Podcasts about Risti

Na 203. rednem zasedanju Tajnega društva OFC nastopajo stari znanci: Domžale, Raul, Boultam, Brestov nos, Ristićeva poškodba, Sanchez, Vidovškove čiste mreže, Šturm in Riera, poleg njih pa še Austria Celovec, Bodo/Glimt, Birmingham, Ferencvaroš ipd. Primerjali smo gledanost v Sloveniji in drugod, se razgovorili o pomanjkljivostih vrhuncev tekem PLT, o medijski krajini in drugih temah, ki se tako ali drugače tičejo Olimpije.

Mākslas vēsturniece, publiciste, "Piebalgas kultūrtelpas biedrības" vadītāja Elvita Ruka turpina stāstus par aizraujošām piebaldzēnu dzīves epizodēm. Tās tiek smeltas brāļu Kārļa (1904–1990) un Voldemāra (1912–2004) Ruku atmiņās, kas glabājas Jaunpiebalgas novadpētniecības muzejā Darbība notiek īsi pēc Pirmā pasaules kara Ruku dzimtā. Lūk, kā mazais brālis Voldemārs jeb Ruku Valdis apraksta lielā brāļa atgriešanos lauku sētā… "Kārļa pirmā aizraušanās jeb iziešana tautā plašākas publikas priekšā bija atturības propaganda. Viņš lasīja priekšlasījumus, dibināja skolās cerību pulciņus. Kad lektors jau bija iededzies citos pasākumos, vēl ilgi "Vecseviķu" istabaugšā glabājās uzskatāmības līdzekļi: mākslīgās sirdis, aknas un nieres. Alus dzērāja sirds bija pietūkusi, veidota divas reizes lielāka par normālo, bet šņabotājiem tā bija maza, sažuvusi, sačervelējusies." Kārlis bija pametis mācības lauksaimniecības skolā un ar plašu žestu piemājas tīrumā ierīkoja stādu audzētavu jeb kokskolu, ābeļu sēklaudžu atlasē nodarbinot arī mazāko brāli. Kārlim plāni bija kā Napoleonam un viņš bija sacerējies saimniecību pārveidot par īstu paradīzes dārzu. Tam bija vajadzīgi lieli līdzekļi. Tēvs pret aizņemšanos no bankas bija kategoriski pret, un Kārlis lepni devās pasaulē. Pabeidza lopkopības pārrauga kursus un braukāja pa Vidzemes sētām pienu svērdams, mērīdams un analizēdams. Braucienos līdzi bija gluži vai burvju mākslinieka kaste ar dažādiem instrumentiem. Voldemāram īpaši patika piena tauku procentu noteicējs, kas rūca kā aeroplāns. Kad to sāka darbināt, drebēja grīda un logi. Drīz vien Kārlis bija kļuvis par Madonas rajona lopu pārraudzības instruktoru, ar visu enerģiju cīnoties vispirms par Latvijas raibaļām un tad par brūnaļām. Šajā propagandas darbā viņam dzima gaiša doma – sekmīgai tirdzniecībai nepieciešams izdot sugas lopu biļetenu, kur drukātos gan sugas lopu pircēji, gan pārdevēji. Savu ideju Kārlis gribēja realizēt tikai savā vārdā, taču viņam vēl nebija 25 gadi un viņš nevarēja būt izdevuma galvenais redaktors. Kārlis ar visu dedzību un padevību metās pie tēva, arī Kārļa. "Tajā laikā politiskiem izdevumiem, it sevišķi sarkanajiem "strādnieku – zemnieku", galvenie redaktori ar nodomu bija izraudzīti tādi, kas par labu samaksu labprātīgi atsēdēja piespriestos soda mēnešus par savu pretinieku nepatiesu apvainošanu un pastāvošās iekārtas graušanu. Izdevuma vadošās personas darbu turpināja, sameklējot jaunus atsēdētājus. Tēvs, visu to labi pārzinādams, nebija pierunājams. Kad Kārlis svēti nosolījās, ka šajā biļetenā nebūs neviena vārda no politikas, tikai govslopu pirkšana, pārdošana un ciltsraksti, tēvs beidzot piekrita. Biļetenu drukāja, tā atbildīgais redaktors bija Kārlis Ruks, un neviens jau nezināja, ka juniors." Drīz vien jaunais censonis pārdeva sev atdalīto zemi, iegūto naudu ieguldīja spiestuves labiekārtošanā un Madonā atvēra izdevniecību "Provinces prese" Tajā iespiestas 14 rajona avīzītes, sarīkojumu programmas, dziesmu lapiņas, uzsaukumi un pat grāmatas. Šajā laikā arī mazais brālis ģimnāzists iesaistīts darbā, par ko uzrakstījis savu pirmo literāro darbu "Sludinājuma vācēja piedzīvojumi". Darbībai paplašinoties, Kārlis spiestuvi pārcēla uz Pļaviņām Daugavas krastā, vīnrūpnieka Upīša mājās. Blakus spiestuvei pagrabos gatavojās vīns pāri cilvēka augumam lielos traukos, bet nerimtīgā Kārļa darbīgais gars jau meklēja jaunus apvāršņus. Turpmākie brīvvalsts gadi viņu aiztriec uz Rīgu. Kārlis (un viņa pēdās Voldemārs) kļūst par dievturi, iesaistās politikā, audzē un tirgo redīsus, tad uzsāk dāliju selekcionēšanu un drīz vien "Mājas viesis" par viņu raksta tā: "Pašlaik lielākais dāliju šķirņu skaits esot dārzkopim K. Rukam, kurš paraugdārzos iestādījis ap 2000 stādu no 540 šķirnēm." Kārlis ir pret "sarkano mēri", taču kara laikā nokļūst gan Centrālcietumā, gan Salaspils nāves nometnē. Kā dzīves paradokss ir 1949. gads, kad Kārli viņa Aspazijas bulvāra dzīvoklī pamodina brutāli kareivji un ielādē vagonā uz Austrumiem. No šī notikuma viņš maz atceras, jo kādreizējais atturības sludinātājs esot bijis stipri piedzēries. Uz Sibīriju viņš izsūtīts brāļa Voldemāra vietā, kurš kā "Piebalgas budzis" bija paspējis sentēvu mājas pamest. Kad Kārlis no Jakutijas raksta, ka "pārtikas iegādei būtu vajadzīga bise", Voldemārs pa detaļām izjauc 12. kalibra divstobreni un pa porcijām aizsūta. Pēc brāļa atgriešanās abu avantūrisms izpaužas selekcijā un paraugdārzos, kā arī fotografējot Latvijas kultūras mantojumu. Par spīti 20. gadsimta spaidiem, abi brāļi saglabā Piebalgas zemnieku sīkstumu, optimismu un avantūras garu, to visu vēl cītīgi aprakstot – šķiet, ka mūzām piebaldzēni patīk. "Visā savā nodzīvotā dzīvē brālis bija kā kūsājošs, enerģijas pilns, pastāvīgi putojošs vīna trauks. Viņa dotības un aicinājums bija vadīt, iet pa priekšu, būt pirmajam. Runāt, dominēt, likt pakļauties savai domai un uzskatiem," Voldemārs formulē Kārļa Ruka dzīves kopsaucēju.

