Podcasts about govor

Normalizacija sovražnega govora je nevarnaZa sodobno digitalizirano družbo je značilna velika polarizacija pogledov na svet in vse manj strinjanja o tem, kaj so dejstva in kaj so mnenja, kje se konča resnica in začne laž, manipulacija, propaganda in sovraštvo. Kako razumeti inflacijo sovražnega govora in njegovo normalizacijo, če pa raziskave kažejo, da veliko večino ljudi pri nas sovražni govor zelo moti in ga ne podpirajo? Na to in številna druga vprašanja odgovarja monografija Sovražni govor v Sloveniji. Gre za prvo poglobljeno interdisciplinarno študijo sovražnega govora v slovenskem družbenem, pravnem in digitalnem okolju. V oddaji Glasovi svetov smo se pogovarjali z urednico monografije doktorico Veroniko Bajt z Mirovnega inštituta.

Govor, pismo i majmuni

V navalu na šport v ospredju zaključni deli ekipnih športov: rokometni pokal, državno prvenstvo košarkaric in državno prvenstvo odbojkarjev. Govor pa bo tudi o ženski nogometni reprezentanci, ki je včeraj v ligi narodov igrala z Norveško.

V četrtkovem Svetovalnem servisu spomnimo na pomembnost poznavanja temeljnih postopov oživljanja in prve pomoči. Govor bo tudi o uporabi defibrilatorja ter nujnosti hitrega odzivnega časa. Po pol deveti bo čas za vaša vprašanja, pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo. Na vprašanja bo odgovarjal Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje.

Žona šajna – sonce sveti; šender čečele – lepe punce; kok hosaš? – kako ti je ime?; v pete smo ligal – v posteljo smo legli … To je nekaj fraz iz soriškega narečnega govora oziroma dajnarske šprahe. Ta edinstveni govor se je razvil z naselitvijo podložnikov freisinških škofov iz Tirolske po koncu 13. stoletja pod vrhove Ratitovca. Prvi ga je dokumentiral ljubljanski škof Tomaž Hren, ki je zapisal, da je freisinški škof Emiho v bližini Loke v okolici Sorice ustanovil vasi, v katerih ljudje govorijo germanski jezik. Podrobneje pa so ga analizirali in zapisovali jezikoslovci z Univerze v Celovcu že v začetku 20. stoletja, ko so organizirali študijske ekskurzije profesorjev in študentov v vasi zgornjega dela Selške doline, predvsem v Sorico in Danje. Danes soriški narečni govor uporablja le še peščica starejših domačinov. Naš gost Boris Jensterle se iz otroštva spominja sorodnikov, ki so ga govorili le občasno, npr. ko niso želeli, da bi jih otroci razumeli. Skupaj z njim in Mihom Markljem, ki je soriškemu narečnemu govoru posvetil doktorsko disertacijo, smo osvetlili ta zanimivi govor z območja zgornjega dela Selške doline (ponovitev).

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve je bil gost škofov za Slovence v Gorici duhovnik Karlo Bolčina. Zanimalo nas je, kako je doživel prvi izredni konzistorij, ki ga je sklical papež Leon XIV. in kako bi komentiral njegov prvi govor članom diplomatskega zbora. Sicer pa ste v oddaji lahko slišali tudi, kaj je sveti oče povedal na nedeljo Jezusovega krsta, kako je nagovoril več tisoč mladih iz rimske škofije in kakšno je stanje v Venezueli.

Pogovor za skupno mesečno oddajo, ki nastaja v sodelovanju Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, je tokrat usmerjen v pregled dogajanja v letošnjem letu, in sicer s poudarkom na tem, kar se je dogajalo na tržaškem, na avstrijskem Koroškem in kaj je doprineslo čezmejno dogajanje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica. Tako poleg tega projekta izpostavljamo nekatere izstopajoče pretrese, na primer žaljivi napis na slovenskem konzulatu v Trstu, prodaja tržaškega kulturnega doma, racija na Peršmanovi domačiji ter se posredno naslonimo tudi na 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Sodelujejo – iz ljubljanskega studia Ervin Hladnik Milharčič, iz tržaškega studia Marij Čuk in iz celovškem studia dr. Karla Hrena.

