Podcasts about zahoda

Ukrajina je še tretjo noč zapored utrpela novo težko obstreljevanje, več kot 300 ruskih dronov je zadelo cilje po vsej državi. Napad - po nekaterih podatkih najobsežnejši doslej - je naletel na nove ostre odzive Zahoda, neznačilno kritičen je bil tokrat tudi ameriški predsednik Donald Trump. Drugi poudarki oddaje: Omejeno pomoč v Gazi razdeljuje nova organizacija, njen direktor po očitkih odstopil. Zaradi afere dieselgate obsojeni štirje nekdanji menedžerji Volkswagna. Vlada: Do poletja bo objavljen nov razpis za prestrukturiranje premogovniških regij.

Ukrajina je še tretjo noč zapored utrpela novo težko obstreljevanje, več kot 300 ruskih dronov je zadelo cilje po vsej državi. Napad - po nekaterih podatkih najobsežnejši doslej - je naletel na nove ostre odzive Zahoda, neznačilno kritičen je bil tokrat tudi ameriški predsednik Donald Trump. Drugi poudarki oddaje: Omejeno pomoč v Gazi razdeljuje nova organizacija, njen direktor po očitkih odstopil. Zaradi afere dieselgate obsojeni štirje nekdanji menedžerji Volkswagna. Vlada: Do poletja bo objavljen nov razpis za prestrukturiranje premogovniških regij.

Bolj ko postajajo mednarodni odnosi negotovi in napeti, bolj so pomembne na videz obrobne podrobnosti, ki lahko odločijo, v katero smer se bodo odvila pogajanjaVsaj del zahodnega sveta je bil po koncu hladne vojne in padcu socializma prepričan, da je nastopil konec zgodovine, zahodni politični in ekonomski ustroj pa bo slej ko prej prevladal povsod po svetu. V tem kontekstu je verjetno jasno, da to ni bil ravno čas, ki bi Zahod silil v premislek marsikdaj arogantnega obnašanja do drugih sil in spregledovanja njihovih pogledov ter miselnega in kulturnega sveta, iz katerega izhajajo in ki v veliki meri določa njihove odločitve. Danes pa je že jasno, da je Zahod le eden od centrov geopolitične moči in da bodo pogovori s predstavniki kultur, ki so lahko zelo drugačne od zahodne, ključni ne le za dobre gospodarske odnose, ampak tudi za razreševanje političnih in celo vojaških konfliktov. Čeprav je bilo poznavanje drugega od nekdaj pomemben del stikov med ljudmi iz različnih okolij, smo se torej znašli v multipolarnem svetu, v katerem bodo gospodarstveniki, diplomati in politiki prisiljeni še precej bolje spoznati kulture svojih sogovornikov, kakršni so denimo Rusija, Kitajska, Indija in Brazilija, v kontekstu vedno manj samoumevnih zavezništev znotraj samega Zahoda pa seveda nikakor ni nepomembna tudi pozornost na naše notranje medsebojne razlike, ki včasih nikakor niso tako majhne. Korak v tej meri predstavlja tudi delo Medkulturna pogajanja: izzivi, dileme in rešitve, ki je nedavno izšlo pri založbi Fakultete za družbene vede. Kako pravzaprav pristopiti k medkulturnim pogajanjem ter kako na različnih koncih sveta razmišljajo o sklepanju dogovorov, pa tudi o odnosih in svetu nasploh, sta predstavila zaslužni profesor, strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose dr. Marjan Svetličič ter dr. Boštjan Udovič s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pogovor je bil prvotno predvajan v oddaji Glasovi svetov na programu Ars. foto: Pogovori kitajske in ameriške delegacije na vrhu G20 v Buenos Airesu leta 2018, Wikipedija, javna last

Kako različno se pogajajo Rusi, Kitajci in Američani, kakšne so notranje razlike med zahodnimi državami in zakaj so v vse bolj multipolarnem svetu medkulturna pogajanja vedno pomembnejšaVsaj del zahodnega sveta je bil po koncu hladne vojne in padcu socializma prepričan, da je nastopil konec zgodovine, zahodni politični in ekonomski ustroj pa bo slej ko prej prevladal povsod po svetu. V tem kontekstu je verjetno jasno, da to ni bil ravno čas, ki bi Zahod silil v premislek marsikdaj arogantnega obnašanja do drugih sil in spregledovanja njihovih pogledov ter miselnega in kulturnega sveta, iz katerega izhajajo in ki v veliki meri določa njihove odločitve. Danes pa je že jasno, da je Zahod le eden od centrov geopolitične moči in da bodo pogovori s predstavniki kultur, ki so lahko zelo drugačne od zahodne, ključni ne le za dobre gospodarske odnose, ampak tudi za razreševanje političnih in celo vojaških konfliktov. Čeprav je bilo poznavanje drugega od nekdaj pomemben del stikov med ljudmi iz različnih okolij, smo se torej znašli v multipolarnem svetu, v katerem bodo gospodarstveniki, diplomati in politiki prisiljeni še precej bolje spoznati kulture svojih sogovornikov, kakršni so denimo Rusija, Kitajska, Indija in Brazilija, v kontekstu vedno manj samoumevnih zavezništev znotraj samega Zahoda pa seveda nikakor ni nepomembna tudi pozornost na naše notranje medsebojne razlike, ki včasih nikakor niso tako majhne. Korak v tej meri predstavlja tudi delo Medkulturna pogajanja: izzivi, dileme in rešitve, ki je nedavno izšlo pri založbi Fakultete za Družbene vede. Ob monografij se bomo o tem, kako pravzaprav pristopiti k medkulturnim pogajanjem ter kako na različnih koncih sveta razmišljajo o sklepanju dogovorov, pa tudi o odnosih in svetu nasploh, pogovarjali z avtorjema knjige, zaslužnim profesorjem, strokovnjakom za mednarodne ekonomske odnose dr. Marjanom Svetličičem ter dr. Boštjanom Udovičem s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede. Oddajo je pripravila Alja Zore.   foto: Pixabay

Ustavitve napadov v Črnem morju, v katero sta ob ameriškem posredovanju včeraj privolili tako Ukrajina kot Rusija, očitno še ni. Sprva je Kijev trditve Moskve, da bo prekinitev ognja začela veljati po odpravi nekaterih sankcij Zahoda, označil za laž, češ da premirje na morju že velja. Medijski predstavnik ukrajinske mornarice Dmitro Pletenčuk pa je pozneje dejal, da bodo delovali po nespremenjenih pravilih, doker ne dobijo ustreznega povelja. V oddaji tudi o tem: - Proti Hamasu in vojni protestirali tudi v Gazi. - V ospredju jutranje seje državnega zbora lažje zaposlovanje tujcev. - S preizkusom letalnice se je začel petdnevni planiški praznik.

V Moskvi in Kijevu so privolili v zagotavljanju varne plovbe v Črnem morju ter začasno ustavitev napadov na energetsko infrastrukturo. Ob tem sta obe strani dodali pojasnila. Rusija trdi, da bo prekinitev napadov v Črnem morju začela veljati po odpravi sankcij Zahoda proti nekaterim ruskim bankam. Ukrajina trdi, da gre za zavajanje, češ da dogovor začne veljati takoj. V Beli hiši ruske zahteve še preučujejo. V oddaji tudi: - Vsi upokojenci naj bi dobili zimski dodatek - Društvo novinarjev kritično do odpuščanj na Večeru - Neja Dvornik na zadnjem veleslalomu sezone šesta

Po včerajšnjem neformalnem vrhu v Londonu evropski voditelji nadaljujejo iskanje rešitev za Ukrajino. Francija med drugim omenja možnost, da bi Rusiji predlagali delno prekinitev spopadov in tako preverili pripravljenost druge strani na resne mirovne dogovore. Francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot ob tem poudarja, da nevarnosti za staro celino ne gre podcenjevati, saj še nikoli doslej ni bilo tveganje vojne tako blizu evropskemu kontinentu. Ostali poudarki oddaje: Združeni narodi obžalujejo ameriški preobrat na področju človekovih pravic Prisegla nova avstrijska vlada pod vodstvom Cristiana Stockerja Po velikih maškarah danes na Ptuju karneval še za najmlajše

Ameriški predsednik Donald Trump in njegov ukrajinski gost Volodimir Zelenski bosta danes v Washingtonu podpisala dogovor o dostopu Združenih držav do ukrajinskih naravnih virov, zlasti redkih rudnih, s katerim je Trump Ukrajino prisilil h kompenzaciji za izkazano podporo v vojni. A vojno v Ukrajini je treba najprej končati, o pomoči Zahoda pri doseganju miru, zagotavljanju njegove trajnosti in prenovi Ukrajine pa se je včeraj v Beli hiši s predsednikom Trumpom pogovarjal britanski premier Keir Starmer. Drugi poudarki: - Končalo se bo več kot dveletno obdobje zamejenih cen energentov. - Mladi kmetje opozarjajo na nejasnost sprememb kmetijske zakonodaje. - Na današnjo tekmo v Trondheimu vse štiri slovenske skakalke.

Ravnatelj Rafaelove družbe motri nemirni svet in vlogo Zahoda in nove ameriške politike. Sprašuje se, ali je za nagibanje političnega prostora res kriva levica. Ustavi se tudi pri tem, zakaj se ljudje v nekaterih državah namesto za tradicionalne stranke odločajo za alternative. Naglasi: prva dolžnost resne stranke bi bila odkriti nevarnosti in se jim upreti, ne pa podleči. Ob koncu se sprašuje: ali bo v Evropi prišlo do obrata in če bo, ali bo pravočasen.

Po poglobljenem pogovoru med ameriškim in ruskim predsednikom Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom se v Evropi vrstijo opozorila, da mora v pogovorih za končanje vojne za mizo sedeti tudi Ukrajina. To je danes prav tako poudaril generalni sekretar Nata Mark Rutte. Kot je dejal, seveda obstaja pot do uspešnega mirovnega sporazuma, vendar morajo skupaj z evropskimi zaveznicami zagotoviti, da bo Putin razumel enotnost Zahoda v podpori Ukrajini. Druge teme: - Po vladni noveli postopno višanje sredstev za razvoj in naložbe v šolah in vrtcih. - Ukinitev mehanizma za razdeljevanje računalnikov. Ti v trajno last upravičencem. - Vlada razrešila direktorja javne agencije Spirit. Minister Han tudi za razveljavitev razpisa za prestrukturiranje premogovniških regij.

Zgodovina človeštva ponuja številne primere preseljevanja – tako narodov kot posameznikov. Kajti v človeku je bila vedno želja po odkrivanju novega. Tega, kar je v neposredni bližini, pa tudi tistega, kar je – kot pravimo – za sedmimi gorami. Krištof Kolumb, eden drznejših avanturistov, se je odpravil v Indijo, da bi odkril Ameriko. Evropske kraljevine preteklih stoletij so svojo moč in oblast gradile na pomorščakih, ki so osvajali morja in ozemlja tujih celin. Polastili so se zakladov, ki so jih našli na svoji poti. Zlato, nakit, diamante in smaragde, dišave in zelišča, preproge in svilo – vse, kar jim je prišlo pod roko, so odnesli. Včasih še sužnje, ker je na plantažah veleposestnikov z Zahoda primanjkovalo delovne sile. Koliko je bilo ropa in plenjenja in prisvajanja tuje lastnine, ve samo dobri Bog, kajti zgodovina poraženih ljudstev ni zapisana v učbenikih zmagovalcev. Poleg tega se grozodejstev tudi nihče več ne spominja dobro, ker teče življenje naprej in sproti ustvarja svojo lastno, zapleteno zgodovino. Globalizem, ki smo mu priča danes, nastopa pod krinko vzajemnih interesov in ustvarjalca vsesplošne blaginje. Vendar je v svojem jedru enako neizprosen, krut in sebičen, kot so bili osvajalski sistemi prejšnjih časov. Prosta trgovina med neenakimi partnerji namreč nikoli ni prosta, ampak je na koncu vedno izsiljevanje in privolitev v podrejenost šibkejših. Razvoj tretjega in četrtega sveta je sicer nujen, a teče pod vplivom razmišljanja, da potrebuje razviti svet dodatne baze surovin, nove prodajne trge in poceni delovno silo. Tako globalizem v resnici neenakosti ne zmanjšuje, ampak jo veča. Še posebno zato, ker stavi na podkupljivost oblastnikov iz revnih držav. In je pri tem uspešen. Ali bomo nekoč vendarle imeli globalno vas, ki bo sama sebe urejala planetarno? Težko verjeti, kajti za tak dosežek bi bila potrebna resnična vzajemnost, ne le navidezna solidarnost.

