Big Mac. As for a new name, I vote for Большая говядина (Bol'shaya Govyadina), Big Beef. Or given the new owners last name how about just Bol’shaya Gov – Big Gov.Govor claims he paid below market price for the world’s most recognized fast-food chain and he’s already slashed prices. McDonald’s priced the double cheeseburger at 160 rubles ($2.95) but it’s now 129 rubles ($2.38). The fish burger was 190 rubles ($3.50) and is now 169 rubles ($3.11). The composition of the burgers stays the same as does the equipment, but they did add pancakes, omelets, and scrambled eggs to the morning menu. However, the golden arches are gone, and the name has changed to Vkusno & tochka's (Delicious and that’s it or Delicious, full stop).After 32 years, that’s it for McDonald’s in Russia but it’s promised to remain delicious. Back in 1990 the American based company had to import all the ingredients to fulfill the promise of a true McDonald’s. It made for an expensive introduction of the American icon. French fries were a problem. The Russian potatoes were too small, so McDonalds had to import seeds to grow larger russet potatoes locally. Apples for the McDonald’s ‘apple pie’ had to come from Bulgaria. After three decades McDonald’s managed to source just about everything locally and ultimately employed 62,000 Russians throughout their operations. But those McDonald’s branded red, yellow, and blue uniforms have been replaced with just red ones. Judging from the lines and enthusiasm at the grand opening, I suspect the new MickeyD’s will continue to be popular…and delicious, full stop.McDonald’s was popular in Russia from the day it opened in 1990. The Berlin wall had come down, perestroika was nearing its peak, glasnost embraced a blend of socialism and traditional liberal economics that allowed more U.S. companies to enter the former Soviet Union. It was the age of exceedingly fast globalization. A year after McDonald’s showed up Microsoft offered a Russian version of DOS. Just as I was starting at Microsoft in 1992, localized versions of software were flying on floppy disks around the world. By 1996 localized versions of Windows and Office 95 were on a computer on every desk a new McDonald’s was being built every three days. 1996 was the first year McDonald’s made more revenue from outside the United States than within.And McDonald’s wasn’t just pushing their McMunchies on unsuspecting countries. Many were clamoring for their own MickyD’s. James Cantalupo, president of McDonald's International at time, said, “'I feel these countries want McDonald's as a symbol of something -- an economic maturity and that they are open to foreign investments. I don't think there is a country out there we haven't gotten inquiries from. I have a parade of ambassadors and trade representatives in here regularly to tell us about their country and why McDonald's would be good for the country.'”There were some who believed the proliferation of McDonald’s symbolized the spread of freedom and democracy. Thomas Friedman of the New York Times offered in 1996 a “Golden Arches Theory of Conflict Prevention -- which stipulates that when a country reaches a certain level of economic development, when it has a middle class big enough to support a McDonald's, it becomes a McDonald's country, and people in McDonald's countries don't like to fight wars; they like to wait in line for burgers.” There goes that theory. Though, Russians are still waiting in line for a burger…just not from McDonald’s.I’m reminded of the “freedom fries” scandal from 2003. That’s when the Republican senator from Ohio, Bob Ney, changed the name of ‘French Fries’ to ‘Freedom Fries’ in three Congressional cafeterias. It was in response to French opposition to the American invasion of Iraq. The name was changed back in 2006 after Ney was forced to retire. He was implicated in a scandal involving a group of lobbyists that swindled $85,000,000 from Native American tribes. Ney was bribed by one of the guilty lobbyists. On the satirical Saturday Night Live news show Weekend Update, Tina Fey quipped, “‘In a related story, in France, American cheese is now referred to as 'idiot cheese.'"SEEDS OF GREEDOf course, McDonald’s wasn’t the only multinational food company spreading fast food around the world. I, for one, was grateful to come across a Burger King on the Champs-Élysées in Paris back in 1984. It was my first trip to Europe and my 18-year-old palette wasn’t quite tuned to fine French cuisine. Truth be told, my 56-year-old palette isn’t either. I find French food to be highly overrated. I remember my 18-year-old self thinking that “Le Whopper” and Pepsi with ice, amidst pumping French disco, was both surreal and comforting.Pizza Hut, Domino’s, and Taco Bell are found in all corners of the world today. Except Mexico. Despite many gallant attempts, Taco Bell can’t seem to crack the Mexican market. I suspect Mexicans find their interpretation of the taco insulting…and gross. But it’s not just fast food. Coca-Cola, PepsiCo, General Mills, Kellog’s, Kraft, and Mars are all American companies that make a plethora of processed and packaged products marketed as food. There are other multinational companies outside of the U.S. doing the same. Mexico’s Grupo Bimbo is where Thomas English muffins, Orowheat, and Sara Lee treats come from. They also own Colonial bread: a white bread that originated in colonized America by a Scandinavian immigrant and is now run out of colonized Mexico by the grandson of a Spanish immigrant who could pass as just another white billionaire CEO.And who hasn’t heard of Switzerland’s Nestlé products? They are so big there’s a wiki page just to list their products. Chips Ahoy cookie anyone? What about the Anglo-Dutch company Unilever?  