Ali lahko narečje nasmeji bolj kot tisoč šal? Slovenski komiki, ki izvajajo standup, ne nastopajo le s šalami, temveč tudi z jezikom oziroma narečjem. Včasih pa se celo zdi, da že samo narečje doseže komičen učinek. Kako slovenski standupovci z narečjem gradijo identiteto in komičnost? To vprašanje je bilo v ospredju analize Govor in narečna identiteta pri slovenskih izvajalcih standupa, ki jo je pripravila Ina Poteko, asistentka na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Rezultate je predstavila na mednarodnem znanstvenem simpoziju Govor. Glas. Identiteta, ki je bil izveden na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. (Foto: Tumisu / Pixabay).

Kristus kraljuje na križu - je naslov 53. govora sv. Leona Velikega, ki je živel med letoma 400 in 461. Govor je nastal v izredno hudih in težkih časih. O sporočilu govora nam je nekaj besed povedal patrolog, profesor Miran Špelič.

Kristus kraljuje na križu - je naslov 53. govora sv. Leona Velikega, ki je živel med letoma 400 in 461. Govor je nastal v izredno hudih in težkih časih. O sporočilu govora nam je nekaj besed povedal patrolog, profesor Miran Špelič.

Bi znali razločiti med naravnim in sintetiziranim govorom? Kakšna stališča imajo poslušalke in poslušalci do radijskega govora? Se lahko gleda tudi z besedami? Na ta in še na vrsto drugih zanimivih vprašanj so z različnimi prispevki skušali odgovoriti gostujoči raziskovalci na simpoziju Govor. Glas. Identiteta., ki ga je 29. in 30. septembra ter 1. oktobra 2025 organizirala Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Nanje je v pogovoru z Evo Longyka Marušič na Prvem odgovarjala tudi nedeljska gostja vodja simpozija, docentka doktorica Nina Žavbi, zaposlena na katedri za govor in glas na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Poučuje predmete, povezane z jezikom in govorom, javnim nastopanjem, predvsem se ukvarja s področjem prozodije, fonetike in retorike. Tudi avtorica več izvirnih znanstvenih člankov in delov monografij na temo govora.

Donald Trump ponovno je obilježio prvi dan zasjedanja Opće skupštine UN-a. U svom govoru kritizirao je klimatske promjene, optužio UN za neučinkovitost i upozorio na migracije, ali je također iznenadio porukom da Ukrajina, uz podršku Europske unije i NATO-a, može vratiti okupirani teritorij.

⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Počasno žvečenje, slinjenje ali jezik med zobmi se marsikomu zdijo le nepomembni znaki, ki jih pripišemo otrokovi fazi in odraščanju, v resnici pa so opozorilni znaki miofunkcisjkih nepravilnosti. O tem smo govorili v Svetovalnici z gostjo dr. Aleksandro Križaj.

⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Počasno žvečenje, slinjenje ali jezik med zobmi se marsikomu zdijo le nepomembni znaki, ki jih pripišemo otrokovi fazi in odraščanju, v resnici pa so opozorilni znaki miofunkcisjkih nepravilnosti. O tem smo govorili v Svetovalnici z gostjo dr. Aleksandro Križaj.

V Ultrazvoku tokrat o tehniki integrativne medicine, ki se je že marsikje po svetu uveljavila kot rutinska tehnika, s katero zdravniki lajšajo bolečine, strah, tesnobo in stres ob kirurškem posegu. Govor bo o medicinski hipnozi. Gostja Ultrazvoka, doc. dr. Jasmina Markovič Božič iz UKC Ljubljana, bo opisala lastne izkušnje z izvajanjem medicinske hipnoze in predstavila izsledke raziskav o koristih njene uporabe v medicinske namene. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. (Po oddaji iz 5.8.2021)