Tänases saates Eesti Pops kõlab Annie külalismix. Loomulikult on kavas ainult kodumaine muusika. Saatejuht Janek Murd

Saates on juttu reisidest Lõuna-Aafrika Vabariigi põhja- ja lõunaosas.

"The first thing that stood out to me about this field recording is that there is no real melodic information. It's all street noise, most of it not of clearly recognisable origin.  "Even though Dubrovnik is 4,700 miles away from where I live, in another country on another continent across an ocean, the soundscape is very familiar to me. Garbage trucks and ventilation units all speak the same language.  "In her notes on the recording, Ristić describes the noisy Dubrovnik morning with richly evocative phrases like: “textural and multiphonic”; “grinding machinery”; “the town's growling bowels”; and “a constant percussive development.”  "She writes: “I could not help but be fascinated by how a landscape of such beaming beauty can exist in this hideous soundscape.”  "I kicked around a few ideas but eventually decided to have the work be entirely rhythmic. I wanted to capture that unfocused, only-half-listening state when you become aware of rhythms emerging from the background and soon you begin adding your own.  "Early on I was listening to the recording on headphones while walking home from the train and imagining different rhythmic elements over it. I was walking at a good pace and that set the tempo. It's a long walk and I got so used to that beat that thereafter I couldn't imagine it differently.  "I wanted to use the field recording as the sole sound source but at some point found a royalty-free recording of pealing church bells in Old Town Dubrovnik that was too wonderful to not use*. Aside from that, everything is derived from the field recording.  *[Royalty Free Sound Library: “Croatia Church Bells” recorded by Free to Use Sounds and purchased on Bandcamp] "I created and assembled this piece using Koala Sampler, AUM and AudioShare, splitting tasks between my iPhone and my iPad. Ultimately I didn't use any audio effects or digital manipulation.  "I find inspiration everywhere, but this composition was particularly inspired by Dance of the Knights from Prokofiev's Romeo & Juliet, Tom Waits' junkyard jug band sound, and Manja Ristić's previous work with field recordings. When I saw she had contributed a recording for the project, I chose it immediately." Dubrovnik streets reimagined by daddy fall down. IMAGE: LBM1948, CC BY-SA 4.0 , via Wikimedia Commons ——————— This sound is part of the Sonic Heritage project, exploring the sounds of the world's most famous sights. Find out more and explore the whole project: https://www.citiesandmemory.com/heritage

"Zavest o tem, da se v preteklem išče srž in smisel umetnosti – to je bila popolnoma revolucionarna ideja, ki jo je sprožil Dušan." Ljubiša Ristić je srbski gledališki režiser, ki je v poznih 70. in 80. letih 20. stoletja soustvarjal slovensko gledališče; sprva v Pekarni, ki jo je vodil Lado Kralj in nato v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, pod umetniškim vodstvom Igorja Lampreta, in pa v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je sodobno evropsko gledališče snoval takratni umetniški vodja Dušan Jovanović, pozneje pa je umetniško vodstvo prevzel Ivo Svetina. Ristićeva najbolj znamenita predstava iz tega obdobja je Missa in a-minor. Konec 70. let je v Beogradu ustanovil gledališče KPGT, kar pomeni: kazalište, pozorište, gledališče, teatar. O tem, o omenjenem obdobju jugoslovanskega gledališča ter o Dušanu Jovanoviću, ob razstavi Dušan Jovanović - kulturni terorist, pa več v pogovoru. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji: Danilo Kiš – Ljubiša Ristić, Missa in a minor, režija Ljubiša Ristić, Slovensko mladinsko gledališče, 1980, od leve proti desni: Marinka Štern, Majolka Šuklje, Maja Blagovič, Draga Potočnjak, Mina Jeraj, Irena Varga, Sandi Pavlin, Pavle Ravnohrib, Saša Pavček, Marko Mlačnik in Damjana Černe. Z dovoljenjem SMG.