They bring us Ben and Jerry’s ice cream, Dove Bars, and Hellman’s mayonnaise. Have you ever had Nutella? That comes from the Italian company Ferrero. That single company consumes one quarter of the world’s supply of hazelnuts. Increasingly those nuts are coming from my neighboring state, Oregon. I love Oregon hazelnuts, so save some for me Ferrero.This select group of companies produce, market, and sell most of the food around the world that is baked, canned, chilled, frozen, dried, and processed. Adding to the fat and sugar found in fast-food chains, they make dairy products, ice cream, meal replacements, bars, snacks, noodles, pasta, sauces, oils, fats, TV dinners, dressings, condiments, spreads, and an array of beverages. This gives them massive market leverage over the source ingredients produced by farmers around the world.The very seeds needed to grow these crops are also controlled by a select group of multinational companies. The food policy advocacy group Food and Power reported: “In 2020, the top four corporations, Bayer (formerly Monsanto), Corteva (formerly DuPont), Syngenta (part of ChemChina), and Limagrain together controlled 50% of the global seed market, with Bayer and Corteva alone claiming roughly 40%. And when it comes to genetic traits, this control is even more pronounced: Bayer controls 98% of trait markers for herbicide-resistant soybeans, and 79% of trait markers for herbicide-resistant corn.”  Carlos J. Maya-Ambía, a professor of Political Economy and Agriculture at the University of Guadalajara in Mexico, uses an hourglass as a metaphor to explain the control these companies have over the food making process. Imagine the top of the hourglass are the world’s farmers producing edible plants and animals and the bottom are the world’s human inhabitants – consumers. Both are wide and round. The middle of the hourglass is relatively narrow. These are the few multinational companies mentioned above who control most of the flow from the top of the hourglass (the farms) to the bottom (our tables).Because these seeds are engineered for largescale monoculture farm productions that these corporations require. They tend to rely on agrochemicals to achieve desired yields. It’s a short-term positive yield strategy optimized for quarterly earnings reports, but with severe long-term negative consequences. And guess who controls an estimated 75 percent of the global pesticide market? Those same top tier seed companies.These chemicals are largely petrochemicals, so the fossil fuel industry also profits from global food production and consumption. These processes, genetically modified seeds, and chemicals no doubt have helped bring countless people out of poverty and starvation. Especially where increasingly harsh conditions make it hard to grow crops. But at what cost? These industrial scale schemes not only leach nutrients from the soil and pollute water supplies, but exposure to these chemicals can also cause neurological disorders, birth defects, infertility, stillbirths, miscarriages, and multiple forms of cancer.Worse yet are the inequities. Many of these chemicals and genetically modified foods are banned in developed countries. Before Monsanto was purchased by Bayer, massive protests across Europe led to the company pulling out of parts of the EU. Those countries with the most organized farmer and consumer protests had the biggest effect. It’s testimony to the power of democracy and organized protest. But Monsanto, and companies like them, just move on to more willing governments or vulnerable people and places. They seek lands far away from the peering eyes of consumers with a conscience. Many of whom who sit there munching snacks, and tapping on their phones to make that next online fast-food delivery. Guilty as charged. Sad as it may be, when the exploitive interdependent global food system is out of sight, it’s also out of mind.As Maya-Ambia puts it, “the scenario becomes clearer if we consider agriculture as a global system and as a long global value chain, composed of several links where agents interact and connect with the whole economy, nationally and globally. Accordingly, the global economy is formed by a complex web of value chains, whose links are located in different places around the world. Therefore, it is correct to speak of…the global value chain of agriculture that does not begin at the production process, but rather with the appropriation of nature and the transformation