Piše Muanis Sinanović bere Igor Velše. Uveljavljena slovenska publicistka in nagrajena literarna kritičarka Mojca Pišek v esejih v knjigi Globalni južnjaki na podlagi izkušenj s potovanj po tako imenovanem globalnem Jugu, še posebej Latinski Ameriki, razmišlja o razmerju med tem sveta in tako imenovanim globalnim Severom. Besedila, zbrana v knjigi, so izjemno lucidna in dragocena, ko premišljujejo neokolonialne odnose. Nasprotno pa so precej nelucidna, ko obravnavajo lastno izjavljalno pozicijo. V prvem primeru avtorica s pretanjenim in lucidnim pogledom secira mnogoplastnost (neo)kolonialnega pogleda, ki se v svojih povratnih zankah vedno znova vzpostavlja kot samoumeven. Na poteh se znajde v situacijah, ki te odnose jasno izpričujejo, in iz njih povleče spoznanja in potrditve prej obstoječih teoretskih ugotovitev. Gre za srečanja, denimo, s taksistom, ki se imenuje Stalin, ameriškimi turisti v latinskih državah, ameriškimi najemodajalci; v vseh teh se razkrivajo protislovja, ki jih udeleženci ne osvestijo, piska pa jih razkriva na prodoren način, ki mu ne manjka svojstvene angažirane in iskrive igrivosti, v kateri se mešajo jeza, dobrohotna želja po spremembah, solidarnost in intelektualna strast. V teh delih razkriva materialno, zgodovinsko ozadje in logično protislovnost posameznih prepričanj in izjav, ki so del splošnega repertoarja tako imenovanega Zahoda. Zanimiv je tudi prikaz osebne »spreobrnitve«. V prejšnjem življenju nagrajena literarna kritičarka je ameriški in evropski kanon dojemala kot samoumevnega. Navaja primer pisanja nobelovca Johna Steinbecka, ki ji je bilo zelo ljubo, v zadnjih letih pa je ob srečevanju z globalnim Jugom prišla do točke, ko se ji zdi neberljivo, saj je osvestila rasistične in imperialistične implikacije njegovega »velikega dela«. Podoben obrat se zgodi v predstavljanju svoje dežele tujcem. Od začetne posvojitve osamosvojitvene naracije o premagovanju socializma do današnjega sramu, predvsem sramu za druge, ki so ponosni na svoje slovensko poreklo. Vendar je tovrsten sram simptomatičen in pogost pri ljudeh, ki zamenjajo ideologijo. Kot rečeno, se avtorica v knjigi kaže kot odlična opazovalka in slabša samoopazovalka. Slovenijo in sploh prostor nekdanje Jugoslavije zmotno popisuje kot prostor enoznačnega pristajanja na kapitalistične in prozahodne poglede ter zavračanja socialistične preteklosti. Če ta pojav odlično analizira na primeru Vzhodne Evrope, pa se tukaj zatakne. Slovenija je namreč država, v kateri se elite kitijo z rdečimi zvezdami, zaničujejo religijske prakse – kot se mestoma zazdi, da tudi piska tekstov –, preprečujejo razpravo o povojnih pobojih, ministrica za kulturo se udeležuje obletnice ustanovitve komunistične partije, kjer je veliko antiameriškega sentimenta, kjer ljudje solidarizirajo s Palestino in so jugonostalgični. Jugonostalgije je veliko tudi v drugih državah na tem območju, razen morda na Hrvaškem, Srbija pa je še bolj protizahodna kot Slovenija. Ko lucidno opazuje, kako se je pri Čilencih, tudi na levici, vzpostavila vloga žrtve, ki levici preprečuje, da bi učinkovito delovala, tudi sama zapade v vlogo žrtve. Jugoslavijo stereotipno prikazuje kot državo, ki jo je zrušila napačna zavest državljanov, v sodelovanju z zunanjim dejavnikom. Ne upošteva pa problema pomanjkanja izvirnih ekonomskih rešitev, nizke produktivnosti in prevelike zakreditiranosti v zadnji fazi države, ki se je prikrivala s spektaklom kulta osebnosti in popkulturnim kičem. Ne vključi, denimo, možnosti, da obstajajo dobri razlogi, zakaj so Slovenci in drugi narodi želeli izstopiti iz Jugoslavije, razlogi, ki ne izhajajo iz gole zaslepljenosti. Pri tem povzema postjugoslovanski svetovnonazorski marksizem, ki ne problematizira evrocentrične perspektive pri samem Marxu. Ta je razglašal, denimo, da kolonializem prinaša napredek med barbare, in je potreben, da bi vzpostavil buržoazijo kot predpogoj za revolucijo. Industrializacija nastopa kot nedvoumno dobra in potrebna stvar, brez pomislekov o odtujitvi, ki jo prinaša, in neujemanju s svetovnimi nazori domorodcev – ki so pogosto religiozni, kar v knjigi ni ravno pogosto omenjeno. Tako prek zvijačnosti sodobnih evrocentričnih ideoloških binarizmov začne sama pokroviteljsko in polkolonialno obravnavati lastno ljudstvo, ki še zdaleč ni tako nestrpno in omejeno, kot ga predstavlja, obenem pa tudi vsa ljudstva, ki ne verjamejo v pri Marxu od Hegla podedovano idejo velikega Napredka.

In zakaj se celo danes še vedno zdi, da nam zgodba o metamorfozi Rima iz republike v cesarstvo, zgodba, v kateri nastopajo tako slavne osebnosti, kot so Cezar, Ciceron, Mark Antonij in Avgust, pravzaprav razkriva nekaj ključnega o nas samih, o družbi, politiki in identiteti Zahoda?Zdaj, ko je bil Donald Trump vnovič izvoljen za predsednika Združenih držav, se številni po svetu sprašujejo, ali so ameriški republiki šteti dnevi. A kako natanko republika propade? Kako družbeno-politične institucije, v katerih se lahko udejstvuje razmeroma širok, razmeroma heterogen krog ljudi, nadomesti režim, kjer se pravzaprav vsa oblast zgošča okoli enega samega človeka? Nemara najbolj znamenit primer take metamorfoze najdemo v starem Rimu, ki se je proti koncu prvega stoletja pred našim štetjem iz približno pol tisočletja stare republike preobrazil v imperij. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, kako in zakaj je rimska republika propadla? – Odgovore sta nam pomagala iskati dr. Gregor Pobežin, predavatelj na koprski Fakulteti za humanistične študije in raziskovalec na Inštitutu za kulturno zgodovino, ter dr. David Movrin, predavatelj na Oddelku za klasično filologijo ljubljanske Filozofske fakultete. foto: Karl Theodor von Piloty – Cezarjev umor, 1865, izrez (Državni muzej Spodnje Saške / Wikipedija, javna last)

Zaradi zaostrovanja odnosov med Zahodom in Kitajsko in želje po zmanjšanju odvisnosti od tega orjaškega trga vse bolj zaželena gospodarska in tudi geopolitična partnerica Zahoda postaja Indija. To hitro rastoče, raznoliko in ambiciozno gospodarstvo ponuja priložnosti tudi za slovenska podjetja. Lani je menjava med državama dosegla 1,7 milijarde evrov, od tega slovenski izvoz v Indijo pičlih 111 milijonov. O priložnost, izzivih in izkušnjah so gospodarstveniki, ekonomisti, politiki in diplomati nedavno razpravljali tudi na poslovni konferenci na Gospodarski zbornici. Nekaj ugotovitev povzema Erika Štular.

V zvezi z referendumom o JEK 2, ki so se mu odpovedali v Svobodi, SDS in SD-ju, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič napovedala, da bo parlament o novem odloku, ki bo razveljavil zdaj veljavnega o izvedbi referenduma o JEK 2, odločal predvidoma v četrtek. Državna volilna komisija je, čeprav še nima uradnega obvestila državnega zbora, ustavila vse referendumske dejavnosti. Medtem se povečujejo napetosti v državnem zboru. V SDS ne nameravajo več sodelovati na sejah kolegija predsednice državnega zbora, češ da Urška Klakočar Zupančič krši poslovnik in se do nekaterih poslancev vede nedostojno. Klakočar Zupančičeva jim odgovarja, da deluje zakonito in da naj se vsak sam odloči, ali se bo udeleževal kolegijev ali ne. Preostale novice: Premier Golob v Washingtonu na srečanje z ameriškim predsednikom Bidnom. Razlog: sodelovanje Slovenije pri izmenjavi zapornikov med Rusijo in Zahodom. V Kazanu začetek vrha skupine največjih gospodarstev v vzponu BRICS. Gostitelj, ruski predsednik Putin ob sankcijah Zahoda v poglobitev zavezništev. Mandat za sestavo nove avstrijske vlade vodji Ljudske stranke Karlu Nehammerju. Zmagovalci volitev svobodnjaki pri iskanju koalicijskega partnerja neuspešni.

Premier Robert Golob je v odzivu na kazensko ovadbo zoper njega zavrnil očitke o vmešavanju v delo policije in dejal, da bo svoj prav dokazal po sodni poti. Kot še pravi, se je vse, kar je povedala nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, izkazalo za laž. Drugi poudarki: - Stranka Vesna na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti referndumskega vprašanja o Jek 2. - Šempetersko bolnišnico po odhodih kirugov zapuščajo še trije radiologi. - Izrael kljub opozorilom Zahoda nadaljuje napade na Libanon, tarča znova tudi prestolnica Bejrut.

Piše Muanis Sinanović, bere Dejan Kaloper. Tomaž Mastnak se v knjižici Nova sveta vojna ob genocidu v Gazi in invaziji na Ukrajino ukvarja s temo, ki ga zanima že dlje časa, namreč z odnosom Zahoda do arabskega sveta in Rusije. Tokrat skozi prizmo ideje o sveti vojni. Med obravnavo te ideje mu uspe izvrstno izpeljati kratko genealogijo zgodovine teh odnosov. Na začetku se ustavi pri zgodnjih kristjanih, ki so kot borci za družbeno pravičnost kritizirali rimsko razglašanje samih sebe za prinašalce miru, saj so Rimljani v resnici prinašali vojno in nadvlado. S tem je takoj implicirana analogija s sodobnim zagovarjanjem tako imenovanega svetovnega reda, ki je v resničnosti vse prej kot to in je v resnici režim, ki skrbi za imperialistične interese ZDA. V nadaljevanju Mastnak z elegantnim zgoščanjem in jasnim predstavljanjem zgodovinskih dejstev pokaže, kako evropska civilizacija uporablja prav to metodo ki so jo njeni očaki tako kritizirali. Tudi v renesansi in razsvetljenstvu, ki skozi prizmo postkolonialnih študij izgubljata enoznačno veljavo prinašalcev napredka, so namreč različni evropski intelektualci govorili o potrebi po miru znotraj celine, ki bi omogočil boj in nemara tudi iztrebljenje Turkov. Dodamo lahko, da najbrž prav od tod izhaja neokonservativna ideja o Evropi kot kontemplativni, miroljubni celini, ki jo ogrožata agresivna in iracionalna islam in komunizem. Gre za projekcijo lastne želje po nasilju na Drugega, ki je precej manj obseden z Evropo in je vanjo znatno manj vdiral. Sploh če zadevo, tako kot Mastnak, povežemo z vojno v Ukrajini. Komunizem in islam v očeh neokonservativcev pomenita nočno moro. Rusija je v zavesti povezana z rdečo nevarnostjo. Vendar pa današnja Rusija nima nič s komunizmom ali socializmom. Mastnak drugje Putina povezuje s konceptom ordoliberalizma. Kakorkoli, spopad z Rusijo upravičeno imenuje liberalna sveta vojna, saj gre tudi uradno večinoma za zagovarjanje »evropskih vrednot in svobode« proti vzhodnemu mračnjaštvu in zaostalosti. Visoki predstavniki prikazujejo vojno kot civilizacijski spopad. Tu pa se skriva tudi največja slabost Mastnakovega eseja, saj ne upošteva, da sveto vojno razglašajo tudi Rusi, ki se domnevno borijo za tradicionalne verske vrednote proti »zahodni dekadenci«, multikulturalizmu, pravicam LGBT in podobno. Pri tem jim je v tej sveti vojni uspelo mobilizirati tudi nekatere čečenske muslimane. Mastnak je eden redkih levičarskih, tudi marksističnih intelektualcev, ki se zavzemajo za kritiko razsvetljenstva. Ta je večinoma rezervirana za bolj konservativno filozofsko misel, medtem ko jo on prestavlja na področje sociologije. V tem primeru kaže na kontinuiteto ideje svete vojne skozi razsvetljenstvo in v današnji postrazsvetljenski civilizaciji. Genealoško razkriva bistveno povezavo med srednjim vekom in razsvetljenstvom, ki je, če dodamo, ukinil nekatere pozitivne prvine srednjega veka, kot so sorazmerna svoboda in sproščenost življenja, odsotnost kapitalističnega časa in veliko počitka, ter nadaljuje in zaostruje njegove križarske tendence. Današnja zahodna civilizacija je po njegovem mnenju že postpolitična in posthumanistična. Državljane izvzema iz sfere političnega in jih reducira na nekakšno biološko gmoto, ki se zmeraj bolj spaja s tehnologijo. Vendar mu na tej točki lahko le delno pritrdimo, saj so izvzeti številni primeri, ko naj bi domnevno pasivizirane populacije, predvsem mladih, zavzele veliko močnejše in globlje politične pozicije kot njihovi starši, tudi s pomočjo sodobnih tehnologij. Tomaž Mastnak ostaja eden najpomembnejših slovenskih intelektualcev, ki s svojo mislijo aktivno napada status quo, ne da bi to početje spreminjal v pozo.

Pogovarjamo se z Goranom Stolevskim, avstralskim režiserjem, rojenem v Makedoniji, ki je v svojem novem filmu Gospodinjstvo za začetnike z nežnostjo in humorjem povedal zgodbo o nenavadni družini, obenem pa je opozoril na vrsto problematik, specifičnih za Makedonijo. Poročamo tudi o grozljivki Ne govori zla, o otroškem filmu Otroci Divjega zahoda in o 15. Festivalu migrantskega filma.

Španski otroški film Otroci Divjega zahoda je primeren za otroke od petega leta dalje, likom pa so v slovenščini posodili svoje glasove Asja Kahrimanović, Gašper Jarni, Gašper Malnar, Niko Novak, Maša Derganc, Borut Veselko in Andrej Murenc. Recenzijo filma je pripravila Miša Gams, bere Lidija Hartman.

Gost letošnjega festivala Vilenica je bil italijanski pisatelj, novinar in potopisec Paolo Rumiz. Slovenci ga že dolgo dobro poznamo, saj je Matej Venier že leta 2016 prevedel njegov roman Kot konji, ki spijo stoje, leta 2021 pa pripoved v verzih Kutina iz Carigrada. Sicer je avtor številnih knjig, posebno pozornost je zbudila knjiga Canto per Europa - Spev za Evropo izpred treh let. Prevajalec Matej Venier je Paola Rumiza povabil v studio Radia Slovenija in se za oddajo Razgledi in razmisleki s pisateljem dotaknil številnih tem, ki so v središču njegovega pisanja. Bere Renato Horvat.

Ukrajina še ni dobila zelene luči Zahoda za uporabo raket dolgega dosega, s katerimi bi lahko napadala globoko na rusko ozemlje. Medtem Moskva vse bolj zaostruje retoriko - zvezo Nato svari pred neposrednim konfliktom ter poudarja, da ima najsodobnejše orožje, s katerim lahko Kijev spremeni v veliko sivo liso. Druge teme: - Ursula von der Layen naj bi v torek predstavila komisarsko ekipo - s slovensko kandidatko ali brez nje. - Evropska unija izgublja konkurenčnost, obetajo se radikalni ukrepi in večstomilijardne naložbe. - Srednja Evropa v primežu močnih padavin, grozijo katastrofalne poplave.