framework:afield produced in croatia by regular contributor manja ristić. please note: this mix features a near-silent field recording. it was made during the recent student protests in belgrade, and is a snippet of 100,000 people observing a 15-minute moment of silence for the victims of the novi sad train station tragedy. please do not adjust your sound. for a full playlist see https://frameworkradio.net/2025/02/919-2025-02-09/. 

Zakladateľ, majoritný vlastník a výkonný riaditeľ spoločnosti META Mark Zuckerberg oznámil, že sociálne siete FACEBOOK a Instagram končia s cenzúrou. Prečo je to veľká správa a prečo väčšina slovenských a nielen slovenských médií z toho veľmi znervóznela? Oficiálne sa to volalo „overovanie faktov“, teda tzv. „Fact-checking“. Vo svojom prejave uviedol, že túto funkciu vykonávala na základe ich objednávky spoločnosť, v ktorej pracovali najmä bývalí redaktori CNN. Tieto procesy bežali v súvislosti s rôznymi témami už dávno, ale naplno sa prejavili najmä počas tzv. kovidovej krízy sa vlády a médiá, z ktorých sa stali ich spiklenci, po celom svete rozhodli blokovať názory, ktoré boli kritické voči oficiálnym tvrdeniam a mediálnej propagande, spoločensky dehonestovali a vytesňovali ľudí, ktorí takéto kritické názory prinášali a šírili. Príklad. Elona Musk bol ešte donedávna miláčikom ľavice a progresivizmu, lebo podľa nich zachraňoval planétu, keďže ako prvý vyrábal elektrické autá. Teraz z neho urobili úhlavného nepriateľa nielen nemeckých volieb ale celej planéty takmer výlučne ho už označujú ako „narkomana a psychopata“. Joel Kaplan, riaditeľ medzinárodných záležitostí META – pravá ruka Marka Zuckerberga povedal toto: „Nový prezident USA, ktorý verí v slobodu prejavu, je pre nás príležitosťou vrátiť sa k hodnotám, ktoré Mark vyznáva, napríklad pred 6 rokmi mal k tej téme zásadný prejav na Georgetown Univerzity, ale nanešťastie v posledných rokoch sme boli vystavení silnému politickému a spoločenskému tlaku u nás v Amerike a po celom svete, ktorý nás odtlačil od týchto hodnôt. Takže s novým prezidentom USA cítime skutočnú príležitosť na reset našich hodnôt a slobodu prejavu.“ Prečo je to veľká správa a prečo väčšina slovenských a nielen slovenských médií z toho veľmi znervóznela? Pretože vedia, že ich éra cenzúry, mediálnej šikany a diktovania podmienok verejnej diskusie dostala vážnu trhlinu. Keď taká Predsedníčka EK, alebo šéfredaktorka denníka SME alebo nejaký tzv. vedecký redaktor denníka N vie, že v Bielom Dome, kdesi vo Washingtone má silného spojenca na porušovanie základných ľudských práv, tak si dovolia hocičo. Teraz to bude iné. Uvidíme. Súhlasíte s cenzúrou? Každý, kto súhlasí s tým, že treba názory iných ľudí považovať za nebezpečné, tak nerozumie týmto základným veciam: Princípu cenzúry – KTO určuje, čo je správne, vhodné a pravdivé a čo nie? Kto a PREČO? Princípom myslenia – myslíme v slovách – Kto sa pokúša donútiť nás meniť obsah slov, pokúša sa ovládnuť naše myslenie a dušu. Princípom moci: ak si ktokoľvek pri moci alebo spoločenskom vplyve myslí, že môže nastaviť pravidlá verejnej diskusie podľa seba a nebrať do úvahy ani Ústavu ani zákony ani základné ľudské práva ani morálku, nemôže sa čudovať, že po zmene moci niekto iný bude postupovať rovnako a odstráni ho – nemá žiadne morálne právo sťažovať sa! Princípu slobody slova: od našej slobody myslieť a formulovať svoje myšlienky, akokoľvek hlúpe alebo múdre sa odvíja naše Bytie, naša osobnosť aj charakter – tým, že dokážeme myslieť, sme človekom a preto, že sme človekom, máme ľudské práva – takže boj proti slobode slova, myslenia a názoru, je bojom proti človeku, občanovi aj proti ľudskosti Princípu poníženia a ovládnutia: ak sme nejakou vonkajšou silou nútení poprieť svoje vlastné názory, meniť obsah slov, sme donútení ponížiť sa – Ak nám Boh Stvoriteľ dal slobodu rozhodnúť sa, či jeho pozvanie k Životu prijmeme alebo odmietneme, ktorý človek má právo alebo moc ubrať nám našu slobodu myslenia, prejavu a konania – v rámci zákonov, samozrejme. Každý, kto súhlasí s cenzúrou a obmedzovaním slobody slova, názoru a prejavu, si nezaslúži ani svoju vlastnú slobodu, skôr alebo neskôr o ňu príde aj sám. Potom je už pre nás všetkých neskoro. Takže rozhodnutia Marka Zuckerbegra je správne, morálne a verím, že to vytvorí dostatočný tlak aj na politikov, médiá a dezorientovaných ľudí, aby viac premýšľali.