of natural objects into economic inputs, including the current land-grabbing in several places by transnational corporations. Driven by profit, these corporations have appropriated land, resulting in disastrous ecological effects.”He continues, “These practices of appropriation and consumption have created a ‘new international division of labor’: the Global South has become the place of appropriation of nature and in some ways a type of dumping ground.”FAIR TRADE LAY BAREMany of the same places these powerful corporations exploit are also the first to be hit with food insecurity. The United Nations Food and Agricultural Association (FAO) reported last year that “the number of undernourished people in the world continued to rise in 2020. Between 720 and 811 million people in the world faced hunger in 2020.” This includes 480 million people in Asia, 46 million in Africa, and 14 million in Latin America. Food insecurity has been climbing steadily over the last six years. One in three of the world’s 2.37 billion people do not have adequate access to food. This isn’t a supply issue. The world has enough food to feed everyone. This is about fair access.Many of the same people responsible for producing food exported to more developed countries are the one’s who reap the smallest rewards from the value chain. The smallest share of value goes to those farmers in developing countries. And the smaller the farm, the worse the effect. This fact is revealed by observing stagnating long-run trends of producer prices compared to rising consumer prices. These prices are controlled through governance schemes that squeeze the middle of the hourglass. Firms can exert extreme market power, leverage advanced financial and technological mechanisms, influence local, regional, and state leadership, and assert a particular cultural influence. My Parisian “Le Whopper” influenced the culture of the Champs-Élysées. American fast-food culture in Russia lives on in the new ‘Delicious’ McDonald’s. Full stop.Inequities are also found in the devastating effects of industrialized agriculture at the hands of these powerful firms. Large swaths of sensitive and diverse habitat in developing countries are violently destroyed – like in the Amazon. They’re making space for more croplands and pastures to grow more food and animals, to make more food products, that are sold to increasingly affluent populations who are rising out of poverty in search of the famed Western consumer lifestyle. This only further destroys the land and water making living conditions in these already poor areas even more stressed. As criminal as it is to live poor in a developed country like the United States, it’s not nearly as worse as living poor in unfairly exploited countries. Especially when it comes to acute food insecurity.On the other hand, living in developed countries – or desiring to adopt a similar lifestyle – comes with a higher risk of death by obesity…in large part due to fast and junk food. In 2021 the World Health Organization reported that worldwide obesity has tripled since 1975. More people in the world are likely to die of obesity than malnutrition. And because the globalization of high calorie junk and fast-food production exists to drive prices as low as possible, it makes it more accessible to poor people in both developing and developed countries. This puts poorer people at higher risk of both malnutrition and obesity.Naturally occurring factors, like the pandemic and a changing climate also unfairly impact those most vulnerable. As does war. How naïve to believe countries with a McDonald’s would never take arms against one another; that French fries, freedom fries, would somehow united the world. Russia and Ukraine have proven otherwise. Conflicts in the Middle East, Africa, and Latin America have resulted in millions of people fleeing for safety and starving in the process. Many of whom were farmers. Much of the food needed to feed these refugees historically came from Ukraine and Russia but that is all at risk now.But American farmers might be able to help. In a rare bipartisan partnership on Capital Hill, just this week President Biden signed into law the Ocean Shipping Reform Act of 2022 (OSRA). U.S. agricultural shippers complained to the federal government that the world’s top ocean carriers unfairly denied them container space. Shippers on the West coast found it more profitable to return empty boxes to Asia so they could be re-loaded for the next round of more profitable exports back to the U.S. Of course, this is all fed by increasing consumer demand by overconsuming Americans. But these interruptions made it difficult for farmers and shippers to predict when their time sensitive goods should be delivered to ports before they spoiled.But with the passing of this law, ocean shippers are required to report to the Federal Maritime Commission (FMC) how many exports they’re loading and from where. The bill also includes rules that determines what makes a denial to export agricultural goods unreasonable. Maersk, Mediterranean Shipping Co., and Transfar Shipping have already