Župnik je obiskal starejšega moža. Ta je bil vse življenje dejaven v župniji. Duhovnik je možu dejal: »Dolga leta ste ohranjali vero. Najbrž ste zelo ponosni, da ste jo ohranili do konca.« Bolnik je odvrnil: »Pa saj ne gre za to, da sem ohranil vero, ampak da me je Gospod ohranjal vse življenje. V Svetem pismu piše, da mu lahko zaupamo.« Prerok Jeremija v današnjem prvem berilu pravi: »Blagoslovljen mož, ki zaupa v Gospoda in je Gospod njegovo zaupanje,« (Jer 17,7). Govor iz današnjega evangelija (Lk 6,17-26) je nekakšen program tega, kaj pomeni živeti kot kristjan v tem svetu. Jezus nam ponuja vzorec vrednot, ki zaznamujejo njegovo kraljestvo. Pravi, naj živimo v skladu s svojim sistemom vrednot. Blagruje uboge, žalostne, preganjane, blagruje tiste, ki delajo dobro, in tiste, ki odpuščajo. Če gradiš svoje življenje za sedanji trenutek, boš žel sadove zdaj, v tem trenutku. Toda dolgoročno bodo taki sadovi najbrž propadli. Če boš gradil svoje življenje na lepoti, se moraš zavedati, da bo ta minila. Če gradiš življenje na drugih ljudeh, ki te ljubijo in jih ti ljubiš, te bodo ti ljudje enkrat zapustili. Ob smrti zagotovo. Če živiš svoje življenje zase, porabiš svoj denar samo zase, ne živiš tako, kakor uči Jezus. Značilne vrednote, ki te delajo kristjana, se morajo poznati po tvojem življenju. Kristjan se uči ceniti krotkost, žrtev, uboštvo, žalost. Ne zaposlujejo ga stvari, s katerimi je tako obremenjen ta svet. Ni treba, da ga skrbijo moč, uspeh, udobje ali slava v javnosti. Bog je naklonjen ubogim. Beseda blagor pomeni globoko zadovoljen. Jezusove besede lahko razumemo tako, da človek lahko žaluje, lahko je ubog, ampak je v svoji notranjosti še vedno zadovoljen. Kristjan je človek, ki lahko reče: »Ljudje mi ne dajejo priznanja, toda moje napore vidi Bog. Njemu so dragoceni.« Ljudje imajo lahko vtis, da je žalosten, a je v sebi umirjen in pomirjen. Dokler te bodo v življenju vodila merila tega sveta, boš nesrečen. Ko boš svoje življenje gledal v Božji luči, boš čutil mir in notranjo srečo blagrov. Dokler boš dovoljeval, da bodo tvoja žalost, tvoje pomanjkanje priznanja in slave med ljudmi imeli zadnjo besedo, bosta v tvojem življenju razočaranje in brezup. Lahko pa boš dovolil, da bo Božje kraljestvo postalo najpomembnejša stvar v tvojem življenju, doživel boš resnično veselje in boš prepričan, da si deležen blagoslova blagrov.

Nikola Krstić je psihoterapeut, autor knjige “Vodič za toplokrvne” i osnivač i učitelj Geštalt Akademije. Pronalaženje smisla i svrhe u savremenom životu je današnja tema.________________________________________________________________________________________________Sponzori ⚡️Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Slovenija za zdaj ne razmišlja o dodatnem povečanju izdatkov za obrambo, je na neformalnem srečanju voditeljev Evropske unije v Bruslju dejal premier Robert Golob. Voditelji sicer razpravljajo o krepitvi in financiranju evropskih obrambnih zmogljivosti, danes se jim pridružujeta tudi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte in britanski premier Keir Starmer. Govor pa je tudi o napovedih ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi carin.