Moško zborovsko petje je bila osrednja tema omizja, ki je 14. decembra potekalo v Cerkljah na Gorenjskem. Gostje so bili dr. Tomaž Simetinger z Javnega sklada za kulturne dejavnosti, zborovodja in skladatelj Damijan Močnik in Neža Križnik Ristič, zborovodkinja Moškega komornega zbora Davorina Jenka iz Cerkelj. Povzetek iz omizja je pripravila Tanja Dominko.

Komorni moški pevski zbor Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem v letošnjem letu praznuje 65 let svojega delovanja, kar bodo obeležili s slavnostnim koncertom z naslovom Šel bom tovarša iskat, ki bo v soboto, 14. decembra, ob 19h, v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah. Koncert, zbornik in pesmarico, ki jo bodo izdali pa nam je predstavila umetniška vodja: Neža Križnar Ristič.

Nova epizoda podcasta Snaga uma donosi razgovor o snazi potrebe za slobodom, sa Nikolom Ristićem, stručnjakom za digitalne komunikacije i aktivistom grupe mladih "SviĆe". Nikola je govorio o protestima s porukom "Krvave su vam ruke", o svemu što su on i njegovi saborci doživljavali u kontaktu sa policijom, o pritvorima, ali i o mladosti i životu koji se dešava paralelno sa ovim protestima, a i protestima koji su se dešavali proteklih godina. Kako je objasnio, Nikola je do sada bio tri puta privođen na razgovor u BIA. On i njegovi prijatelji su doživljavali svašta, od razgovora za koje i sami policajci kažu da ne znaju čemu služe, preko maltene otmica bez objašnjenja i pritvora. Nikola je govorio o njegovom utisku o stanju u policiji, među ljudima na ulici, ali i o onima koji ostaju kod kuće.

46 - Jovan Ristić, diplomata, istaknuti državnik, akademik i istoričar koji je dao ogroman doprinos u izgradnji moderne srpske države, tema je današnje epizode @HistoryCast podkasta. Istoričari Nikola Šipka i Danijel Radović razgovaraju o jednoj od najznačajnijih ličnosti XIX veka u Srbiji.

Ministrul informației și telecomunicațiilor din Serbia face un apel la toată societatea să creeze mediul necesar care să elimine presiunile asupra jurnaliștilor. Oficialul de la Belgrad a participat de curând la comemorarea a 23 de ani de la uciderea jurnalistului sârb Milan Pantić de o grupare mafiotă. În ultimul an, mai mulți jurnaliști din Serbia au fost amenințați cu moartea, inclusiv de oameni politici.  „Numai dialogul poate atenua polarizarea societății,” este un titlu din politika.rs care a realizat un interviu cu Dejan Ristić, ministrul informației și telecomunicațiilor de la Belgrad.„Invit toate mijloacele de informare publică să creeze împreună mediul necesar eliminării fenomenelor nedorite și să dea un impuls puternic dezvoltării media,” este mesajul oficialului de la Belgrad.„Ministerul Informațiilor și Telecomunicațiilor condamnă orice fel de amenințare deschisă sau ascunsă la adresa siguranței jurnaliștilor sau încercările de a le împiedica activitatea profesională.” Oficialul a făcut aceste declarații după ce a participat la comemorarea a 23 de ani de la uciderea jurnalistului Milan Pantić.„Echipa mea și-a demonstrat clar și hotărât disponibilitatea de a rezista, împreună cu toți factorii din comunitatea mass-media, precum și cu autoritățile de stat relevante, tuturor acelor fenomene din cadrul domeniului informației publice care amenință buna desfășurare a acestei activități de importanță publică deosebită”, adaugă Ristić.În ultimul an, mai mulți jurnaliști au fost amenințați în spațiul public inclusiv de personalități din cercul puterii de la Belgrad.Donarea de sânge a crescut în Muntenegru„Nivelul donărilor voluntare de sânge în țara noastră este în creștere,” a anunțat Crucea Roșie din Muntenegru care a sărbătorit recent Ziua Internațională a Donatorului de Sânge Voluntar, relatează portalanalitika.me.Organizația Mondială a Sănătății a organizat campania „ Douăzeci de ani de dăruire: mulțumiri donatorilor voluntari de sânge” pentru a-și arăta recunoștința față de milioanele de donatori de sânge voluntari care au contribuit la sănătatea și bunăstarea a altor milioane de oameni din întreaga lume.„În ultimul an, organizațiile de Cruce Roșie din Muntenegru au ajutat la organizarea a 75 de activități de donare voluntară de sânge, au organizat 46 de conferințe pe acest subiect și au colectat 4.400 de unități de sânge prin mai multe activități. Întindeți mâna pentru a salva o viață, a da sânge,” mai transmite Crucea Roșie din Muntenegru.Aeroportul din Sarajevo adaugă noi rute europene„Un nou apel de subvenții pentru zborurile cu plecare din Sarajevo este în pregătire - liniile prioritare sunt Madrid și Barcelona,” citim înklix.ba.Aeroportul Internațional Saraievo a adăugat multe rute noi în primăvara anului 2024, odată cu sosirea companiei aeriene low-cost Ryanair, iar alte rute sunt așteptate în curând pentru a consolida și mai mult legătura dintre capitala Bosniei și Herțegovinei cu Europa.Din luna martie a acestui an, Sarajevo a deschis linii către șase destinații europene, și anume Milano, Bruxelles, Londra, Memmingen, Göteborg și Salonic. Pe lângă aceste destinații, există deja zboruri regulate către Londra, Abu Dhabi, Viena, Zagreb și multe alte orașe.În anul 2023, a fost finalizat un apel public, care a adus, printre altele, Ryanair și Wizz Air pe Aeroportul Internațional Sarajevo. Compania maghiară activează deja pe două linii, dar a anunțat că urmează să mai deschidă una.„Nebunia” fanilor croați de fotbaljutarnji.hr  dă exemplu un exemplu de „nebunie a fanilor croați de fotbalul” odată cu inaugurarea Campionatului UEFA EURO 2024. Un...  Ferrari a apărut la sfârșitul săptămânii trecute la Berlin. Dar nu orice Ferrari, ci unul pictat în șahul croat cu fețele fotbaliștilor Luka Modrić pe capotă și a lui Ivan Perišić pe spate. Mașina poartă și mesajul „Modrić - ultimul dans.”Proprietarul mașinii, un om de afaceri croat spune că a schimbat mașinile cu fiecare campionat: prima dată a pictat un Peugeot în culorile croate pentru Cupa Mondiala din 2006.  Apoi a pictat câte un Smart, după care un BMW 400. Fanul croat continuă: „Poate că acesta nu va fi ultimul dans pentru Modrić, dar poate că ar trebui să continue să joace...De Ana Maria Florea Harrison/Mircea TrofinAu participat la Revista Presei Europa Plus:Ilvana HALILOVIĆ,  Bosnia și Herzegovina                                                                    Mia KRUŽIĆ, Muntenegru                                 Daria MARKOVIĆ, Serbia         Jelena Bistrović, Croația