offered container space for U.S. agricultural shippers and others are soon to follow. Hopefully, food grown in America can stand a better chance of making it to those in most need in Asia, Africa, Latin America and beyond.The world seems to be swimming in so many crises that the word has somehow lost urgency. But between war, climate change, and economic inequalities the global food system needs transformation. Here are six ways the FAO believes the global food system could be made more healthy, sustainable, and inclusive:Integrating humanitarian, development and peacebuilding policies in conflict-affected areas.Scaling up climate resilience across food systems.Strengthening resilience of the most vulnerable to economic adversity.Intervening along the food supply chains to lower the cost of nutritious foods.Tackling poverty and structural inequalities, ensuring interventions are pro-poor and inclusive.Strengthening food environments and changing consumer behaviour to promote dietary patterns with positive impacts on human health and the environment.These steps read a lot like the steps McDonald’s took 32 years ago after entering the Russian market. The introduction of fast-food chains was believed to be a peacebuilding exercise in a conflict-affected area. Freedom fries brought hope and russet potatoes to Russia. McDonald’s scaled up a resilient food system by investing in local farming. They optimized food supply chains within the region. Impoverished Russian’s adjusting to a post communist reality were given jobs growing McDonald’s produce, delivering goods, and working in restaurants. They strengthened the local food environment and changed consumer behavior. And while McDonald’s may not be the healthiest food, not the healthiest habit, it may have been better than what was offered before and it certainly made people happy.“Delicious and That’s It” just might make it even better. It could be their menu alterations make it a healthier version of McDonald’s. They’ve already made it cheaper. But judging from the Hugo Boss shirt one customer was wearing at the grand opening in Moscow, I have a hunch the new MickeyD’s just might be an elite treat. Still, they may be on to something. Perhaps this is a model that could be used in other places. Maybe more globetrotting fast-food restaurants and junk food producers should be selling out to the locals. Pizza Hut in Japan already offers squid as a pizza topping, but maybe a Japanese owned franchise would result in even more localized interpretations of a food that originated in Italy. After all, flatbreads exist in a variety of forms all over the world. Imagine مناقيش بيتزا (Manakish pizza), pisa bing 披薩餅 (Bing pizza), or a Catalonia coca? They could all be made with local ingredients, sourced from smaller sustainable farms, sold in locally owned franchises, employing local residents with wages high enough to live on. Who knows where the next Big Mac could be invented? Maybe Russia. Bol’shaya Gov anyone? This is a public episode. If you would like to discuss this with other subscribers or get access to bonus episodes, visit interplace.io

On June 12, McDonald's in Russia has a new name, which translates to "Tasty and that's it". The updated fast-food chain opens 15 venues in Moscow and the region, including the flagship venue on Pushkinskaya Square, according to TASS.当地时间6月12日，俄罗斯“麦当劳”将餐厅更名为“就是这么好吃”，首批15家分店重新开业，其中包括位于普希金广场的旗舰店。In addition, Reuters reported that the outlet sported a new logo – green background, a stylised burger with two fries - plus a slogan: “The name changes, love stays”.此外，据路透社12日报道，“就是这么好吃”也更换了此前的品牌标识，新版标识为绿色背景，有一个红色圆圈和两根橙色线条，代表一个汉堡和两根炸薯条，并配上新的宣传语：“名虽改，爱犹在”。McDonald's Russian locations have been closed since early March, and the company said May 16 it would offload its business in the country. The restaurants that it owns are being sold to Alexander Govor. Other franchisees will be given the option of working under the new brand.此前，麦当劳在俄罗斯的分店自3月初以来一直关闭，并于5月16日正式宣布退出俄罗斯市场，随后将其在俄业务出售给俄罗斯加盟商戈沃尔，其他加盟商可以选择在新品牌下继续经营。Under the sale conditions, Govor agreed to retain employees for at least two years and fund liabilities to suppliers, landlords and utilities, McDonald's said.麦当劳公司表示，戈沃尔同意继续雇佣现有员工至少两年，并偿还对供应商、房东及公用事业公司的欠款。On Monday, another 50 restaurants are set to open, according to Oleg Paroyev, general manager of the new group.这家新连锁快餐店的首席执行官帕罗耶夫表示，除首批15家分店之外，将有50家分店预计于当地时间13日重新开业。Paroyev said the company planned to reopen 200 restaurants in Russia by the end of June and all 850 by the end of the summer. 据路透社，帕罗耶夫称该公司计划在6月底前在俄罗斯重开200家，并在夏季结束前重开全部850家。venue英[ˈvenjuː]；美[ˈvenjuː]n.（事件或活动的）发生地；举办地点；场地offload英[ˌɒfˈləʊd]；美[ˌɔfˈloʊd]v.卸下，卸货；出售franchisee英[ˌfræntʃaɪˈzi:]；美[ˌfræntʃaɪˈzi]n. 特许经营人

"I'm Russian and I'm against the war" is SBS Russian podcast series in which we record short interviews with Russians in Australia, for whom it is important to publicly speak out against the war in Ukraine.  - "Я русский и я против войны" - подкаст SBS Russian, где мы записываем короткие интервью с русскими людьми, живущими в Австралии, для которых важно публично выступить против войны в Украине.