Močne padavine, ki so zajele osrednjo Evropo, so do vrha napolnile številne reke, ki zdaj poplavljajo. Marsikje so padle rekordne količine padavin, na Poljskem denimo več kot leta 1997, ko so jo prizadele tako imenovane tisočletne poplave. V Romuniji so vode zahtevale štiri smrtne žrtve, narasle vode pa grozijo tudi Češki, kjer je doslej brez elektrike ostalo več 10 tisoč gospodinjstev. Kot je dejal okoljski minister Petr Hladik, so sprejeli številne ukrepe in upajo, da se bodo tako izognili najhujšemu, a ob tem ne izključuje evakuacij prebivalcev ob rekah. Druge teme: - Iran ob novih sankcijah Zahoda še naprej zanika dobave orožja Rusiji - Italijanski predsednik Mattarella v Furlaniji - Julijski krajini počastil spomin na partizanske upornike - Kajakaši in kanuisti na svetovnem pokalu v Ivrei osvojili eno prvo in dve tretji mesti

Odrešitev za začetnike, film vedno bolj mednarodno prepoznavne slovenske režiserke Sonje Prosenc, izhaja iz idejnih in oblikovnih izhodišč filma in romana Pierra Paola Pasolinija. V svoji dramatsko na prizore razdeljeni pripovedi je obravnaval buržoazno zavest povojnega Zahoda, ki se razkrije prek stika z neznanim obiskovalcem nadnaravnega izvora. Pasolini je bil tudi glasen kritik nove levice, ki je po njegovem mnenju poblagovila levo teorijo in delavski boj v korist potrošniškega načina življenja. Tovrstna kritika se v Odrešitvi pojavlja ves čas. V prizoru, ki se bo morda še dolgo ohranil v zavesti gledalcev, bogata, odtujena družina v dragem avtu posluša izjave Slavoja Žižka, in ko sredi gozdne ceste pripelje mimo revnejše družine, ki se ji je pokvaril avto, gre brez besed naprej. Prikaz življenja »jare gospode« je uspešno prenesen na slovenske razredne odnose; višji sloji namreč domnevno radikalne filozofije in kulture pogosto ne konzumirajo zaradi solidarnosti do zatiranih, temveč zaradi pripadanja eliti in nabiranja socialnega kapitala. Žena, ki jo upodablja Katarina Stegnar, in mož, ki ga igra Marko Mandić, sta umetnica in pisatelj, ki svojo dejavnost financirata iz predhodno nabranega kapitala. Tu pa povezave sežejo tudi onkraj Pasolinija, saj je kritiziranje povezav med umetnostjo in buržoazno dekadenco po velikem uspehu švedskega Kvadrata postalo že nekoliko trendovsko. Film Sonje Prosenc zaznamujeta absurdnost pripovedi, ki se gradi na simbolih in referencah, ter humor. V pripovedi ni nadnaravnih elementov, ki so prisotni pri Teoremi, ohranjeno pa je dobro delujoče razmerje med skrivnostnim in prizemljenim, vsakdanjim, ki potujuje vsakdanje zato, da bi ga jasneje videli v njegovi realnosti. Kljub temu pa je uporaba omenjenih postopkov tu in tam pretirana. Sklicevanja, absurdnost in simbolizem ponekod vodijo v samonanašalnost, ki ustavlja organski tok nekaterih sicer precej dobrih prizorov. Humor pa se ves čas giblje med učinkom cringea, skremža, ki poudarja bedo družinskih in razrednih odnosov, ter klišejskostjo, ki ustvarja vtis suhosti in nezanimivosti. Film, ki kritizira elitizem, tako občasno tudi sam daje elitističen vtis. Prepriča predvsem kot celota pripovedi in sporočila, v kateri so drobni trenutki absurdne briljantnosti. Marko Mandić, ki smo ga vajeni v drugačnih vlogah, se tokrat prelevi v lik, ki je oportunističen, mevžast, neroden in distanciran od otrok, ter v nekaterih trenutkih s svojo natančno uprizoritvijo ustvari odlične prizore. Uporaba mešanice suspenza in komičnih elementov ustvarja tesnobno vzdušje, ki ima samo po sebi kritičen naboj, vendar lahko deli filma delujejo premalo povezani med seboj v organski tok. A to ne pomeni, da je raztreščen tudi dogajalni svet sam, ki je v resnici zelo enoten.

Oblasti v Moskvi ob nadaljevanju napadov ukrajinske vojske na ruskem ozemlju opozarjajo, da gre za nevarno zaostrovanje med Zahodom in Rusijo. Kot trdijo, so pri načrtovanju ukrajinskega vdora v rusko regijo Kursk sodelovale posebne službe Nata in Zahoda. Kijev medtem poudarja, da je bil vdor nujen, da bi prepričali Moskvo, naj začne poštene mirovne pogovore. Drugi poudarki oddaje: - Nadaljevanje pogajanj za prekinitev ognja v Gazi. Hamas odpovedal udeležbo. - Na notranjem ministrstvu obsojajo napade na policiste, a dodajajo: romske problematike se ne da rešiti čez noč. - Okužba z novo različico virusa opičjih koz po večini ne zahteva hospitalizacije.

Danes smo zaznamovali prvo obletnico najhujše ujme v zgodovini Slovenije. Poplave in plazovi so prizadeli 183 občin, končna ocena škode je znašala tri milijarde evrov. V oddaji tudi: - Izrael je ta konec tedna kar dvakrat napadel šolska poslopja - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da je Ukrajina od Zahoda prejela prva ameriška bojna letala F-16 - Britanski premier Starmer vpletene v nasilne izgrede označil za desničarske skrajneže.

Ime tedna je Tine Urnaut, kapetan slovenske moške odbojkarske reprezentance, ki bo prvič v zgodovini nastopila na olimpijskih igrah. Uradno so si vozovnico za Pariz priigrali na turnirju Lige narodov v Ljubljani, kjer so pokazali izjemno igro in se povzpeli najvišje na svetovni lestvici do zdaj.Kandidata sta bila še: Luka Dončić, košarkar, ki je v izjemni sezoni lige NBA svoje moštvo Dallas najprej popeljal v finale Zahoda, nato pa prvič zaigral tudi v velikem finalu najmočnejše košarkarske lige na svetu. Sezono je končal kot najboljši strelec lige in najmlajši igralec, ki je bil petkrat v najboljši peterki Lige NBA; Martin Turk, režiser, ki je na filmskem festivalu Bloomsday osvojil nagrado za najboljši celovečerec. Film Kino Volta gledalca popelje na začetek 20. stoletja v Trst, kjer se štirje podjetniki pod vodstvom tedaj še neznanega dublinskega učitelja Jamesa Joycea odločijo odpreti prvi kino – Cinema Volta.

Pravoslavje, je eno izmed treh osrednjih vej krščanstva, ki je predvsem razširjeno v Vzhodni Evropi in na Bližnjem vzhodu. Kakšne so poglavitne teološke in zgodovinske premise delitve med tako imenovano Cerkvijo Vzhoda in Zahoda? Kaj pomeni organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha, ki ji z drugo besedo pravimo avtokefalnost, in kako živ je ekumenizem v krščanskih skupnostih po svetu? O tem dr. Aleš Maver.

Opolnoči se začenja volilni molk pred nedeljskimi evropskimi volitvami in posvetovalnimi referendumi. Glasovnico za evropske volitve je v treh dneh predčasnega glasovanja oddalo skupno nekaj več kot 59 tisoč volilcev oziroma 3,7 odstotka upravičencev, dvakrat toliko kot pred petimi leti. Druge teme: - Na Ljubnem 10 mesecev po poplavah zahtevajo takojšnje cenitve objektov, predvidenih za rušenje. Prepočasni postopki povzročajo negotovost. - Zelenski nadaljuje pozivanje Zahoda, naj okrepi vojaško pomoč Kijevu. Evropska komisija podprla začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino. - Svetovni dan varnosti hrane: ključno je ozaveščanje in izobraževanje vseh členov v verigi.

O velikem slovenskem umetniku, ki je menil, da imamo vsi v sebi potencial Leonarda ali Einsteina, vendar se mu le redki posvečajo. Minilo je sto let od rojstva umetnika, ki se je posvečal tako prostranim svetovom likovne umetnosti kot popotniški literaturi in sobivanju poezije in slikarstva. Vendar Jože Ciuha ni bil le odprt iskalec motivov in form za  različne tehnike lastne umetnosti, ampak tudi raziskovalec in analitik podob univerzalno človeških potez. Osredotočen je bil na duhovnost in energijo Vzhoda in hkrati likovno materializiral tudi doživljanje miljeja Zahoda. V njegovem zelo obsežnem opusu najdemo tako zapis travmatičnih življenjskih izkušenj kot pričevanja metafizičnih razsežnosti. Gosta: sin in likovni umetnik Peter Ciuha, docent na Pedagoški fakulteti na Univerzi na Primorskem in Barbara Savenc, muzejska svetovalka, kustodiat za novejšo likovno umetnost 20. in 21. stoletja v MGML   foto: Jože Ciuha 2007: Legenda o ledenih možeh, akril na platnu  

Košarkarji Dallasa še naprej presenečajo, najprej so v končnici Lige NBA s 4:2 izločili LA Clipperse, zdaj pa še z istim izidom Oklahomo. Dogajanje v Dallasu in predstave Luke Dončića je komentiral Iztok Franko.

Odmevajo današnje kriminalistične preiskave na Družbi za avtoceste ter na domačih naslovih nekdanjih vodilnih v Darsu. Ti naj bi bili - neuradno - med skupno šestimi osumljenci, ki so pod drobnogledom zaradi sumov kartelnega dogovarjanja, podkupovanja oziroma sklepanja večmilijonskih poslov na škodo upravljalca avtocest. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je v odzivu poudarila, da takšni mafijski načini delovanja nimajo prostora v Sloveniji, zato upa, da bodo kriminalisti čimprej opravili svoje delo. Druge teme: - Državni zbor potrdil energetski zakon in novelo o pomoči podjetjem zaradi energetske krize - Vojna v Gazi divja že 200-i dan, širše napetosti na Bližnjem vzhodu - Rusija trdi, da dodatno oboroževanje Zahoda ne bo pomagalo Ukrajini

V Planici se je pred pol ure začela prva tekma moškega finala sezone v smučarskih skokih, na kateri stiskamo pesti tudi za sedem Slovencev. Pod planiško velikanko se je pričakovano zbrala množica navijačev. Druge teme: - Končal se je dvodnevni vrh Unije. Voditelji so razpravljali o tem, kako pomiriti evropske kmete, ki več mesecev protestirajo. Premier Robert Golob poudarja, da bodo ukrepi Evropske komisije močno razbremenili majhne kmete. Predsednik vlade je tudi potrdil, da si bo naša država s Španijo, Irsko in Malto prizadevala za priznanje palestinske države. - Varnostni svet tudi tokrat ni zmogel enotno pozvati k premirju v Gazi. Propadel je ameriški predlog resolucije o prekinitvi ognja. Zavrnili sta ga Rusija in Kitajska.- - Rusija je v vojni, je poudaril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Po njegovih besedah je posebna vojaška operacija za Rusijo postala vojna z vmešavanjem Zahoda v konflikt. Ruske sile so sicer ponoči izvedle enega od najobsežnejših napadov na Ukrajino.

Zdravniška stavka traja že 11 dni, o poteku pa se odločajo zdravniki sami. Ponekod delajo v skladu s stavkovnim minimumom, kot ga določa zakon - med njimi so zobozdravniki na Goriškem in večina zdravnikov v zdravstvenem domu Logatec. Medtem na Koprskem opravljajo celoten obseg storitev, saj se zavedajo, da jih bo po koncu stavke čakalo še več dela. Pogajanj med vlado in sindikatom Fides danes ni, je pa za jutri opoldne napovedano nadaljevanje pogajanj za oblikovanje posebnega plačnega stebra za zdravstvo in socialno varstvo. Fides se srečanja ne bo udeležil, saj najprej zahteva uresničitev svojih stavkovnih zahtev, predvsem takojšnji finančni učinek. Vladno pogajalsko skupino so zato povabili na pogovore, ki bodo prav tako jutri opoldne. Druge teme: - Skupina Krka, ki je imela lani največjo prodajo doslej, z indijskim podjetjem dosegla dogovor o ustanovitvi skupnega podjetja v Hyderabadu. - Ukrajina zahteva mednarodno preiskavo strmoglavljenja ruskega letala z ukrajinskimi vojnimi ujetniki; varnostni svet Združenih narodov drevi na zahtevo Rusije o sestrelitvi, ki jo očita sosedi. - Izraelsko nebrzdano uničevanje Gaze počasi spreminja odnos Zahoda do judovske države, hutijevci napovedali nadaljevanje napadov v Rdečem morju.

Današnja pogajanja med zdravniškim sindikatom Fides in vladno stranjo so se pred dobro uro končala brez dogovora. Nadaljevala se bodo jutri prav tako tudi stavka zdravnikov in zobozdravnikov. Kot je dejal namestnik vodje vladne pogajalske skupine Denis Kordež, niso uspeli zbližati stališč, zato bodo na vladni strani pripravili nov predlog. Vlada medtem Fides poziva ustavi ali vsaj zamrzne stavko in nadaljuje pogajanja v okviru tako imenovanih stebrnih pogajanj. Ostali poudarki oddaje: - Izrael in Hamas dosegla dogovor glede dostave humanitarne pomoči v Gazo. - Zelenski v Davosu opozoril, da lahko neodločnost Zahoda omogoči zmago Rusije na fronti. - Nočni slalom v Flachauu dobila ; Slokar po osmem mestu v finalu odstopila.