YUNIAR K - Poli Risti (Risiko Tinggi ) Klinik Kesehatan Haji Indonesia #LiputanHajiElshinta2024 #Haji2024 #MCH2024 #KemenagRI

durée : 00:28:45 - Le Feuilleton - "La Yougoslavie s'est consumée tel un feu de paille dans une guerre fratricide. Comme si une sinistre prophétie voulait que ce soit le pays où l'utopie communiste avait été la plus aboutie qui disparaisse de la manière la plus violente."

durée : 00:29:19 - Le Feuilleton - Il ne viendrait à l'esprit de personne de présumer d'une grande parenté culturelle entre un romancier norvégien et un grec, par exemple. Pourquoi alors voulait-on à tout prix que des écrivaines estonienne et albanaise partagent les mêmes références ?

durée : 00:29:16 - Le Feuilleton - "La Yougoslavie s'est consumée tel un feu de paille dans une guerre fratricide. Comme si une sinistre prophétie voulait que ce soit le pays où l'utopie communiste avait été la plus aboutie qui disparaisse de la manière la plus violente."

durée : 00:29:19 - Le Feuilleton - Il ne viendrait à l'esprit de personne de présumer d'une grande parenté culturelle entre un romancier norvégien et un grec, par exemple. Pourquoi alors voulait-on à tout prix que des écrivaines estonienne et albanaise partagent les mêmes références ?

Ristikuvioon törmää kaikkialla. Se löytyy niin korttipakasta kuin ensiapupisteen opastekyltistä. Ennen kaikkea risti on kristittyjen tunnus, joka viittaa kuolemaan ja elämään. Miten niin? Miten julma teloitusväline voi muuttua elämänvälittäjäksi?   