Zvok je temelj komunikacije med mnogimi živimi bitji, vibracijsko krajino tisočev vrst živalic pa smo spoznali šele po razvoju občutljivih laserskih senzorjev, saj frekvenc njihove komunikacije človek brez njih ne more slišati. Skriti svet sporazumevanja s tresljaji bo pojasnjeval biolog dr. Rok Šturm z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Foto: Laserski vibrometer s katerim so odkrivali skriti svet sporazumevanja s tresljajiDoslej spregledani vibracijski svet živali razkriva njihovo presenetljivo usklajenost in upoštevanje drug drugega, kar izkoriščajo tudi plenilciZvok je temelj komunikacije med mnogimi živimi bitji, vibracijsko krajino tisočev vrst živalic pa smo spoznali šele po razvoju občutljivih laserskih senzorjev, saj frekvenc njihove komunikacije človek brez njih ne more slišati. Skriti svet sporazumevanja s tresljaji pojasnjuje biolog dr.Rok Šturm z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Predstavitveno besedilo NIB: Govor je osrednja oblika sporazumevanja med ljudmi. Komuniciranje s pomočjo zvokov oziroma mehanskih valov, ki se prenašajo po zraku, predstavlja enega od najpomembnejših načinov za vsakdanjo medčloveško interakcijo. A ljudje ne slišimo le drug drugega, ampak tudi večino zvokov, s katerimi se oglašajo in sporazumevajo živali.  Človek je tesno povezan s svojim zvočnim okoljem (angl. soundscape). Z zaprtimi očmi si lahko le na osnovi zvokov, ki jih sliši, ustvari predstavo o okolju, ki ga obdaja. Ljudje se navdušujemo tudi nad zvoki nam neznanih in nedostopnih okolij, kot so na primer morske globine, ne zavedamo pa se, da se povsod okoli nas razprostira še svet mehanskih valov, ki se prenašajo preko trdne snovi. Tovrstne vibracijske krajine ljudje s svojimi čuti neposredno ne moremo zaznati. Vibracijskemu svetu lahko prisluhnemo s tehničnimi pripomočki. Raziskovalci z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo so svoje laserske vibrometre prenesli na travnik ter v raziskavi, ki so jo objavili v reviji iScience, opisali ta doslej spregledani vibracijski svet. Pokazali so, da je naravno vibracijsko okolje (angl. vibroscape), polno do sedaj nepoznanih signalov ter izjemno pestro in zapleteno. Primer posnetkov vibracij različnih organizmov, ki so jih na travnikih ljubjanskega Barja posneli z laserskim vibrometrom lahko slišite TU Poleti je bila vibracijska krajina zapolnjena s signali, s katerimi se sporazumevajo žuželke. V enem dnevu se je na isti rastlini izmenjalo tudi do 30 različnih signalov. Komunikacijski prostor si živalske vrste, ki živijo blizu skupaj, razdelijo tako, da se pri sporazumevanju ne motijo. Vrste na travniku se pri uporabi vibracijskega prostora medsebojno izmenjujejo, saj so na posnetkih le redko govorile druga čez drugo. Vibracijski signali živalskih vrst so se prekrivali v času, predvsem v primerih, ko so se razlikovali v frekvenci. Komunikacijo s pomočjo vibracij uporablja najmanj 240.000 živalskih vrst, tako vretenčarji kot nevretenčarji. Profesorica Peggy Hill z Univerze v Tulsi (ZDA) je raziskavo pozdravila: »Zelo berljiv in poučen članek Šturma in sodelavcev v iScience poroča o ugotovitvah pionirske študije ekološkega konteksta vibracijske komunikacije – vibracijske krajine. Pomena dela, ki so ga opravili, ni mogoče preceniti. O interakcijah v naravnih združbah smo se veliko naučili že z raziskavami zvočne krajine, vendar nam ta prva študija vibracijske krajine omogoča, da vključimo tudi milijone členonožcev, katerim informacije o njihovem okolju posredujejo skoraj izključno le vibracije podlage. Ta članek je vredno prebrati!