Ljudje se velikokrat sprašujemo, kako dobro živeti, v materialnem in duhovnem smislu. Kako sploh zaživeti modrost bivanja, kot avtonomni ljudje, ki ne potrebujejo vsakodnevnih pridig in se ne podrejajo višjim instancam? Namesto hierarhičnega sveta bi najprej seveda morali ustvariti boljšo skupnostno horizontalo v socialno uravnoteženem in uravnovešenem svetu. Tudi znotraj krščanske etike, teologije in filozofije so že pred stoletji vznikale podobne zamisli, ki pa znotraj svojih dob niso doživele uspešnega odmeva v praksi, njihovi snovallci in idejni vodje pa so bili navadno preganjani. Poleg tega so teološko srenjo evropskega in ameriškega Zahoda sestavljali predvsem starejši, neporočeni moški brez otrok, ki so teologijo pisali brezčutno v dobesednem pomenu tega; o čutnosti in telesnosti sploh niso razmišljali. Danes se mnoge ortodokne predpostavke znotraj krščanstva rušijo in mehčajo. Ali to pomeni, da se etos krščanstva spreminja na univerzalnem in globalnem nivoju? In smo zares stopili v dobo postkrščanstva, ki ima nalogo, da se odpre vsem različnostim v človeški in živalski populacij in aktivno podpre prizadevanja za rešitev ekološke krize sveta ter kritično naslovi neenakopravnost in neenakost, ki ju ustvarja ekonomsko politični režim kapitalizma. Gost je dr. Lenart Škof, ki se ukvarja filozofijo, filozofsko teologijo, družbeno in politično etiko, indijsko filozofijo in religijo ter feministično filozofijo in religijo.

Kam naj gre več kot dva milijona Palestincev iz Gaze? Izraelski ministri predlagajo naj si jih razdelijo države, ki z njimi simpatizirajo. Medtem se v zahodnih prestolnicah pogovarjajo o tem, kdo naj jim vlada, manj pa o tem, kako bodo spet začeli normalno življenje. Leto 2024 je leto volitev v mnogih pomembnih državah. Volilci verjetno ne bi izbrali vojne, če bi imeli možnost izbire miru. Pa vendar, ali se spomnimo primera, ko so zaradi volitev stvari šle na bolje. O tem in še čem bomo govorili v tokratnih Labirintih sveta.

Leto 2023 je bilo v globalnem smislu precej nemirno. Zaznamoval ga je bližnjevzhodni konflikt, nadaljuje se tudi vojna v Ukrajini. Nemoč in neučinkovitost Organizacije združenih narodov je prišla še bolj do izraza. Geopolitična teža Zahoda se manjša, oblikujejo se novi odnosi med velikimi silami. Tudi podnebna konferenca v Dubaju je le delno izpolnila pričakovanja okoljevarstvenikov.

Papež nas na nedeljo svete družine vabi k čudenju nad svojim sozakoncem, otroki in starimi staršiMladi še nocoj na taizejski molitvi v Stožicah; prihodnje novoletno srečanje bo v Talinu v Estoniji.V stari in Novi Gorici mednarodni pohod za mir v znamenju umetne inteligence in povezanosti Evrope v prizadevanjih za mir in dobroto.Po čem si bomo v Cerkvi zapomnili leto 2023?Vreme: Dež se bo od Zahoda razširil nad vso Slovenijo.

Ko je Kitajska konec lanskega leta po večletnem strogem zapiranju gospodarstva zaradi epidemije koronavirusa spremenila svojo politiko in državo ponovno odprla, so ekonomisti po vsem svetu pričakovali visok skok ekonomske rasti drugega največjega svetovnega gospodarstva. In vendar iz Pekinga prihajajo manj spodbudne novice: hude težave kitajskih nepremičninskih gigantov in gradbenega sektorja, upad izvoza, skromna domača poraba, manj zanimanja tujih investitorjev, grozeča deflacija in velika brezposelnost mladih. Kaj se torej dogaja z gospodarstvom azijske velesile, ki že zaradi svoje velikosti neobhodno vpliva tudi na celotno svetovno ekonomsko sliko? Gre za resne gospodarske težave ali pa so ocene Zahoda, ki je Kitajski že večkrat napovedoval skorajšnji kolaps, tudi tokrat pretirane? Kateri so ekonomski, družbeni in geopolitični vzroki za upočasnjevanje gospodarstva države, ki je dolga desetletja rastlo z vrtoglavo hitrostjo? Ter kaj vse to pomeni za kitajsko družbeno-politično stabilnost ter nenazadnje tudi legitimnost kitajske komunistične partije?O teh in drugih vprašanjih sta v Intelekti razmišljala sinologinja dr. Maja Veselič z Oddelka za azijske študije na ljubljanski Filozofski fakulteti ter ekonomist dr. Matevž Rašković, izredni profesor mednarodnega poslovanja in strategije na Tehnološki univerzi v novozelandskem Aucklandu ter gostujoči profesor na Univerzi Džedžjang na Kitajskem.

Potopis, ki turistom obče znano podobo Firenc spretno osveži s pomočjo večidel neznane zgodbe o LGBT skupnosti Britancev in Američanov, ki so se v Toskano v velikem številu priselili na prelomu iz 19. v 20. stoletjeČe človek odpotuje v Timbuktu ali Ulan Bator ali na Velikonočni otok, tedaj si ni težko predstavljati, da takega popotnika kaj kmalu po vrnitvi domov zasrbijo prsti in ga zamika, da bi o potovanju, o svojih vtisih, opažanjih in doživetjih napisal potopis. Bolj ko je kako mesto oddaljeno oziroma na videz eksotično, lažje je – tako se vsaj zdi – pisati o njem. In obratno; predstavljajte si, koliko poguma mora zbrati in koliko ustvarjalnih naporov v svoje delo vložiti pisec, ki bi bralkam in bralcem rad razkril nov, svež pogled na kraje, ki smo jih vsi že obiskali, na Pariz, na primer, pa na Atene ali New York. Morda je že zato posebne pozornosti vreden potopis Firence, občutljiv primer, ki je v kontekstu knjižne zbirke S poti nedavno izšel pri Cankarjevi založbi. Kaj neki je avtorja pričujočega potopisa, danes 62-letnega ameriškega pisatelja Davida Leavitta, sploh nagnilo k tako nehvaležni nalogi, da se je lotil popisovanja kolikor lepe toliko slovite prestolnice Toskane, mesta, ki je brez najmanjšega dvoma spremenilo zgodovino Zahoda, saj se je, kot vemo, ob izteku srednjega veka prav v njem rodila renesansa? Pa tudi: s kakšnega zornega kota nam Leavitt navsezadnje predstavlja Firence, da se bralke in bralci ne počutimo, kakor da smo se znašli na že neštetokrat prehojeni poti, ki od Ponte Vecchia prek galerije Uffizi vodi proti katedrali Santa Maria del Fiore? – Odgovore smo iskali v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili našo radijsko kolegico Stašo Grahek, ki je prevedla Leavittovo knjigo. foto: Goran Dekleva

Državni zbor je potrdil zakon o dolgotrajni oskrbi. Večurna razprava se je osredotočala na financiranje storitev, saj zakon predvideva plačilo novih prispevkov in možnost doplačevanja nekaterih storitev. Kot je dejal državni sekretar Luka Omladič, se bo to zgodilo le v primeru, da sredstva iz zbranih prispevkov ne bodo zadoščala za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Zakon bodo poslanci najverjetneje še obravnavali, saj bo državni svet nanj po pričakovanjih izglasoval veto. Ostali poudarki oddaje: Opolnoči podražitev naftnih derivatov zunaj avtocest. Ogorčeni odzivi Zahoda na ruski umik iz sporazuma o žitu. Svet RTV Slovenija kritičen do novega kolektivnega dogovora.

Ukrajina je postala svojevrstna tehtnica Zahoda. Ta na eno stran nalaga finančno in vojaško pomoč oziroma podporo napadeni državi; na drugo stran pa dodaja diplomatske uteži, da bi se izognili konfrontaciji z Rusijo, pa tudi Kitajsko. Mnenja o ukrepih so deljena, soočili jih bodo tudi na vrhu Evropske unije, ki se bo danes začel v Bruslju. Druge teme: - Rok za dogovor o novem plačnem sistemu bo zamujen; kaj bodo storili sindikati? - Tehnično recesijo v Nemčiji bodo vsaj posredno občutila slovenska podjetja - Festival Kamerat, ki se začenja v Hrastniku, vrača glas delavstvu

Nekdaj, ko smo bili mi Slovenci še del večje, avstro-ogrske države, so včasih naši, sicer redki znani popotniki, z ljudmi imperialističnega in kolonialističnega Zahoda delili pokroviteljski in superioren odnos, kot so menili, do nerazvitega in statičnega Orienta, v katerega sta jih največkrat vodila avanturizem in radovednost. Naj je šlo za misijonarje, politike, diplomate, znanstvenike ali druge, pa se vseeno niso vsi ujeli v past prevladujočega evolucionističnega mišljenja. Na splošno je mogoče reči, da so tudi potovalne, umetniške in znanstvene ekskurzije velikokrat pripomogle k poenostavitvam in napačnim razlagam koncepta orientalizma in utrditvam diskurza o drugem, razcvetu imagologije in hkrati ustvarjanju etničnih in kulturnih stereotipov, ki so še danes (tudi kot nekakšna eksotična karikatura) zakoreninjeni v zavednih in nezavednih percepcijah, predvsem o Bližnjem vzhodu in islamu. Vendar ni vse tako preprosto; islamskega sveta v preteklosti niso prečesavali le Evropejci in Američani. Stoletja in tisočletja prej so v različnih oblikah potovalnih slogov merili svet tudi pripadniki drugih ljudstev in etničnih skupin. Verjetno največji popotnik vseh časov, Ibn Batuta, je islamski svet in nemuslimanske dežele prepotoval v tridesetih letih. Poleg tega orientalizem ni nekaj monolitnega. Orientalizmi se pojavljajo v množini, v heterogenih prostorih življenja in kultur ter različnih odnosih do njih. Različni tipi orientalizmov so odvisni od imperialnih zamisli in širitev, razumemo jih lahko tudi kot nacionalne in nacionalistične ali obmejne …Na Orient, h kateremu so nekoč prištevali tudi npr. ruski jug, se je z vlakom in ladjo v drugi polovici 19. stoletja odpravil tudi slovenski pesnik in duhovnik Anton Aškerc, posebno socialnoantropološko analizo popotnika in njegovih potovanj pa je že pred leti opravil dr. Bojan Baskar, redni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo filozofske fakultete univerze v Ljubljani.

Dan pred prvo obletnico delovanja aktualne vlade člani koalicije doslej opravljeno delo ocenujejo kot uspešno. V okviru boja proti inflaciji premier Robert Golob napoveduje, da bo od prvega julija pol leta pod vladnim drobnogledom veriga hrane od kmeta do trgovca. V opoziciji so do dela vlade kritični. V oddaji tudi o tem: - Vlada sindikatom predstavila predlog odprave plačnih nesorazmerij; strani še vedno daleč narazen - Kosovski premier Kurti po kritikah Zahoda omenil možnost predčasnih volitev na severu Kosova - Sodišče v Haagu izreklo zadnjo sodbo za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije

Pred jutrišnjo prvo obletnico imenovanja vlade predsedniki strank koalicijske trojice Robert Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec doslej opravljeno delo ocenjujejo kot uspešno. Med uspehi so našteli normalizacijo države, osvoboditev medijev in blaženje energetske krize. V ospredju delovanja vlade bo tudi v prihodnje urejanje razmer v zdravstvu. Cene hrane še naprej poganjajo inflacijo, zato se je vlada z odredbo odločila spremljati dogajanje v verigi od kmeta do trgovca. Veljala bo od prvega julija. V opoziciji so prvo leto dela te vlade pospremili s komentarjem, da gre za leto izgubljenih priložnosti, namesto nujnih reform imamo po njihovem časovnice. Ostale teme: - Vlada sindikatom predstavila predlog odprave plačnih nesorazmerij; sindikati niso zadovoljni ne z njim ne s potekom pogajanj. - Državni svet izglasoval veto na rebalans proračuna; ob tem se zavzema za večjo državno pomoč gospodarstvu in tudi občinam. - Kosovski premier Kurti po kritikah Zahoda pripravljen premisliti o vnovičnih volitvah na severu države.

Neizplačevanje dodatka za prehrano, regresa in plače, pa tudi onemogočanje koriščenja dopusta so le nekatere od kršitev, zaradi katerih je inšpektorat za delo podal kazensko ovadbo proti prekmurskemu podjetju Mi&Lan. Pred praznikom dela na vnovično poslabšanje delovnih pogojev opozarjajo tudi dostavljavci hrane podjetij Wolt in Glovo. Zdaj povezani v sindikat od podjetij zahtevajo, da skupaj sedejo za pogajalsko mizo. V Radijskem dnevniku tudi: - Revizija poslovanja ZZZS pokazala na nepravilnosti, ki so jih zdaj že odpravili - Srbija napoveduje globoke spremembe svoje zunanje politike - V Singapurju kljub ostrim kritikam Zahoda usmrtili tihotapca drog