Zdaj, ko se, zahvaljujoč vzponu generativne umetne inteligence, zdi, da so stroji človeka presegli, se krepi vtis, da moramo o svetu in svojem novem, obrobnem mestu v njem začeti razmišljati drugače. Toda: kako?V znameniti Sofoklejevi tragediji o Antigoni lahko preberemo tele privzdignjene besede: »Mnogo je nedoumljivih skrivnosti / in vendar – ni globlje skrivnosti kot človek. […] Govor je iznašel in misel, / begotno kot veter, in smisel / za red in zakone v državi, / in toplo zavetje / pred mrazom neznosnim, / pred ploho nevšečno dežjá. / Vedno izhod si poišče, / nikdár ne zaide v zadrego, / le sredstva, da bi smrti utekel, / ne najde. A iz stiske bolezni / težko ozdravljivih / le našel je pot.« In čeprav je od časov, ko so nastajale starogrške drame, minilo že kakih 2500 let, nas vzneseni sentiment, ki prežema navedeni odlomek, povečini še kar nagovarja. Saj drži, da smo v vmesnem času zagrešili nekaj genocidov, da smo se zapletli v nekaj globalnih vojn, da smo planet prignali na rob ekološkega kolapsa in da so, ne nazadnje, znanstveniki od Kopernika do Darwina prepričljivo dokazali, da nas noben božji načrt ni postavil na kak posebej visok piedestal, pa vendar ljudje o homo sapinesu še vedno najraje razmišljamo kot o nesporni kroni stvarstva in najbolj zanesljivem merilu vseh stvari. A zdaj, ko se pred našimi očmi odvija prava pravcata znanstveno-tehnološka revolucija – pa naj gre za generativno umetno inteligenco, za genski inženiring ali za kvantne računalnike –, se vendarle krepi vtis, da nam je krona naposled – in nepovratno tako – padla z glave in da moramo torej o svetu in svojem, slej ko prej obrobnem mestu v njem začeti razmišljati radikalno drugače. Toda: kako? Eno izmed možnosti menda ponujajo tiste intelektualne tradicije, ki jih je mogoče opredeliti s krovnim pojmom »antihumanizem« in že dolgo polemizirajo s stališči, ki jih je sicer tako elokventno ubesedil Sofoklej. A kaj natanko antihumanizem ponuja namesto vere v človekov neomejeni potencial in kako naj bi nam antihumanistična perspektiva mogla pomagati preživeti 21. stoletje, ki ga, kot kaže, usodno zaznamuje medsebojno prepletanje krize etabliranih družbeno-političnih institucij, ekološke katastrofe in znanstveno-tehnološke revolucije? To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratni Intelekti, ko smo pred mikrofonom gostili Roberta Bobniča, asistenta na Oddelku za kulturologijo ljubljanske Fakultete za družbene vede, pa dr. Natalijo Majsovo, izredno profesorico na istem oddelku, ter dr. Primoža Krašovca, docenta na Oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. foto: Leonardo Da Vinci – Vitruvijev človek, 1490, črnilo na papirju, izsek (Wikipedija, javna last)

Poslanke in poslanci se bodo po včerajšnji maratonski seji o interpelaciji finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki jo je ta uspešno prestal, danes med drugim posvetili zdravstvu. Tema izredne seje bodo dodatni interventni ukrepi, usmerjeni v krepitev področij pediatrije in družinske medicine, tudi podaljšanje trajanja dodatkov. Govor bo tudi o noveli zakona o lekarniški dejavnosti, ki ne predvideva več ugovora vesti za farmacevte. V oddaji tudi o tem: - Bruselj: dvostranska vprašanja naj se ne vpletajo v širitev Unije. - Srbski študenti krepijo protestno gibanje in nadaljujejo blokade. - Raba pirotehnike ostaja priljubljena, kazni pa so visoke.

Pridružite mi se dok razgovaramo sa Hajdi, slikarkom i grafičkom dizajnerkom iz Crne Gore. Otkrijte kako je osvojila svet svojim radovima, od kolekcija holivudskih zvezda do TEDx govora i saradnje sa luksuznim brendovima!Dobrodošli u novu epizodu The Catherine B. Roy Show!