Raidījumā Diplomātiskās pusdienas šoreiz aplūkosim kādu teritoriāli mazu, bet vienlaikus lielu Klusā okeāna salu valsti, par kuras vismaz vienu daļu būs dzirdējis gandrīz katrs. Dodamies uz Māršala salām, kas, uz kartes skatoties, atrodas kaut kur pa vidu starp Havaju salām un Austrāliju. Šis ģeogrāfiskais novietojums ir patiesi interesants. Havaju salām ar kontinentālo ASV ir divu vai trīs stundu laika starpība, bet ar Māršala salām tās būs jau 22 stundas. Protams, izskaidrojums ir tajā, ka būs nepieciešams šķērsot datuma maiņas līniju. Lai arī par daļu Māršala salām būs dzirdējis vai ikkatrs, nebūs pārsteidzoši, ja būs ļoti maz mūsu valsts iedzīvotāju, kas tur varētu būt bijuši. Viens no iemesliem ir tāds, ka šī valsts ir viena no vismazāk apmeklētākajām valstīm pasaulē. Salas ik gadu apmeklē vien aptuveni seši tūkstoši cilvēku. Bet katrā gadījumā, ja jums ir laimējies apmeklēt kādu no gleznainajām Māršala salām vai atoliem, būsim priecīgi, ja padalīsities ar saviem iespaidiem arī ar mums. Kā jau daudzām Okeānijas valstīm, arī Māršala salu vēsture ir bijusi ļoti sarežģīta. Tiek uzskatīts, ka pirmie polinēziešu izcelsmes iedzīvotāji  Māršala salās ieradās ap mūsu ēras sākumu. Lai arī spāņu jūrasbraucēji Māršala salās ieradās ap 16. gadsimtu, lielas intereses par šo reģionu viņiem nebija trūcīgo resursu dēļ. Turpmākos reģiona pētījumus veica britu kapteiņi Džons Māršals un Tomass Gilberts jau 18. gadsimta beigās, no kurienes arī radies salu nosaukums. 19. gadsimta vidū salās savu darbību sāka izvērst amerikāņu un Havaju salu protestantu misionāri, bet vēlāk pēc vienošanās ar Lielbritāniju, protektorātu pār salām nodibināja Vācija. 1914. gadā salas jau sagrāba Japāna un pārvaldīja tās ar Nāciju līgas mandātu. Otrajā pasaules karā Māršala salas nonāca Amerikas Savienoto Valstu pakļautībā un tās kļuva par Apvienoto Nāciju Klusā okeāna salu trasta teritorijām, kas atradās ASV jurisdikcijā. Bet ko īsti nozīmē iepriekš teiktais: Maza, bet tomēr liela valsts? Māršala salas veido 29 koraļļu atoli un piecas salas, kaut gan patiesībā varam runāt par aptuveni 1200 dažāda izmēra salām un saliņām. Tas izklausās ļoti daudz, taču patiesībā Māršala salas ir pasaulē septītā mazākā valsts, jo tās sauszemes teritorija aizņem vien 181 kvadrātkilometru. Vienlaikus, tā ir valsts ar proporcionāli lielāko ūdens teritoriju pasaulē. Proti, gandrīz 97,9% valsts teritorijas ir ūdens. Atrākie matemātiķi var izrēķināt, ka kopējā Māršala salu platība ir nieka 1,9 miljoni kvadrātkilometru! Un šo teritoriju – lielu vai mazu, tas jāizlemj katram pašam – apdzīvo aptuveni 42 tūkstoši cilvēku. Taču tas ir tikai pagaidām, jo klimata aizstāvji norāda, ka jau ap 2030. gadu Māršala salas var kļūt neapdzīvojamas.  Tas tāpēc, ka salu augstākais punkts ir aptuveni 10 metri virs jūras līmeņa, bet šo salu tuvumā jau gandrīz 30 gadus ūdens līmenis ceļas par aptuveni 7 milimetriem gadā, un tas ir aptuveni divreiz vairāk, nekā vidēji citur pasaulē.   Situāciju sarežģī arī biežie paisuma radītie plūdi, kas no vienas puses gan applūdina teritoriju un iznīcina stādījumus, gan arī pēc tam veicina sausuma periodus un piesārņo dzeramo ūdeni. Taču ja runājam par piesārņojumu, ir vēl kāds cilvēka radīts piesārņojums, kas ir atstājis neizdzēšamu ietekmi uz Māršala salām. Un te nonākam pie Amerikas Savienotajām Valstīm. Noteikti būsiet dzirdējuši par tādu Bikini atolu, kas arī atrodas Māršala salās un laika posmā no 1946. līdz 1958. gadam ASV izmantoja gan šo, gan citus salām piederošos atolus, lai veiktu kodolizmēģinājumus. Vietējie iedzīvotāji tika aicināti pamest savas dzīvesvietas, jo šie izmēģinājumi “esot visas cilvēces labā un palīdzēšot izvairīties no kariem nākotnē”. Kopumā šajā reģionā tika sarīkoti 67 sprādzieni, kuri jaudas ziņā ir pielīdzināmi aptuveni septiņiem tūkstošiem Hirosimā uzspridzināto atombumbu. Par kodolizmēģinājumiem vairāk jautājumām Indrekam Kanikam (Indrek Kannik), Starptautiskā aizsardzības un drošības centra (ICDS) direktoram.