Piše: Sašo Puljarević, bere: Igor Velše. Vernon Subutex francoske pisateljice Virginie Despentes je roman o propadlih mladostniških idealih, iluzijah neke generacije. A je hkrati tudi veliko več, prinaša namreč razslojen prikaz francoske družbe, brezkompromisno demitizira različne javne diskurze, kritično ost pa zabada v takšne in drugačne pozerske zablode, s katerimi si nergavo lajšamo vsakdan. V zgodbi spremljamo naslovnega junaka Vernona, starega rokerja, nekdanjega lastnika prodajalne s ploščami Revolver, ki se je, »zataknil nekje v zadnjem stoletju, ko so se ljudje še trudili pretvarjati, da je 'biti' pomembneje kot 'imeti'«, zdaj pa se, potem ko ga vržejo iz najemniškega stanovanja, klati po Parizu, od enega do drugega prijatelja oziroma prijateljice, vse dokler se ne znajde na cesti. A pri tem ne gre za klasičnega, trenutno že pregovornega boomerja, ki bi relativno mirno krmaril skozi življenje in se nato čudil, kako danes mladim ne uspeva, temveč za skoraj reprezentativen primerek pripadnika underground scene, ki mu po burnih 80. in 90. letih prejšnjega stoletja življenje nekje na polovici postreže s krizico. Se je Vernon postaral ali pa se je svet v zadnjih tridesetih letih tako spremenil, da zanj v njem ni več prostora? Najbrž oboje. Za Vernona postane usodno, ko začnejo umirati njegovi znanci in prijatelji. Med njimi tudi rokerska zvezda Alex Bleach, temnopolti lepi fant, ki ga javnost obožuje, vse dokler se ne obregne ob položaj temnopoltih v Franciji. Znanci mu zavidajo, Vernon pa ne razume, od kod žalost v njegovih očeh, ki se dokončno razlije v neki kadi v nekem hotelu. Vernon tako ostane brez finančnega zaledja, zgolj s posnetki Alexovega intervjuja s samim sabo, za katere pa je več zanimanja, kot je Vernon pričakoval. A to je le osrednje ogrodje romana. Avtorica spretno prepleta in vpleta cel spekter, kalejdoskop likov. Pri tem pogosto junake okarakterizira prav prek njihovega glasbenega okusa, skupin in bendov, ki jih zaznamujejo, glasba pa ji je sicer nenehna kulisa, ki poleg kulturnih referenc časa elegantno gradi občutje romana. K temu veliko prispeva tudi jezik, ki se nonšalantno spogleduje s pogovorščino, prinaša obilo duhovitih primerjav, predvsem pa je sporočilno izrazito nabit, a se pri tem ne skriva za intelektualističnim leporečjem. V prevodu Jedrt Maležič deluje precej naravno, prevajalka razkaže razplastenost pregovorno toge slovenščine in zdi se, da ji je uspelo ujeti ravnovesje, tako da prevod kljub slengovsko obarvanemu slogu ne bo tako zelo hitro zastaral. Če torej Vernon predstavlja gradbeno vertikalo romana, avtorica nanj, kot že rečeno, pripenja različne like iz njegovega in Alexovega življenja in s tem ustvarja delo, ki se razpira v pluralizmu glasov. Spoznamo Émile, bivšo grupijko, ki je v svojem stanovanju nekoč gostila divje žure, v zrelih letih pa je postala »mahnjena na lastnino«. Nato je tu Xavier, precej povprečen scenarist, ki je bil od nekdaj desničar in kot beremo, se ni »spremenil on, temveč svet, ki se je uskladil z njegovimi obsedenostmi«. A tudi Xavier se po malomeščanskosti ne more primerjati z ženinimi starši, »bogatuni«, ki nikoli niso delali, temveč prejemajo rento na račun družinskega premoženja, pri tem pa jih vodi »mantra o zaslugah«. V ta opis sodita tudi kolerični producent Dopalet, in nakoksan borzni posrednik Kiko. Prav na primeru slednjega lahko beremo slogovno spretnost avtorice, ki njegovo z drogami in egom inducirano energičnost preslikava tudi na jezikovno raven. A če se do zdaj zdi, da je avtorica kritična predvsem do desnega pola oziroma dela družbe, ki se brez zadržkov in uspešno igra igro neoliberalnega kapitalizma, nas hitro zbrca iz pokroviteljske levičarske udobnosti. Tu je Patrice, marksist v podobi Hell's Angelsov, ki pretepa nosečo ženo, terapevt pa ga prepričuje, da svojih težav ne sme mešati, oziroma čustvenih stisk politizirati. A če je razloge za bes ponižanih in razžaljenih proletarcev gotovo mogoče iskati tudi v njihovem družbenem položaju, se to pri Patriceu izkaže za le še enega od načinov samoopravičevanja. Kot beremo, »Patrice je karikatura«, a ne le Patrice, podobno bi lahko rekli tudi za ideološko smer, h kateri se prišteva. Roman slikovito prikaže, kako je levica druge polovice dvajsetega stoletja povsem zanemarila svojo bazo in ji danes ne preostaja drugega kot impotentna in precej majava nadstavba. Podobno kot lahko beremo pri Eribonu v Vrnitvi v Reims, se tudi v romanu Virginie Despentes mladi Evropejci in priseljenci prej identificirajo z radikalnimi gibanji, najsi gre za Nacionalno fronto ali Islamsko državo. Integracija priseljencev v belsko družbo, kot tudi neprivilegiranih belcev v homogeno maso uniformiranega diskurza moči, se tako ponovno izkaže ne le za šovinistično, temveč tudi za hinavsko. »Govorili so, integrirajte se, tistim ki so se res potrudili, da bi se integrirali, pa so potem rekli, ampak saj sami dobro vidite, da niste naši.« To je le ena od perspektiv, ki jih odpira roman. Za vprašanja o položaju žensk, trans oseb, performativnosti spola, o čistunski svetohlinskosti Zahoda, religiji, igrah moči, kulturniški srenji …, za vse to mi zmanjkuje prostora. Skratka, Vernon Subutex je hud roman, pomemben družbeni roman, brca in klofuta v enem, še dobro, da v prihodnjih letih dobimo druga dva dela trilogije. Morda bom pri štiridesetih veliko bolj zagrenjeno gledal na vse skupaj, ampak do takrat se bom kolikor je mogoče močno oklepal vseh idealov in iluzij. »Ker kot pametujeta Vernon in Patrice: 'Nisva vedela, da se bova tako hudo zafukala, kajne?' 'Kaj pa bi sploh lahko spremenila, če bi vedela?'«

Ko je Vladimir Putin pred dobrim letom dni ukazal napad na Ukrajino, je v javnem nagovoru svojo potezo med drugim upravičeval tudi z opominjanem na nezakonito in hegemonsko obnašanje Zahoda z Združenimi državami Amerike na čelu, ki da so vse od konca hladne vojne arogantno teptale mednarodne dogovore in pravila: najprej pri bombardiranju Beograda, nato pa v Libiji, Siriji, in - najpomembneje od vsega - v Iraku. Če tovrstno sklicevanje seveda nikakor ne legitimira ruske invazije sosednje slovanske države, pa je verjetno vendarle res, da je tako imenovana »koalicija voljnih« z napadom na Irak - ki je v veliki meri temeljil na lažnih obtožbah, prav tako pa ni prejel podpore v Združenih narodih - močno spremenila ne le pogled na upravičenost in dobronamernost zahodnih intervencij, ampak tudi na to, kaj sploh je in kaj ni dovoljeno v mednarodnem redu. Je torej prav ameriška invazija na Irak mednarodni oder spremenila v nekakšen nov »divji zahod«, kjer pravila nič več ne veljajo in šteje samo ekonomska in vojaška moč? O tem bomo premišljevali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo predavatelja na katedri za mednarodne odnose ljubljanske Fakultete za družbene vede dr. Boštjana Udoviča, docenta na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primoža Šterbenca ter radijskega kolega, novinarja dr. Tomaža Gerdena. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.

Upokojenci bodo konec meseca dobili za 5,2 odstotka višje pokojnine in poračun za januar. Tolikšna je redna uskladitev, ki jo bo danes po pričakovanjih potrdil svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tisti, ki dobivajo starostno pokojnino, naj bi bili v dokaj dobrem položaju, najbolj ranljivi pa ostajajo invalidsko upokojeni in upokojenke, ki živijo same. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Poklicni gasilci bodo protestirali pred vladnim poslopjem; zahtevajo odpravo plačnih nesorazmerij - Pred ustavnimi sodniki bo znova pobuda za oceno ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija - Ruski zunanjepolitični načrt se bo osredotočil na odpravo monopola Zahoda, je poudaril minister Lavrov - Na Berlinalu v tekmovalnem programu 19 filmov, na njem bo filmsko upodobitev iskal tudi slovenski roman

Združene države so sledile Nemčiji in napovedale dobavo svojih tankov Ukrajini. V Kremlju so do odločitev Zahoda pričakovano zelo kritični, v Kijevu pa so novico pozdravili. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem kot ključ do uspeha izpostavil nujnost hitre dobave tankov. Iz Washingtona prihajajo opozorila, da bodo njihovi tanki do Ukrajine potovali več mesecev. Druge teme: - Vlada o finančnem dodatku sodnim funkcionarjem - Svet UKC Ljubljana za generalnega direktorja imenoval dosedanjega vršilca dolžnosti Marka Juga - Obnovo hitre ceste v Vrtojbi zavira tudi pomanjkanje delovne sile

Koalicija bo na današnjem vrhu pretresala reforme na več področjih, ki jih vlada želi izvesti v letošnjem letu. V ospredju bo zdravstvo, pri katerem premier Robert Golob pričakuje tudi podpis aneksa h koalicijski pogodbi. Drugi poudarki: - Kot novi nemški obrambni minister bo prisegel Boris Pistorius. - Ukrajina pričakuje dodatne zaveze Zahoda k nadaljnji pomoči. - Pomurski sejem bo letos ponudil štiri sejemske dogodke.

Zdravstvena reforma bo lakmusov papir za trdnost koalicije. Stališča o njeni vsebini in časovnici bodo skušali poenotiti na današnjem vrhu. Razpravljali bodo tudi o drugih reformnih načrtih vlade. Premier Robert Golob glede izkupička pričakuje razširitev koalicijske pogodbe. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Ukrajina si je zagotovila dodatne pošiljke protiletalske zaščite z Zahoda. Ruske oblasti napovedujejo občutno povečanje svoje vojske. - Okoljevarstveniki protestirajo proti sečnji dreves na ljubljanskem Rožniku. Na Zavodu za gozdove poudarjajo, da je poseg v skladu z načrti. - Slovenski rokometaši začenjajo boje za preboj v četrtfinale svetovnega prvenstva. Popoldne se bodo v Krakovu pomerili z Iranci.

Energetska kriza bo prihodnje leto skoraj povsem ustavila gospodarsko rast, napovedujejo na Banki Slovenije. Gospodarstveniki opozarjajo, da zakonski sveženj pomoči, ki ga je danes potrdil državni zbor in ki prinaša subvencije za energente, skrajšani delovni čas in čakanje na delo ter sredstva za ohranjanje likvidnosti, ne bo dovolj. Drugi poudarki oddaje: - Rusija zaradi blokad in dodatnih sankcij Zahoda išče nove trgovinske partnerice. - Franjo Bobinac ob začetku vodenja Olimpijskega komiteja Slovenija napoveduje spremembe. - Številni prostovoljci ob koncu leta skrbijo, da je december vesel tudi za ljudi v stiski.

Današnji dan je zaznamoval množični raketni napad ruske vojske na več kot 10 ukrajinskih mest, tudi Kijev, kar je, kot kaže, začetek nove faze vojne. Ruski predsednik Vladimir Putin je napade označil za odziv na ukrajinski terorizem po eksploziji na krimskem mostu, enako na drugi strani trdi Kijev. Kot je dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ima Ukrajina opravka s teroristi, ki imajo dve tarči: energetski sistem in ljudi. Tudi z Zahoda je slišati ogorčenje in številne obsodbe, da gre za nedopustno stopnjevanje vojne, v katerem najvišjo ceno plačujejo civilisti. V oddaji tudi: - Premier Golob: evropski energetski dogovor bo prinesel nižje cene energentov - Bencin, dizel in kurilno olje od polnoči občutno dražji - Društvo novinarjev vodstvu RTV očita zlorabo položaja pri pritiskih na novinarje

Parlamentarni odbor za finance je potrdil rebalans letošnjega proračuna, spremembo zakona o njegovem izvrševanju in odlok o zvišanju izdatkov za vse štiri javne blagajne. Zavrnili so vseh 15 opozicijskih dopolnil. Državni zbor bo rebalans potrjeval prihodnji teden. Minister za finance Klemen Boštjančič vztraja, da gre pretežno za tehnični rebalans, fiskalni svet pa, da je nerealističen. V oddaji tudi: - Ob obsodbah Kijeva in Zahoda se nadaljujejo referendumi za priključitev zasedenih ukrajinskih regij Rusiji - Italijani se pripravljajo na jutrišnje parlamentarne volitve; zmaga se obeta desnemu taboru - Ob dnevu miru na Cerju prireditev, namenjena spominu na pisatelja Borisa Pahorja

Vrstijo se negativni odzivi Zahoda na napoved ruskega predsednika Vladimirja Putina o delni vojaški mobilizaciji. Vpoklicati namerava 300 tisoč rezervistov, dejal pa je še, da je Rusija za svojo obrambo pripravljena uporabiti vsa sredstva, tudi jedrsko orožje. Kot je v govoru generalni skupščini Združenih narodov dejal ameriški predsednik Joe Biden, v vojni z jedrskim orožjem ni mogoče zmagati in se je ne sme nikoli začeti. Iz Rusije medtem poročajo o protestih zoper delno mobilizacijo, na katerih so do zdaj prijeli več kot sto ljudi. Drugi poudarki oddaje: - Fides za 19-i oktober napoveduje začetek zdravniške stavke, če vlada ne bo ustrezno ukrepala. - V Osilnici in Kostelu opozarjajo, da občini brez državne pomoči ne bosta zmogli sanacije. - Jutri se bo končal evropski teden mobilnosti, ki poudarja tudi pomen dostopnih poti za gibalno ovirane.

Zgodovina je področje, o katerem smo običajno prepričani, da vse vemo. Obenem pa je s preteklostjo mogoče izvrstno manipulirati. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar se je pred kratkim vrnil s poti v Oregon, ameriško zvezno državo, ki je bila svojčas eden najbolj prepoznavnih ciljev za množice, ki so do sredine 19. stoletja osvajale zahodne dele severnoameriške celine, kamor so se širile Združene države Amerike. Zanimalo ga je, kako predstave, ki jih je z vesterni utrdil zlasti Hollywood, ustrezajo stvarnosti, ter kako in zakaj so ta vprašanja za ameriško družbo pomembna še danes. Na sporedu je oddaja Eppur Si Muove – In vendar se vrti, v kateri se po Oregonski poti odpravljamo na zahod Združenih držav.

Britanske kraljice Elizabete II. ni več med nami. S tem se nedvomno končuje neka doba. Ne gre le za konec vladavine izjemno priljubljene monarhinje, mnogi menijo, da njena smrt tudi simbolično nakazuje na konec svetovne prevlade (nekdanjih) imperialnih velesil ali, bolje rečeno, Zahoda na splošno.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.je.