Biserica Sion Ingolstadt - mesaj de încurajare și zidire spirituală, rostit de pastorul Marius Govor, în data de 22 septembrie 2024.

Biserica Sion Ingolstadt - mesaj de încurajare și zidire spirituală, rostit de pastorul Marius Govor, în data de 24 septembrie 2023.

Julia Govor is one of those artists who can take the fundamentals of techno and make it sound hers. At this point in her career, the Georgia-born, New York City-based artist has established a style that feels half-Rome school, half Japanese hypnotic techno, but fully Julia Govor. Her label Jujuka has become a home for the stuff, featuring plenty of her own work along with like-minded folks like EMIT and Victoria Mussi, and she recently put out the biggest and best release of her career with the hefty Laika And Ulka Were Here on Semantica. Her production style carries over to her DJing. Govor's RA Podcast is made up over half her own tracks, and the cuts she picks from others match her style: twirling arpeggios, rushing cascades of synth, heavy but groovy kicks. Much has been made of her childhood in a military family, and how she fell in love with techno via her classical musical education, where she felt drawn to the darker, romantic shades of composition. You get some of that here, but to call Govor's style "dark" would be overly simplistic. Instead it's sleek, aerodynamic and fluid, the kind of techno that gets you lost in a wormhole. @juliagovor Read more at https://ra.co/podcast/937

V torkovem Svetovalnem servisu ponovimo abecedo prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja. Osnovni algoritem se za odrasle osebe ali otroke in dojenčke razlikuje. Koliko stiskov prsnega koša? Kako je z izvajanjem umetnega dihanja? Gost, ki bo odgovarjal na vprašanja, bo po 9-ti Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje. Govor bo tudi o pomembnosti defibrlatorja ter nujnosti hitrega odzivnega časa. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Biserica Happy Valley, Arizona - mesaj de încurajare și zidire spirituală, rostit de pastorul Marius Govor, în data de 5 noiembrie 2023.

Biserica Maranatha Phoenix - mesaj de încurajare și zidire spirituală, rostit de pastorul Marius Govor, în data de 5 noiembrie 2023.

Biserica Betania Chicago - mesaj de încurajare și zidire spirituală, rostit de pastorul Marius Govor, în data de 29 octombrie 2023.

Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica državnega zbora, ni pa več podpredsednica Gibanja Svoboda; sta pa brez strankarske izkaznice Svobode ostala poslanka Mojca Šetinc Pašek in član kabineta predsednice državnega zbora, nekdanji poslanec LMŠ Robert Pavšič. Največja vladna stranka ostaja enotna in še močneje kot prej odločena, da izpelje svoje cilje. Tako lahko najhitreje povzamemo sklepe sinočnje seje sveta Gibanja Svoboda, ki je v javnosti zaradi stopnjevanja napetosti precej odmevna. Druge teme oddaje: - Sindikat Sviz današnji protestni shod proti najnovejšemu vladnemu predlogu odprave plačnih nesorazmerij označuje za zadnje opozorilo - Govor generalnega sekretarja Združenih narodov v varnostnem svetu tako razburil Izrael, da zahteva odstop Guterresa - Prešernova zapuščina, Dalmatinova Biblija in še osem slovenskih pomnikov Unescovega Spomina sveta na ogled v Narodnem muzeju

U govoru mržnje postoje dvije suprotstavljene strane – 'mi' protiv 'njih' – a jezik postaje moćno sredstvo oblikovanja narativa kojim drugoga doživljavamo kao neprijatelja. -- Sviđa Vam se što naš rad? Podržite nas kavicom za 2€: www.buymeacoffee.com/bsjv Sve o podcastu: www.linktr.ee/bliskisusreti (CC) 2023 Bliski susreti jezične vrste

Kako govorom utjecemo na svoje ponašanje, uspjeh, vlastitu sreću i zadovoljstvo? Ovo područje primjenjive psihologije postaje sve popularnije upravo zato jer sve više ljudi spoznaje koliko im ovo znanje može koristiti. Vjerujem da će I vama biti korisno i zanimljivo naučiti nešto o tome. Hvala na slušanju!