Ovatko skandinaavisen mytologian maailmanpuu Yggdrasil ja Jeesuksen risti sama asia? Ilmeisesti, jos uskomme riimukiviä ja keskiaikaista norjalaista arkkitehtuuria. Mutta mitä tekemistä 2. Mooseksen kirjassa kuvatulla temppeliteltalla eli Ilmestysmajalla on niiden kanssa? Markus ja Pasi jatkavat viime jaksossa aloittamaansa keskustelua Raamatun mytologisista kytköksistä kosmisen sympatian näkökulmasta. Kuuntele jakso 67, ja saat tietää, mitä se tarkoittaa. Adventin juhlistamiseksi livestriimatun höpinän tässä osassa käsitellään mm. sellaisia aiheita kuin - Mitä yhteistä on Odinissa ja Jeesuksessa? - Mitä J.R.R. Tolkien ja C.S. Lewis tarkoittivat sanoessaan, että Jeesus on tosi myytti? - Kolmikerroksinen maailmankuva ja millä perusteella suurimman osan ajasta elämme litteällä maalla emmekä sillä planeetalla, joka maa tieteellisesti katsoen on? - Miksi Raamatussa kuvataan sivutolkulla muinaisen Israelin Ilmestysmajaa ja miten se symboloi toisaalta maailmakaikkeutta, toisaalta ihmisen elämää? - Markuksen ja Pasin erilaiset kofeiiniratkaisut - Jumalan kaksi viisautta eli Sofiaa ja ortodoksiteologi Sergei Bulgakov, joista Pasi ja Markus eivät tiedä yhtään mitään. - Luomiskertomuksen temppelisymboliikka - Lohikäärmeen tähtikuvion ammoinen tippuminen taivaannavasta ja sen mahdollinen vaikutus lohikäärmemyyteissä (mukaan lukien Eedenin käärme) - Taikaministeriön salaisuuksien osaston verho, Raamatun ilmestysmaja ja kelttiläinen mytologia - Kristuksen ruumis uutena temppelinä Ilmestyskirjan avausnäyssä Linkit - ⁠Pasin käyttämät diat⁠ (pdf) - ⁠Koko keskustelu videomuodossa⁠ Pastorischultz-YouTube-kanavalla (leikkaamaton versio) - ⁠Harhaoppia 37. Pasi Schultz: Auringonkierron evankeliumi - G. Ronald Murphy S.J. - Tree of Salvation: Yggdrasil and the Cross in the North (Amazon.com) - ⁠Pastori Schultz: Luomiskertomuksen salaiset symbolit (YouTube-video) - ⁠Jos luomiskertomus ei ole historiallista faktaa, niin mitä sitten? (teksti Harhaoppia-blogissa) Harhaoppia on katsomusaineiden opettaja Markus Finnilän (TM) ohjelma epäileville uskoville ja uskoville epäilijöille, joka tarjoaa epätervettä teologiaa ja vääriä vastauksia elämän suurimpiin kysymyksiin. Palautetta, kysymyksiä ja kommentteja voi lähettää osoitteeseen harhaoppia@gmail.com tai Facebookin ja Instagramin kautta. Kuuntele myös Harhaoppia-podcastin sisarpodcast ⁠⁠⁠Uskonto on tylsää⁠⁠⁠. - ⁠⁠⁠Harhaoppia Instagramissa⁠⁠⁠ - ⁠⁠⁠Harhaoppia Facebookissa⁠⁠⁠ Teemamusa ⁠Dan Koch⁠. Muut musiikit rojaltivapaata tavaraa.

Da biste se bavili temom korisničkog iskustva zaista morate pasionirano da zaronite u ovu oblast i da budete istrajni. Naša sagovornica u novoj epizodi Digitalk podkasta to svakako jeste. Maja Vezmar Ristić, direktorka odeljenja za korisničko iskustvo u OTP banci nam je u ovoj epizodi vrlo konkretno pričala o temi korisničkog iskustva, šta jeste CC a šta nije, koji su stubovi CX-a, kako se meri, odakle krenuti sa građenjem CX strategije, kako adekvatno koristiti podatke u kreiranju customer journey-a… Sjajna epizoda kojom se nadovezujemo na prethodne razgovore posvećene korisničkom iskustvu. Maja Vezmar Ristić, Direktor odeljenja za korisničko iskustvo @ OTP banka https://www.linkedin.com/in/maja-vezmar-ristic-a07b4710/ Teme u epizodi: - Uvod i predstavljanje - Prvi susret sa svetom korisničkog iskustva - CX & nova percepcija banki kod korisnika - Šta zapravo predstavlja korisničko iskustvo? - Da li postoji način na koji možemo meriti CX - CX u praksi - 7 Kompetenci/ponašanja koja skoro sve uspešne kompanije primenjuju u CX strategiji Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Pratite DigiTalk.rs na društvenim mrežama: Facebook: https://www.facebook.com/Digitalk.rs Instagram: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Linkedin: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: 1. Pokrovitelj podkasta: - MTS Unapredite svoje poslovanje uz pametna mts biznis rešenja - https://mts.rs/Poslovni 2. Partneri podkasta: - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - OTP banka - https://www.otpbanka.rs/ Nova mBanking aplikacija OTP banke: Google play - https://play.google.com/store/apps/details?id=eu.newfrontier.iBanking.mobile.SOG.Retail&hl=en App store - https://apps.apple.com/app/soge-m-bank/id803935073?ls=1 - kompanija Mastercard - https://www.mastercard.rs/sr-rs.html - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ U Ideinoj online prodavnici unesite promo kod 1000digitalk i očekuje vas 1.000 dinara popusta prilikom vaše online kupovine! 3. Prijatelj podkasta: - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige ‘'To nikad neće upaliti'' izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

Radio Novan Aamussa käydään läpi loput Kansallisasiat ja esitetään Kimmolle top3. Minna hämmästelee uutta trendivillitystä ja Markuksen haaveet yliopisto - opinnoista kaatuivat, kuuntele Iltapalat tästä!

collaborative framework:afield produced by regular contributors manja ristić and mark vernon, entitled 'sound postcards from the centre of the periphery'. for a full playlist see https://frameworkradio.net/2023/11/868-2023-11-26/.