Šest mesecev je minilo od izbruha vojne sredi Evrope. 24. februarja so ruske sile napadle Ukrajino in od takrat je bilo v spopadih ubitih več kot 5500 civilistov. Kar tretjina Ukrajincev je morala zapustiti svoje domove. Vojna je Ukrajince združila, orožje, ki ga prejema iz Zahoda, pa je priložnost, da obranijo svojo domovino. Dopisnica Karmen Švegl je bila na jugovzhodu Ukrajine, med Odeso, kjer vlada tesnobni mir, Mikolajevom, po katerem vsak dan padajo ruske rakete ter Hersonóm, od koder ukrajinski vojaki skušajo izriniti nasprotnika. Toda frontna črta se v resnici že dolgo ni premaknila, volje za pogajanja pa tudi ni še na nobeni strani.

Dodatnega znižanja DDV na energente od predvidenega ne bo, napoveduje premier Robert Golob. Poslanci bodo namreč danes predvidoma potrdili predlog znižanja davka z 22 na 9,5 odstotka, čeprav opozicija poziva k določitvi 5-odstotne davčne stopnje. Kot pojasnjuje Golob, vlada DDV znižuje ob že reguliranih cenah energentov. Ob tem ne izključuje tudi regulacije cen hrane. Druge teme: - Položaj predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga najverjetneje Žigi Debeljaku - Sindikati zahtevajo boljše pogoje dela za dostavljavce hrane, podjetje Wolt zavrnilo zahtevo po ukinitvi označb ljubljanskih kurirjev - Rusija kljub obsežnim sankcijam Zahoda zaradi vojne v Ukrajini ne namerava spremeniti svoje politike

Cene pogonskih goriv se bodo torej v torek zvišale. Znova bodo cene delno regulirane na bencinskih črpalkah izven avtocestnega omrežja in zato nekoliko nižje, kot na avtocestah, kjer bodo naftni trgovci lahko prosto oblikovali cene. Ob tem je vlada danes sprejela tudi nekatere omilitvene ukrepe na področju potnih stroškov, javnega prevoza in kmetijstva. Druge teme oddaje: - Vodenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje prevzema Ivan Eržen - Rusija kritična do Zahoda zaradi dodatnega oboroževanja Ukrajine - Uvodna etapa dirke po Sloveniji Rafalu Majki, Tadej Pogačar pokazal svojo moč

S predstavitvami ministrskih kandidatov se je začela nova faza oblikovanja vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Zaslišanje pred pristojnimi parlamentarnimi odbori so že uspešno prebili Aleksander Jevšek, Matej Arčon in Matjaž Han. Na vprašanja odborov danes zadnja odgovarjata še Emilija Stojmenova Duh in Igor Papič. Ostale teme: - Putin: dobava orožja Ukrajini z Zahoda tvega nadaljnjo destabilizacijo in humanitarno krizo - Na Ravnah na Koroškem s 24-urno hojo opozorili na pomen pravočasnega odkrivanja raka prostate - Kolesar Domen Novak na predzadnji etapi Gira le za zmagovalcem Covijem, rožnato majico prevzel Avstralec Hindley

Robert Golob je bil s 54-imi glasovi podpore izvoljen za predsednika vlade. Po izvolitvi je obljubil, da bo Slovenijo popeljal v boljšo prihodnost. Sporočila koalicijskih poslancev so bila, da je Golob premier z vizijo. Da je ta pomanjkljiva, načrti pa premalo konkretni, so sporočali opozicijski poslanci. Naslednja poteza do izvolitve nove vlade so zaslišanja ministrskih kandidatov. Seznam 17-ih kandidatov je Golob v državni zbor vložil sinoči. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajina želi dodatno orožje z Zahoda. Turčija pogovore o širitvi Nata vidi kot priložnost za uresničitev svojih interesov v Siriji. - Odmeva torkov strelski napad v Teksasu. Ameriški politiki znova glasneje o nujnosti preverjanja kupcev orožja. - V Ljubljani se začenja 27-i bienale oblikovanja. V središču so trajnost, tradicija in pomen pravičnejše družbe.

Pozornost svetovne javnosti je bila dopoldne usmerjena v govor ruskega predsednika Vladimirja Putina na dan zmage, ko v Moskvi priredijo tradicionalno vojaško parado. Putin ni povedal nič novega: za vojno v Ukrajini je okrivil Zahod in Nato, ki da sta ustvarila nesprejemljive grožnje na ruskih mejah.Kot je še dejal Putin, je Rusija vojaško operacijo v Ukrajini sprožila, da bi odbila agresijo Zahoda, in dodal, da je bila v to prisiljena; po njegovem je šlo za pravočasno in edino pravilno odločitev. Drugi poudarki oddaje: - V Murski Soboti vence pri spomeniku zmage položili tako Rusi kot Ukrajinci - Začasni vodje poslanskih skupin določajo dnevni red prve seje novega sklica parlamenta - Na Lovrencu na Pohorju neurje povzročilo za najmanj dva milijona evrov škode

Rusija še naprej krepi ofenzivo na vzhodu in jugu Ukrajine. V Kijevu opozarjajo na obupne razmere v številnih mestih, Mariupol naj bi bil kmalu pod nadzorom ruskih sil. Ruski predsednik Putin je danes zatrdil, da bodo njihovi cilji v Ukrajini doseženi ter da se bo Rusija razvijala kljub sankcijam Zahoda. Kot je dejal, Rusija v sodobnem času ne more biti in ne bo izolirana ter da bo sodelovala s partnerji, ki si tega želijo. Ob tem je dodal, do so pogajanja z Ukrajino v slepi ulici. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Minister za zdravje Janez Poklukar je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča, ki je razveljavilo določbo o zvišanju plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike, dejal, da je treba odločitev spoštovati. Ob tem je poudaril, da bo ureditev plačnega sistema ena od prvih nalog nove vlade - Ena izmed nalog nove vlade bi bila lahko tudi sprememba pokojninske zakonodaje. Sistem je tako kompleksen, da ga večina prebivalcev ne razume, poleg tega je poln popravkov, opozarjajo na ZPIZ-u. - Premier Janez Janša je tudi tokrat pred preiskovalno komisijo zanikal očitke o nezakonitem financiranju stranke SDS.

Guess who's back, back again.Danes se neprimerno dotikamo ekip, ki so se prebile tudi mimo rednega dela NBA sezone. Tam kjer gre, se lotimo tudi neposrednih dvobojev, drugače pa play-in turnirja in posameznih ekip. Ne gre brez omembe bruke Lakersov in dejstva, da je Phoenix predober, da (vsaj na zahodu) najde enakovrednega nasprotnika. Žal pa ne gre tudi brez Dončićeve poškodbe, ki je padla zelo neprimeren čas. Verjamem, da vsi že nestrpno čakamo, ker bodo že v prvem krogu končnice nori dvoboji. PHOENIX SUNS - XMEMPHIS GRIZZLIES - MINNESOTA TIMBERWOLVES / LA CLIPPERSGS WARRIORS - DENVER NUGGETSDALLAS MAVS - UTAH JAZZTUKAJ pa vam linkam tudi dejanski bracket, da si vse lahko vse še vizualno pregledate. Ne pozabite deliti, oceniti ali komentirat podkasta, fejst pomaga. Noro vesel sem, če se pri svojem ponudniku naročite ali pa ga priporočite prijateljem. Hvala!Spletna stran: podcastveto.comZa več NBA takeawayev: TwitterFacebook, Instagram

Po razkritju pobojev civilistov v ukrajinskem mestu Buča bo generalna skupščina Združenih narodov popoldne odločala o izključitvi Rusije iz Sveta za človekove pravice. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozdravil nove sankcije Zahoda proti Rusiji in pozval k dodatnim. Zavzel se je za popolno prepoved uvoza ruske nafte. Izvoz nafte je po prepričanju Zelenskega med temelji, ki Rusiji omogočajo agresijo, in podlaga za to, da rusko vodstvo pogajanj za končanje vojne ne jemlje resno. V oddaji tudi te teme: - Članice Nata bodo Ukrajini zagotovile tako težjo vojaško opremo kot lahke oborožitvene sisteme. - Opozicijski poslanci preprečili sprejetje štirih zakonov, državni zbor potrdil poroštvo Darsu in stanovanjsko jamstveno shemo za mlade. - Košarkarji Olimpije so si z osmo zaporedno zmago v evropskem pokalu zagotovili prednost domačega terena v osmini finala.

V Dolini pod Poncami se je že drugi dan razlegalo silno navijanje, tokrat kar 20 tisoč ljudi, ki so evforično spremljali nove uspehe naših smučarskih skakalcev. Najboljši štirje z včerajšnje tekme v Planici so imenitno formo potrdili še z današnjo zmago na ekipni preizkušnji. Napetost se še stopnjuje pred jutrišnjim bojem nekaterih naših skakalcev za mali kristalni globus v seštevku poletov. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Več ranjenih v ruskem obstreljevanju Lvova na zahodu Ukrajine; Biden na Poljskem poudaril pomen enotnosti Nata. Ruske prebivalce skrbi pomanjkanje osnovnih živil zaradi sankcij Zahoda; po besedah ruskih oblasti je zalog dovolj. Prostovoljci v želji po čistejši Sloveniji v več mestih pobirali odpadke, samo v Kranju se je zbralo več tisoč ljudi.Na sporedu ob 18.30Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Vojna v Ukrajini je notranjepolitično brbotanje pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami za nekaj tednov potisnila s TV ekranov in naslovnic. Kar še ne pomeni, da se v ozadju ni dogajalo ter da stranke niso preračunavale, kaj zanje pomeni nenaden zasuk celotnega fokusa kampanje.Njihov donedavni prijatelj Putin je slovensko levico s svojo agresorsko potezo dobil na levi nogi. Prvo presojo, kako bi bilo na agresijo najbolj smotrno odreagirati, je več kot očitno meglila globoko ukoreninjena rusofilija ter tleče sovraštvo do Zahoda, predvsem do ZDA. V prvi sapi je ustrezno odreagirala le Tanja Fajon, saj ji bruseljska kilometrina pomaga razumeti, da je vsakršno relativiziranje invazije na Ukrajino v kontekstu evropskih vrednot, na katere se redno sklicuje, povsem nesprejemljivo in neopravičljivo. Po dobrem prvem odzivu je Fajonova napake začela delati v nadaljevanju.

V Sloveniji je že približno 3000 beguncev iz Ukrajine. Ti so po večini nastanjeni pri prijateljih in sorodnikih, nam je povedla predsednik NSi in minister za obrambo Matej Tonin. Skupaj z županom Kočevnja in s profesorjem s Fakultete za družbene vede in obramboslovcem Vladimirjem Prebiličem jev Pogovoru o spregovoril o ruski invaziji na Ukrajino in odporu, ki ga Vladimir Putin ni pričakoval. Tako po vojaški strani kot tudi glede sanacij Zahoda.

Kljub ostrim obsodbam z Zahoda, napovedanim sankcijam, odpovedim dogodkov in spoznanju, da smo se v četrtek zbudili v drugačno Evropo, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obupano sporoča, da je Ukrajina v boju proti Rusiji ostala sama. V svetu, ki naj bi temeljil na solidarnosti in mednarodnem pravu, je vedno bolj jasna diskrepanca med besedami, ki se lepo slišijo, in ravnanji, ki jih vodi zasledovanje vseh mogočih in zelo partikularnih interesov. In ne, kompasa ni izgubil samo Putin, gre za duh časa, za duh, ki se je izvil iz stekleničke, ker so ali pa smo se delali, da ga tam ni več. Pa še kako je, doma in v svetu, o čemer je v tokratni centrifugi razmišljala Maja Ava Žiberna. *Citat ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega

Kaj se dogaja med Moskvo in Washingtonom? Iz pogajalskih krogov so pricurljale informacije o zahtevah Zahoda, ki jih zdajšnje rusko vodstvo ne bi moglo izpolniti. Bi v pogajanjih lahko pomagala Turčija, ki goji sicer prijateljske odnose s Putinom, a je zanj strateško ena najbolj težavnih držav. Iz olimpijskega Pekinga prihajajo pozivi k miru. Kako se bo Kitajska opredelila do svoje severne sosede, pa bomo videli po koncu iger, vsekakor pa vnovem, tigrovem letu, v katerem bo treba, tako pravijo, pokazati odločnost.

Ruske oblasti so včeraj prejele pisne predloge zveze Nato in Združenih držav Amerike za zmanjšanje napetosti v Evropi. Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg opozarja, da Rusija ob meji z Ukrajino še vedno kopiči sile in vojaško opremo, ter poziva k dialogu. O rešitvi za ukrajinsko-ruske napetosti so včeraj v Parizu več ur razpravljali predstavniki tako imenovane normandijske četverice, torej predstavniki Ukrajine, Rusije, Francije in Nemčije. Drugi poudarki oddaje: - Ključno področje nove stranke Gibanje Svoboda zelena agenda - Ob obisku v Posavju vlada molčeča o drugem bloku krške nuklearke - Košarkarji Olimpije izgubili proti Bourgu, mariborski odbojkarji proti Civitanovi

"Spomnim se, da sem leta 1966, ko sem v Le Thoru obiskoval seminar o Heraklitu, Heideggra vprašal, ali je bral Kafko. Odgovoril mi je, da je od tistega malo, kar je prebral, nanj največji vtis naredila zgodba Der Bau, 'Zgradba'. Neimenovana žival (krt, lisica ali človeško bitje), glavni lik zgodbe, se obsesivno ukvarja z gradnjo nezavzetnega brloga, ki se polagoma razodeva kot past brez izhoda. Ali se ni zgodilo natančno tako v političnem prostoru nacionalnih držav Zahoda? Pokazalo se je, da so se hiše ('domovine'), ki so jih gradili za 'narode', ki bodo morali v njih prebivati, nazadnje pokazale le kot smrtne pasti." Giorgio Agamben je eden najpomembnejših sodobnih političnih filozofov. Opus s konca dvajsetega in začetka enaindvajsetega stoletja velja za filozofski kanon. Njegova misel filozofe deli na trde nasprotnike ali goreče zagovornike. Pri založbi Beletrina je v prevodu Vere Troha izšlo delo Moč misli. Monografija predstavlja Agambenove spise in konferenčne prispevke, ki so nastali v osemdesetih in devetdesetih letih in kronološko predhajajo projektu Homo sacer. Znanstveni sodelavec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in recenzent knjige dr. Boštjan Nedoh pojasnjuje, da danes zmotno zoperstavljamo družbeno delovanje na eni in mišljenje povsem na drugi strani. Predpostavljamo, da se moramo v urgentnih razmerah odpovedati mišljenju: "Agambenov poudarek je nasproten. Tudi, ko delujemo, ne smemo nehati misliti, pravi italijanski filozof." Kaj pomeni, da delo Moč misli demonstira mišljenje v čisti obliki, bo pojasnil tudi recenzent dr. Peter Klepec, raziskovalec in izredni profesor na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU.