Ana Mikić Čolić izvanredna je profesorica na Odsjeku za hrvatski jezik i književnost FFOS-a. Ljubav prema hrvatskom počela je s natjecanjima u školi. Nastavila se na studiju – na prvoj godini skupljala korpus eufemizama. Danas proučava kako nastaju nove riječi (Neologizmi u hrvatskome jeziku). Analizira osječki govor (Jezične dumine Osječana). Podučava strance u Osijeku hrvatskom. A ima i štošta za reći o purizmu i jezičnim politikama. Gledajte nas u petak, 31. 3. u 17.20h na HTV1! -- Pozivamo vas da ispunite ankete o slušanosti (2-5 min): forms.gle/nZ6tJTKuQysct3jQ7 Pretplatite se i saznajte više o podcastu: www.linktr.ee/bliskisusreti Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što naš rad? Podržite nas kavicom za 2€: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2023 Bliski susreti jezične vrste

V 159. epizodi podcasta Lovim ravnotežje Katarino Bervar Sternad, direktorico Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja in Niko Kovač, direktorico Inštituta 8. marec. V epizodi govorimo o problematiki sovražnega govora, kako ga prepoznamo, kako se nanj odzovemo in kakšni so pravni postopki. V epizodi govorimo o novi kampanji Inštituta 8. marec - Samo ljubezen, ki se osredotoča na boj proti sovraštvu in neenakostim v pomoč žrtvam sovraštva na spletu. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki smo jih z Niko in Katarino omenile v pogovoru. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda159 Nova rubrika Hej, povej!, v kateri je prostor za tvoje zgodbe, že čaka nate. Na povezavi najdeš prve tri teme. Če imaš fino zgodbo na kakšno od razpisanih tem, te vabim, da oddaš informacije in podatke. Komaj čakam, da slišim tvojo zgodbo! Več na: https://ninagaspari.com/blogs/hejpovej V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: https://ninagaspari.com/collections/all Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari TIK TOK: https://www.tiktok.com/@ninagaspari

EPIZODA 45Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDANES ponovno nova OG zasedba Jureta, Mateja in Tima. Govor je tekel o naših rdeči preprogi, angleški kraljici, rojstnih dnevih in veliko drugih temah. PrisluhnI!TIMESTAMPS00:07 - Predstavitev02:11 - Timov teden04:15 - Drama med Juretom in Timom05:45 - OnlyFans06:40 - Rimanić v Benetkah11:00 - Tragedija v Veliki Britaniji16:04 - Sršen16:22 - Molk ob smrti kraljice17:31 - Brskanje po smeteh v Benetkah19:28 - Rojstni dnevi25:26 - Produktiven lifestyle29:48 - Razumevanje življenja in izkušenj44:01 - Vključitev v kraljevo družino47:25 - VprašanjaSPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

EPIZODA 44Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDANES ponovno nova zasedba Jureta, Mateja in Ane Mačič Kotnik. Govor je tekel o naših Ani in veliko drugih temah. PrisluhnI!SPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

EPIZODA 43Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDANES ponovno nova OG zasedba Jureta, Mateja in Tima. Govor je tekel o naših Muvitu, genetski spremembi, policajih in veliko drugih temah. PrisluhnI!SPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