« Vibracijska krajina je pomembna tudi za živali, ki le prisluškujejo signalom drugih vrst in jih izkoriščajo za lovljenje plena. Tovrstne pojave preučuje znanstvena disciplina, ki se imenuje biotremologija. Na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta v Ljubljani deluje ena najvidnejših raziskovalnih skupin za biotremologijo na svetu, ki z raziskavami vibracijske krajine orje ledino v poznavanju skritega vibracijskega sveta.

Nova epizoda podkasta "Dobar loš zao" je stigla! Predsednik Vučić samo što ne eksplodira pod pritiscima, pa mu je u tom smislu eksplodirao kapilar u oku, što ga je učinilo lepšim nego inače, ali je ipak zabrinulo voditelje Nenada Kulačina i Marka Vidojkoviča. Nezaobilazan je bio komentar na Putinovo poređenje Donjecka i Luganska sa Kosovom*, kao i pohvala voditelja za Dragana Šormaza i njegove apdejtovane političke stavove, koje je uvezao direktno iz LDP. Gost podkasta je uvaženi profesor i politički aktivista gospodin Čedomir Čupić, ponovo na donkihotovskom zadatku da pomogne opoziciji da se snađe pred najavljene vanredne beogradske izbore. Profesor Čupić je pričao o novim pobedničkim strategijama, a voditelji su se divili njegovom nepresušnom optimizmu, imajući u vidu s kim ima posla. Gospodin Čupić nema sumnji u to da je Vučiću jasno rečeno šta da misli i kako da se ponaša u narednom periodu, stoga se nemojte čuditi ako gospodar dizanja frke sa Andročevog venca, odjednom postane golub mira, koji će vam se tek tu i tamo pokakiti na glavu. U Magarećem kutku videćete Jovanu Jeremić koja je našla pravi ples uz Konstraktin hit - valjanje po patosu.

Tokratna Evrotribuna je posvečena spoznavanju nekaterih konceptov, ki jih spodbuja Evropska komisija in so namenjeni zoperstavljanju širjenja sovražnega govora in lažnih novic ter krepitvi vloge kredibilnih medijev. Naš gost je bil zgodovinar dr. Jure Gašparič z Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Stane Kocutar.

Ta teden naj bi pri nas začeli uporabljati protikovidno zdravilo molnupiravir. Kljub temu stroka še vedno priporoča cepljenje kot ključni ukrep. Cepljenje najmlajših se bo predvidoma začelo ta teden, treba je le še poenotiti smernice. Drugi poudarki: Začenja se decembrska seja državnega zbora, ki med drugim prinaša interepelaciji zoper ministra za okolje Andreja Vizjaka in notranjega ministra Aleša Hojsa. Na tnalu bo tudi predlog zvišanja neto plač do leta 2025, ob čemer se ponavljajo opozorila o njegovi finančni nevzdržnosti. Ta teden se začenja tudi plenarno zasedanje Evropskega parlamenta. Govor bo tudi o Sloveniji, poslanci bodo glasovali o resoluciji glede temeljnih pravic in vladavine prava pri nas. Nogometaši Maribora bodo po nepopolnih 20-ih krogih prezimili na vrhu prvenstvene lestvice; popoldne bodo v Nyonu žrebali pare izločilnih bojev evropskih tekmovanj.