Potem ko se število na novookuženih s koronavirusom počasi zmanjšuje in pritisk na bolnišnice zaradi covidnih bolnikov nekoliko popušča, je že nekaj časa na obzorju nova skrb - različica omikron. Od danes je uradno v vseh regijah po državi, razen na Goriškem. Gre za lokalne prenose, torej za prenose med ljudmi, ki niso potovali. V Radijskem dnevniku tudi: - Izjave zdravniškega sindikata napovedujejo vroč januar - Društvo poslancev 90 ob 30-ti obletnici osamosvojitve za malce več sodelovanja - Ruski predsednik Putin pred svojo vojsko ostro do Zahoda

Nek vpliven diplomat je nekoč dejal, da je zgolj ena zadeva slajša od seksa - to je oblast. Politiki se je držijo kot odvisniki. Pa vendar pridejo trenutki, ko morajo s političnega prizorišča. Avstrijski kancler je odstopil zaradi obtožb o nečednih poslih in zavajanju. Češki premier je izgubil zaupanje volivcev. S tem pa med drugim tudi slovenski premier izgublja zaveznike na ravni osebnih in političnih povezav. V Rusiji je oblast nekaterih dosmrtna, v Kremlju pa med drugim zavračajo aktualne obtožbe, da energente izkoriščajo kot orožje in poudarjajo, da so to zgolj politično motivirane govorice Zahoda.

Človek že dolgo ne nabira in išče hrane več le v neobljudeni naravi, prav nasprotno, dolgo je že od takrat, ko jo je najdeval v divjini in bil glavni predator v njej. Z najrazličnejšimi postopki in tehnologijami grano  zna pridelati in pripraviti sam. Med verjetno najbolj razširjenimi jedmi v nam bolj znanem svetu Zahoda in med kulturami, ki so izšle iz današnjega pretežno arabskega in azijskega sveta, so tiste, ki so nastale iz različnih vrst žita. Tokrat se podajamo raziskovat pašto, nekateri bi rekli ali zapisali: testenine. To je zgodba o Špagetih v paradižnikovi omaki, ki je nastala v območjih mita in zgodovine, napisal pa jo je italijanski zgodovinar Massimo Montanari. Gost oddaje pa je dr. Bojan Baskar.

Če med muslimanskimi filozofi Aristoteles velja za prvega učitelja, Al-Farabi za drugega učitelja, Averoes za velikega komentatorja, Avicena za filozofa med zdravniki, Ar-Razi za zdravnika med filozofi, velja Abu Yaqub al-Kindi za prvega filozofa med Arabci. Kajti po zaslugi al-Kindija je grška filozofija spregovorila v arabščini. Njegovo delo Al-Falsafa Al-Ula (O prvi filozofiji) predstavlja prvo sistematično filozofsko delo v arabskem jeziku. V njem se al-Kindi loti raziskovanja monumentalnih filozofskih tem, kot so prvi vzrok, nastanek oz. večnost sveta, odnos med enim in mnoštvom, vprašanje duše in možnost spoznanja. Povsem v duhu grških mislecev, al-Kindi definira filozofijo kot vednost o bistvu oz. naravi vseh reči, in ji pripiše najvišji status med znanostmi. Pri tem pa v duhu pluralističnega razumevanja filozofije poudari, da noben narod nima popolnega monopola nad spoznanjem absolutne Resnice, ki se ji je navsezadnje mogoče le nenehno približevati. Al-Kindijev intelektualno-filozofski imperativ je mogoče prepoznati v spodbudi k iskanju in sprejemanju resnice ne glede na njen izvor oziroma poreklo. Iskreno iskanje resnice velja po al-Kindiju za najvišjo vrlino. Toda za filozofa ni dovolj, da resnico spoznava, temveč da po tem spoznanju tudi ustrezno živi. Moralno in modro ravnanje je zato po al-Kindiju le druga plat resnične vednosti. Filozofsko spoznanje narave stvari pa pomeni spoznanje njenega vzroka, njene biti. Medtem ko se preostale znanosti ukvarjajo s posameznimi vidiki bivajočega, se prva filozofija ukvarja z bivajočim kot bivajočim, tj. z njenim bistvom in poslednjim vzrokom. Prva filozofija za al-Kindija zato predstavlja najbolj plemenito veščino med človeškimi dejavnostmi. Al-Kindi, univerzalni učenjak, ki je sodeloval tudi pri prevajanju antičnih besedil v arabščino, je tako poskrbel za učinkovito posredovanje grške misli v islamski svet. Poleg predstavitev filozofskih konceptov starih Grkov je sestavil arabsko filozofsko terminologijo in napisal številne komentarje k Aristotelovim in Platonovim delom. Poleg tega je napisal več izvirnih filozofskih besedil, med drugimi traktat O intelektu in etično razpravo o Odpravi tegobe. Na ta način al-Kindi ni le položil pomembnih temeljev za nadaljnji filozofski razvoj v arabsko-islamskem svetu, temveč tudi za renesanso Zahoda.

Padec Berlinskega zidu leta 1989 je tako na zahodni kot na vzhodni strani nekdanje železne zavese vzbudil upanje, da bo delitev sicer od nekdaj zelo raznolike Evrope po pol stoletja končno postala del zgodovine. Nekdanje članice komunističnega bloka: predvsem Poljska, Češkoslovaška in Madžarska, pa Romunija in Bolgarija ter ob kasnejšem razpadu Sovjetske zveze tudi Baltske države, naj bi se po daljšem zgodovinskem ovinku, ki so ga večinoma želele čim prej pozabiti, obrnile k tistemu modelu države, ki se je zdel ob koncu hladne vojne skoraj kot zgodovinska nujnost. Prevzele naj bi torej kapitalizem in demokratične institucije Zahoda ter se sčasoma pridružile NATU in Evropski uniji – in prav to se je v naslednjih dveh desetletjih, bolj ali manj uspešno, tudi zgodilo. Toda začetnemu navdušenju nad združitvijo celine in čim bolj zvestim posnemanjem zahodnih držav je marsikje na Vzhodu razmeroma kmalu sledilo razočaranje nad novo družbeno realnostjo, ki je sicer res prinesla bolj demokratične institucije, svobodo govora in tuje investicije, po drugi strani pa je poglobila ekonomsko neenakost, povzročila velik odtok izobražene sile na Zahod in v vzhodnih državah ustvarila občutek, da so kot evropska periferija v veliki meri podrejene svojim zahodnim sosedam. Odnosi med Vzhodom in Zahodom celine so s tem seveda postali veliko bolj zapleteni, celotni zgodbi pa gotovo ni bilo v pomoč niti dejstvo, da se od finančno-gospodarske krize po letu 2008 ni zamajal samo mit o združeni Evropi, ki bo delovala po zahodnem modelu, ampak je veliko manj prepričljiv in veliko manj samoumeven postal tudi zahodni model sam. Danes se tako Višegrajske države, predvsem Poljska in Madžarska, odkrito upirajo nekaterim aspektom zahodne liberalne ureditve, madžarski premier Viktor Orban svojo politiko celo eksplicitno imenuje »neliberalna demokracija«, obe državi pa imata zaradi nespoštovanja neodvisnosti sodstva in medijev ter nasprotovanja migrantskim politikam velike težave v odnosih z jedrnimi državami Zahodne Evrope, ki se po drugi strani s podobnimi konservativnimi populističnimi gibanji spopadajo tudi same. Vprašamo se torej lahko, kako je spričo vseh teh dogodkov danes videti upanje, ki ga je zbujalo leto 1989, ter kaj je tisto, kar je v teh tridesetih letih tako spremenilo način, kako oba dela celine gledata drug na drugega. O vsem tem bomo v tokratnih Glasovih svetov govorili z zgodovinarjem in urednikom revije Razpotja dr. Luko Lisjakom Gabrijelčičem, ki je skupaj z madžarskim kolegom dr. Ferencem Laczom nekaj pogledov na ta vprašanja zbral v zbornik z naslovom Dediščina razdeljenosti: Vzhod in Zahod po 1989, ki je v sodelovanju z Društvom humanistov Goriške in revijo Razpotja nedavno izšel pri založbi ZRC Sazu. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore. foto: MabelAmber (Pixabay)

Analiza druge tekme serije Mavericks - Clippers Mavericksi so na krilih slovenskega fenomena še drugič zapored premagali močno favorizirane Clipperse, ki se sedaj nahajajo na robu prepada. Izpad po 1. krogu proti nasprotniku, ki so si ga z namernimi porazi na koncu sezone sami izbrali, ne bi bil samo sramoten, temveč bi verjetno poleti pripeljal tudi do korenitih sprememb v moštvu. Lastniku Mavericksov Marku Cubanu se sedaj kar smeji, ob mislih na polno dvorano, na naslednjih dveh tekmah v Dallasu, kjer bi lahko Mavericksi že zaključili serijo 1. kroga končnice. Ali lahko s 4:0 premagajo Clipperse in na senzacionalen način pometejo s precej boljšim nasprotnikom? Z igralcem kot je Luka Dončić je vse mogoče. Mi pa smo v podkastu spregovorili o izjemni predstavi Dončića in njegovih Mavsov ter podrobno analizirali zadnjo tekmo in spregovorili tudi o tem kaj pričakujemo na naslednji. Vabljeni k poslušanju.

V svetu je teden zaznamoval srdit izbruh nasilja med Palestinci in Izraelci. Komentiramo razloge, mogoče rešitve in vlogo Zahoda. Veselimo se sproščanja kulturnih in športnih dejavnosti ob prehodu v rumeno fazo epidemije, pri čemer izvajalci opozarjajo na nekatere neživljenjske pogoje, v turizmu in gostinstvu pa stežka pričakujejo intervencijski zakon o pomoči. Raziskujemo razloge za krizo socialnega dialoga - teden se je sicer začel z dogovorom med vlado in stavkajočim policijskim sindikatom, končal pa se je z izstopom sindikalnih central iz ekonomsko-socialnega sveta. V oddaji spremljamo tudi priprave na predsedovanje Slovenije Evropski uniji. Kritični pregled tedna tokrat z Natašo Mulec.

Dovolj je dnevu njegova lastna teža, pravi Jezus. Naj torej ne kličemo nase skrbi in bremen, ki nas čakajo v prihodnosti, sicer naporov ne bomo vzdržali. Jezusovo priporočilo lahko upoštevamo le, če imamo zaupanje v prihodnost. Umberto Galimberti, italijanski filozof in psihoanalitik, pripoveduje, kako je njegovo generacijo mladih pred šestdesetimi leti prihodnost pričakala z odprtimi rokami. V mislih ima italijanski povojni gospodarski čudež. Zdaj pa nas obvladuje nihilizem, a ne filozofski in teoretičen, ampak nihilizem, ki izhaja iz pomanjkanja perspektive. To mladi čutijo. Ne vsi enako. Nekaterim se odpirajo neslutene možnosti, večini pa ne. In če ni motiva, tudi ni energije, v svoji terapevtski praksi ugotavlja Galimberti. Sprašuje se, ali še smemo zaupati tej kulturi in družbi? Nikakor ne, odgovarja; pred nami je zaton Zahoda. Galimberti povzema po Nietzscheju, za katerega nihilizem ni svetovnonazorsko zanikanje Boga, ampak odsotnost smotra, ki ima vedno opraviti s prihodnostjo. Galimberti opozarja, da prihodnost ni le vlaganje v infrastrukturo in nove tehnologije. Praznine smisla po Galimbertiju ne more napolniti ekonomija, kajti smisel je izrazito religiozna kategorija, zato ga lahko po njegovem prepričanju napolni le religija. Izvirni greh Galimberti vidi v tem, da je zahodna družba organizirana le še okrog ekonomije, ki se osredinja okrog ene in edine vrednote, denarja. Družba, ki temelji na eni vrednoti, pravi Galimberti, ne stoji pokonci, temveč se počasi seseda sama vase. Kaj je za človeka storila religija, se sprašuje Galimberti. Vera je v kategorijo časa vnesla absolutno prihodnost, eshatološki načrt, ki bo na koncu izpolnjen tako, kot je bil razodet na začetku. Ko realni čas vključimo v eshatološki načrt, konkretna zgodovina dobi religiozno razsežnost, s tem pa tudi svojo osmislitev. To pa danes izgubljamo. S krčenjem liturgije, cerkvenega petja, povezanosti v duhovno občestvo in solidarno skupnost se je po Galimbertijevem prepričanju izgubila religiozna razsežnost, ki je nekoč pomagala prenašati tesnobo in srhljivost sveta. Padec Boga v dušah ni nič drugega, dodaja Galimberti, kot redukcija duševnosti na golo tehnično mišljenje, ki uničujoče skrajšuje bivanjski čas; namesto večnosti nam preostane le nekaj desetletij naporov, posejanih s trenutki bežnih užitkov, brez smiselnega konca. Tega pa lahko da le religiozna razsežnost. Ni nam treba koprneti v strahu, kdaj se bo zgodil zaton naše zahodne civilizacije. Ta v resnici lahko pride, a ne bo mogel načeti smisla in upanja, ki ga po veri, ne glede na vse, nosimo v svojih dušah.

Bliža se čas slovenskega predsedovanja Evropski uniji in številni v tem obdobju vidijo zadnji vlak za pospešitev pridružitvenega procesa držav Zahodnega Balkana tej integraciji. Evropska čakalnica postaja vse manj privlačna, še posebno v obdobju krize zaradi covida - 19. Ali je Zahodni Balkan še zahoden? se sprašujemo, ko vidimo, kako izkoriščajo priložnosti novi igralci Rusija, Turčija in predvsem Kitajska. Bi veljalo njihovo navzočnost odpraviti s pritiskom na balkanske države ali pa jim ponuditi več, kot ponujajo oni?