EPIZODA 42Poljubne donacije: https://tinyurl.com/2v66h9ycDANES ponovno nova OG zasedba Jureta, Mateja in Tima. Govor je tekel o naših službah in veliko drugih temah. PrisluhnI!SPREMLJAJTE NASYoutube: https://youtube.com/channel/UCiy2dirXGqygqSsiXZv9PpgInstagram: https://www.instagram.com/chlani.podcast/TikTok: https://www.tiktok.com/@chlani.podcastVODITELJIJure: https://www.instagram.com/juresavron/Matej: https://www.instagram.com/matejrimanic/Tim: https://www.instagram.com/mit.t.tim/O PODCASTUCHLANI. Prebrano »člani«, ne pa klani. Ampak člani česa? Ne, ne … Tukaj ne gre za članstvo v klubu ali organizaciji, niti v klanu. »Član« je slengovska beseda, ki jo predvsem mladi zelo pogosto uporabljajo na najlepšem delu Slovenije – na Obali. Torej, ker ste tukaj, naj vam izrečemo dobrodošlico: »Kje ste, člani!« Ogrodje novega slovenskega podcasta sestavljamo 3 mladi ustvarjalci. Zaradi bližine, ki smo jo med seboj ustvarili s pogostim druženjem in delom, podcastu zagotovimo avtentičnost in poskrbimo za sproščeno dinamiko. Na pocastih se nam pogosto pridružijo še zanimivi gosti, – znani in manj znani – ki popestrijo epizode s svojim unikatnim pogledom na življenje in atraktivno osebnostjo. Teme, ki jih obravnavamo, so lahko absurdne in nenavadne, vsekakor pa se dotaknemo tudi življenjskih tem.

Prof. dr. sc. Velimir Piškorec, predstojnik Katedre za njemački jezik na Filozofskom fakultetu u Zagrebu, tvrdi da je prvi kontakt s različitim govorima imao u obiteljskoj kući u Đurđevcu koja nije imala dječju sobu, nego kuhinju, gdje se igrao, učio i gdje su dolazili i odlazili različiti susjedi, čineći taj prostor živahnom okolinom punom komunikacije. To mu je, veli, ostalo u pamćenju jer je tada čuo razne, psovke i narodne mudrosti. Život je posvetio jeziku, iako ne želi reći da ih voli. Bavi se hrvatsko-njemačkim jezičnim dodirima u Podravini. Popularizira đurđevečki govor, uči i predaje esperantski, radi na zvučnom atlasu hrvatskih govora i objavljuje zbirke pjesama. Ova je epizoda pregled jezično i kulturološki bogatog života. -- Čvorište bliskih susreta: www.linktr.ee/bliskisusreti Pretplatite se: Google: bit.ly/2UFZZ6C Apple: apple.co/2UivogF Spotify: spoti.fi/2DzXmyn Podchaser: bit.ly/34TrRgi Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što slušate? Javite nam se i počastite nas kavicom za 2€: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2022 Bliski susreti jezične vrste

"I'm Russian and I'm against the war" is SBS Russian podcast series in which we record short interviews with Russians in Australia, for whom it is important to publicly speak out against the war in Ukraine.  - "Я русский и я против войны" - подкаст SBS Russian, где мы записываем короткие интервью с русскими людьми, живущими в Австралии, для которых важно публично выступить против войны в Украине.

Nova epizoda podkasta "Dobar loš zao" je stigla! Predsednik Vučić samo što ne eksplodira pod pritiscima, pa mu je u tom smislu eksplodirao kapilar u oku, što ga je učinilo lepšim nego inače, ali je ipak zabrinulo voditelje Nenada Kulačina i Marka Vidojkoviča. Nezaobilazan je bio komentar na Putinovo poređenje Donjecka i Luganska sa Kosovom*, kao i pohvala voditelja za Dragana Šormaza i njegove apdejtovane političke stavove, koje je uvezao direktno iz LDP. Gost podkasta je uvaženi profesor i politički aktivista gospodin Čedomir Čupić, ponovo na donkihotovskom zadatku da pomogne opoziciji da se snađe pred najavljene vanredne beogradske izbore. Profesor Čupić je pričao o novim pobedničkim strategijama, a voditelji su se divili njegovom nepresušnom optimizmu, imajući u vidu s kim ima posla. Gospodin Čupić nema sumnji u to da je Vučiću jasno rečeno šta da misli i kako da se ponaša u narednom periodu, stoga se nemojte čuditi ako gospodar dizanja frke sa Andročevog venca, odjednom postane golub mira, koji će vam se tek tu i tamo pokakiti na glavu. U Magarećem kutku videćete Jovanu Jeremić koja je našla pravi ples uz Konstraktin hit - valjanje po patosu.