Nemara najmanj pričakovani – a nikakor ne nezasluženi – prejemnik Nobelove nagrade za književnost vseh časov, Bob Dylan, je letos marca na svoji spletni strani po dolgih osmih letih avtorskega molka javnosti naposled predstavil novo pesem, ki jo je napisal sam. In čeprav je kar 17-minutna skladba, naslovljena Murder Most Foul, govorila o atentatu na Johna Kennedyja, o skoraj 60 let oddaljenih dogodkih torej, se poslušalke in poslušalci z vsega sveta nismo mogli znebiti občutka, da Dylan skozi zgodbo o umoru 35. predsednika Združenih držav pravzaprav govori še o nečem drugem, radikalno aktualnem: o zatonu Amerike in, širše, Zahoda, o zatonu, ki se je v prvih tednih pandemije novega koronavirusa in evidentni nezmožnosti evropskih in ameriških oblasti, da bi se adekvatno soočile z javno zdravstveno krizo, zdel še prav posebej očiten. No, tej pesmi so v kratkem sledile še druge in sredi junija je luč sveta naposled ugledala nova Dylanova plošča, Rough and Rowdy Ways. O čem torej govori ta, že 39. studijski album Boba Dylana? Na kakšen način nam slika našo neveselo resničnost v letu 2020? – To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili dva pesnika in prevajalca, oba vrhunska poznavalca Dylanovega opusa, Mateja Krajnca in Jureta Potokarja. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Bob Dylan (RichardMc / Pixabay)

V Belorusiji deseti dan po predsedniških volitvah še ni miru. Avtokrat Aleksander Lukašenko vztraja, da je dobil že šesti predsedniški mandat, več sto tisoč demonstrantov pa meni, da volitve niso bile poštene in da je zmagala neformalna vodja opozicije Svetlana Tihanovska, ki je medtem morala pobegniti v Litvo. Kam pelje beloruska kriza, na kaj ali na koga pri tem računa uradna Moskva, kakšen je odnos Zahoda v luči izrednega vrha EU? O vsem tem gosti in voditelj Miha Lampreht v Studiu ob 17h.

Dolgost spomina našega je kratka. Zdi se celo, da je iz leta v leto krajša: v globaliziranem in digitaliziranem svetu pač vse pogosteje, vse hitreje pozabljamo, kaj se je zgodilo pred stoletjem, pred desetletjem, lani ali celo prejšnji mesec. Čemu neki bi se torej posvečali vojni, ki se je končala pred več kot 24 stoletji? Čemu bi se posvečali vojni, ki je potekala med le malo pomembnimi državami nekje na periferiji tedanjega civiliziranega sveta? Čemu bi se navsezadnje posvečali vojni, ki se zdi tako šibko vpisana v naš kolektivni spomin, da o njej Hollywood še ni posnel nobenega zgodovinskega spektakla? – Preprosto zato, ker je peloponeška vojna, ki je med Atenami in Šparto potekala med letoma 431 in 404 pred našim štetjem, odločilno spremenila potek grške zgodovine. Če so se namreč v desetletjih pred vojno na obalah Egejskega morja, še prav posebej seveda v demokratičnih Atenah, razcveteli poezija, gledališče, arhitektura, naravoslovje, medicina, zgodovinopisje in filozofija, zaradi katerih Grčija upravičeno velja za eno izmed zibelk Zahoda, je bilo po spopadu, ki je zajel ves grški svet in so ga zaznamovali brutalni vojni zločini, vsesplošno materialno uničenje ter množično umiranje tako na bojnem polju kakor v zaledju, vse drugače. Atenska demokracija je ugasnila. Nastala ni več niti ena sama tragedija, ki bi se ohranila do danes. Zmagovita Šparta pa je bila tako izčrpana, da svojega uspeha ni mogla prevesti v trajno hegemonijo, spričo česar je celotna Grčija razmeroma hitro postala igrača v geopolitičnih igrah večjih sil – najprej Perzije, nato Makedonije in, precej pozneje, še Rima. Zlate dobe je bilo, skratka, konec. Kako se je lahko to primerilo? Zakaj je peloponeška vojna sploh izbruhnila? S kakšnimi cilji sta jo Atene in Šparta bojevali? Kako se je v spopad zapletel še preostali grški svet? Kakšne trajne nauke bi, ne nazadnje, iz teh usodnih dogodkov lahko potegnili današnji politiki? To so vprašanja,ki so nas zaposlovala v tokratnih Glasovih svetov, ko smo pred mikrofonom gostili klasičnega filologa in zgodovinarja antike, raziskovalca na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in predavatelja na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, dr. Gregorja Pobežina. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: hopliti s kopji in sulicami, grško vazno slikarstvo, 7. stol. pr. Kr. (Wikipedia, javna last)

Sončni vzhodi in zahodi zagotovo spadajo med najbolj priljubljene fotografske motive. Zimski, pomladni, poletni in jesenski – vsi so čudoviti. A čeprav trajalo zgolj nekaj trenutkov, so izjemno pomembni tudi za vse planince, letalce, padalce, kmete in še za marsikoga, ki si glede na število ur, ki jih ima pred seboj, lahko organizira dejavnosti. Vzide in zaide nam je tokrat pomagal loviti astronom Andrej Guštin.

Sončni vzhodi in zahodi zagotovo spadajo med najbolj priljubljene fotografske motive. Zimski, pomladni, poletni in jesenski – vsi so čudoviti. A čeprav trajalo zgolj nekaj trenutkov, so izjemno pomembni tudi za vse planince, letalce, padalce, kmete in še za marsikoga, ki si glede na število ur, ki jih ima pred seboj, lahko organizira dejavnosti. Vzide in zaide nam je tokrat pomagal loviti astronom Andrej Guštin.

Fizična predmetnost, ki nas obkroža, ni le svet mrtvih stvari, ki ima ekonomsko, tržno vrednost, pač pa je velikokrat naše simbolno orodje, s katerim tkemo vezi z družbenim svetom. Z njo pripovedujemo geografijo in zgodovino naših življenj, vanjo so vpisani spomini, identitete in čustva. V oddaji Kulturni fokus bomo preko predmetov in z njimi povezanih obredov, razmišljali o skupnih občutenjih preteklosti, hrepenenjih v nekdanji državi » na čakanju« pred vrati obljubljenega Zahoda, današnji fetišizaciji objektov iz nekdanjega socialističnega sveta, kako danes s predmeti gradimo kolektive in kakšna je emocionalna navezanost nanje. V oddaji Kulturni fokus bomo slišali razmisleke dr. Tanje Petrović z Inštituta za kulturne in spominske študije, dr. Renate Salecl z Inštituta za kriminologijo ljubljanske Pravne fakultete in vizualne umetnice Tanje Radež. Vse sogovornice so sodelovale na avgustovskem festivalu Mladi levi, katerega izhodišče jer bil čustveni materializem.

Rim; sredina tretjega stoletja. Zgodovinopisje to obdobje označuje kot čas hude politične in ekonomske krize. Družbeno-politični in upravni sistem, ki ga je ob začetku našega štetja vzpostavil cesar Avgust, je kratko malo razpadel. V vsega 50 letih se je na prestolu zvrstilo več kot 20 cesarjev, ki se – bolj generali kakor prekanjeni politiki ali vešči administratorji – nikakor niso znali soočiti s sredobežnimi silami, ki so gnale cesarstvo narazen, to je: z upori v vojski, upori na podeželju, barbarskimi vdori, padanjem vrednosti denarja, krčenjem rimskega gospodarstva. Morda ni presenetljivo, da se je v teh razmerah tudi duhovno in intelektualno življenje v rimskem cesarstvu v pomembni meri začelo obračati stran od zadev tega sveta. Pa tu ni šlo le za sicer počasi, a vendarle nezadržno naraščajoče število kristjanov, ki so živeli v pričakovanju poslednje sodbe, ampak tudi za vse tiste, ki so odgovore na ključna življenjska vprašanja še naprej iskali v kontekstu poganskih filozofskih tradicij. Ni namreč presenetljivo, da bržčas osrednji filozof tega časa, grško pišoči Plotin, v enem svojih spisov pravi: »In glej življenje bogov ter božanskih in blaženih ljudi: ločitev od preostalih stvari tu spodaj, življenje, ki mu ni več pogodu zemeljska stvar, beg samotnega k Samotnemu.« V očeh sodobnega bralca se te Plotinove besede nemara kažejo kot nekakšna žalostna kapitulacija, bojazljiv umik pred svetom in njegovimi tegobami, a dejstvo je, da se je v Plotinovih delih pravzaprav pisalo novo poglavje zgodovine – Plotinovo branje Platona pa tudi drugih filozofskih šol poganske antike je namreč bistveno zaznamovalo krščansko filozofijo naslednjih tisoč let in več. Zaznamovalo je tudi krščansko, judovsko in islamsko mistiko. Vse to pa najbrž pomeni, da brez Plotina sploh ni mogoče misliti intelektualne zgodovine Zahoda. O čem torej govori Plotin? Katere so ključne kategorije njegove misli? Kako naj, gledano skozi prizmo Plotinove filozofije, človek zgledno živi svoje življenje? – To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnih Glasovih svetov. Odgovore sta nam pomagala iskati klasična filologinja, dr. Sonja Weiss, ki za znamenito Filozofsko knjižnico, ki izhaja pod okriljem Slovenske matice, pripravlja celovit prevod Plotina – ta hip sta za njo približno dve tretjini zahtevne naloge –, in filozof, dr. Marko Uršič, ki nad izdajo Plotinovih Zbranih spisov bdi po uredniški plati, pripisal pa jim je tudi8 spremno besedo. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Plotin (Wikipedia; javna last)

Tokrat na Klepetu ob kavi gostimo priznanega kvantnega fizika, izumitelja, filozofa, in pisatelja dr. Andreja Detelo, s katerim se bomo lotili povezovanja na videz nezdružljive triade: znanosti, umetnosti in duhovnosti. Če pravimo, da je v znanosti resnica nad vsem, v umetnosti, religiji in duhovnosti ni obvezna. Kljub vsemu pa vsaka neka nova ideja oz., po domače, izum, vznikne intuitivno in nenačrtno. Seznanili se bomo s pojmoma sintropija in entropija, ugotavljali, da je znanost brez filozofsko-duhovne podlage etično slepa in deloma jalova ter da je velika težava Zahoda dogmatično mišljenje o potrebi po neprekinjem delovanju oz. potrjevanju svoje vrednosti. Kako z ljudmi manipulirajo sodobni mediji, na kak način vzpostaviti občutljiv dialog z naravo, zakaj je bil Tesla (ki je prav tako poudarjal pomembnost etičnega vidika znanosti) daleč pred svojim časom ter čemu preseči agresivnost in željo po superiornosti ter se zavzeti za iskanje lepote, ki sproža najgloblje uvide?

Zadnjih šest let živi v prestolnici Združenih arabskih emiratov. Abu Dabi je mesto, ki združuje res široko množico kulturnih tokov. Od hinduistične, krščanske in seveda muslimanske tradicije vse do sekularnih obredij Zahoda: med drugim je mogoče v Abu Dabiju obiskati celo oktoberfest! Tudi pri svojem delu se Lina Štritof kot stevardesa redno srečuje z zelo različnimi ljudmi. Največ težav ponudnikom letalskih storitev povzročajo alkoholizirani potniki, ki jih po njenih besedah ni malo, v nasprotju z razširjenim prepričanjem pa se menda še vedno srečujejo s precejšnjim številom ljudi, ki si ne znajo pripeti varnostnega pasu.

V Slovenskem mladinskem gledališču so zadnje sobote namenjene celodnevnemu gledališkemu maratonu, deset ur trajajoči predstavi «še ni naslova«, ki predeluje snov o nadčasovnem arhetipnem junaku, na katerega se lepijo številni pomeni, povezuje pa jih skupinska igra ekipe, ki jo vodi režiser Tomi Janežič. Izhodišče dolgotrajnega procesa nastajanja in vzporednega pisanja besedila Simone Semenič je bil lik Don Juana, ki predstavlja enega izmed osrednjih, enigmatičnih, svetlih in temačnih podob umetnosti in misli Zahoda. V oddaji Kulturni fokus se bo Magda Tušar pogovarjala z režiserjem predstave in igralci: Dašo Doberšek, Mirjano Medojević, Danijelom Dayem Škufco in Stanetom Tomazinom.

Za take kroge, kot je bil tale, delamo tale naš in vaš Ofsajd. O, ja. Pa to je bistvo vsega, ofsajdke in ofsajdki! In res hvala, toliko bolj vsem, ki podpirate Ofsajd! O, kako ste dobri! • V šumi je rezultat itak znan. In mesto Aluminija na lestvici tudi. Drugi! In sodniške odločitve takisto. Imel je pa Alen Ščulac vseeno prav. • Celje remizira z velikimi, zmaga pa na koncu ne. Niti proti deveterici. Segment Domžale II: naš in vaš - Žiga Kos! • Ni bilo "orlovanja" v Kranju. Maribor je spet (pre)gladko zmagal. Evrogol kroga #1: Dino Hotić. • Mura je imela, nato vzela pol. Gorica rabi samo še boljše začetke. • Kaj pa škarjice? Evrogol kroga #2: Lupeta. Ja, res lep štikl in odmevna petarda. Samo vseeno pa sva malo žalostna. Ne za Marijanom. Ampak za Safetom. Safet, mi smo s tabo! ***Sodnikov podaljšek*** Če se znajdete v Ofsajdu, nas lahko tudi [finančno] podprete, vsak evro bo šel na fuzbal: brcajte na urbani.si/ofsajd. Hvala vsem in vsakomur posebej! ***Podaljšek sodnikovega podaljška*** Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem, naši in vaši Prvi Ligi Telekom Slovenije, ki jo snemamo (predvidoma/skoraj) vsak ponedeljek v mariborskem GT22, kjer nas giga prijetno gostijo, poslušate na Apple Podcast in Soundcloudu, pišete na facebook, pridno pa odgovarjava tudi na ofsajd@urbani.si. Ofsajd #149 bo predvidoma na sporedu v ponedeljek, 10. septembra.