Raidījumā Diplomātiskās pusdienas atkal dodamies uz Āfriku, uz Malāvijas Republiku, kurai tiek piedāvāta vairāk nekā 1000 gadu sena vēsture. Protams, ne mūsdienu valstiskuma forma. Mūsdienās Malāvijā dzīvo nedaudz vairāk nekā 21 miljons cilvēku, un valsts atrodas Dienvidrietumu Āfrikā.  Starp citu, Malāvijai ir tā pati laika joslu, kas mums.  Malāvija atrodas gar Lielo Rifta ieleju, tai raksturīgas daudzveidīgas ainavas, tostarp arī kalni. Malāvijā atrodas slavenais Malāvijas ezers. Tas ir trešais lielākais un otrais  dziļākais ezers Āfrikā. Tas aizņem aptuveni piekto daļu no valsts teritorijas, un tajā ir vairāk nekā 1000 sugu zivju, no kurām daudzas ir endēmiskas un, kas vēl būtiskāk, tās ir gaužām krāsainas. Ezers tāpēc arī ir UNESCO Pasaules mantojuma objekts un attiecīgi būtisks tūristu magnēts. Tūristi Malāviju tās draudzīgo un viesmīlīgo cilvēku dēļ esot iesaukuši par "Āfrikas silto sirdi". Bet pats nosaukums Malāvija ir aizguvis no vārda "maravi", kas nozīmē liesmas, kuras it kā varot gaismas apļa formā redzēt naksnīgajās debesīs. Pieļauju, ka domātas ir zvaigznes un zvaigznāji.  Valsts uzreiz pēc izveides saucās Njesalande (Nyasaland), par Malāviju to pārsauca divus gadus pēc neatkarības iegūšanas no Lielbritānijas, un neatkarību valsts ieguva 1964. gadā.

Geçtiğimiz hafta Bakü'deydim. Türk Devletleri Teşkilatı'nın tarım ve hayvancılık alanlarındaki işbirlikleri için düzenlediği toplantıları takip ettim. Kulislerin ve genel olarak Bakü'nün gündemi Karabağ'daki terör operasyon-larının etkileriydi. Ermenistan bir kez daha ve 24 saat içinde pes etmişti. ‘Bundan sonra neler olur?' sorusuna yanıt aradım. Bakü'de temkinli bir hava vardı. Şunu açıkça ifade etmek istiyorum; her kesimden görüştüğüm tüm Azerbaycanlılar, intikam duygusuyla değil de aklıselimle konuşuyorlardı. Hankendi'deki Ermenilerin göç etmesini izliyorlardı. Bir taksici, 30 yıl önceki Hocalı katliamına dahli olanlar hariç sivil halka üzüldüğünü söyledi. Yerinden yurdundan olmayı en iyi de 1992'de Hocalı'dan tehcir edilen 1 milyon Azerbaycanlı ve onların çocukları, torunları bilir zaten. Taksici, “Onların bize yaptıklarını asla unutmayacağız. Ama onlar gibi de yapmayacağız. Bizim dinimiz de milliyetimiz de buna izin vermiyor” dedi. Gözler bir yandan da Nahçıvan'daki Erdoğan-Aliyev zirvesindeydi. İki lider, Iğdır-Nahçıvan Doğal Gaz Boru Hattı'nın temelini attılar ama aslında bu görüşme dünyaya verilen bir mesajdı. Neyin mesajı olduğunu ise şu günlerde daha net anlamış olduk. Nahçıvan dönüşü verdiği röportajda Cumhurbaşkanı Erdoğan, “Güney Kafkasya'da istikrar, barış ve refahın tesis edilmesi için Azerbaycan'la birlikte çalışmayı sürdüreceğiz” dedi. Türkiye'nin tavrı, duruşu, iradesi ortada... Bölgeye barış ve huzuru sadece Azerbaycan'ın getirmesi mümkün değil. Erdoğan bir süredir, Ermenistan'ı Azerbaycan ile masaya oturtmaya ve Ermenistan Başbakanı Nikol Paşinyan'ı “prangalarından” kurtulmaya zorluyordu. Aslında Azerbaycan'ın son antiterör harekâtı da Paşinyan'ın elini güçlendirecek ve otorite kuramadığı çeteci Ermenileri bölgeden temizleyen bir hamleydi. Ancak Batı dünyası, Paşinyan'ın siyaset yapmasına, kendi diplomasisini geliştirmesine ve Ermenistan'ın gerçekten bağımsız bir devlet olmasına bir kez daha müsaade etmedi. Hem Paşinyan'a yeni ve çok sıkı prangalar takıldı hem de bölgeyi uzun yıllar kaosa mahkûm edecek yeni bir terör örgütü hamlesiyle karşı karşıyayız. Fransa, ASALA'dan sonra Ermenistan'a yeni bir terör örgütü kuruyor. Hedefleri ise Karabağ. Azerbaycan'ın geri aldığı topraklarda Ermeni terör devleti kurarak Güney Kafkasya'yı coğrafyanın yeni Kuzey Irak'ı, Suriye'si yapmanın peşindeler. Belli ki, Türk dünyasını birleştirecek toprakları çatışma alanlarına çevirerek Zengezur Koridoru'nun açılmasını önlemek istiyorlar. Tüm dünya ve başta da Erivan artık kabullenmeli ki, böyle bir oyunbozanlık için en kullanışlı millet Ermeniler. Ünlü giyim markası Gucci'nin “dünyanın en çirkin mankeni” olarak dünyaya akredite ettiği Ermeni manken Armine Harutyunyan'ın yeni kurulan terör örgütü Woma'ya katılması ve aldığı silahlı eğitim görüntülerinin servis edilmesi magazin malzemesi haline getirilmek isteniyor. Bu tuzağa asla düşmemeliyiz.

Boban Almažan je zvezda jedinstvenog kulinarskog kanala Alamžan Kitchen na YouTube-u dok je MIloš Ristić renomirani chef sa izuztenim međunarodnim iskustvom. Zajedno su pokrenuli Almažan vatrišta (iliti Almazan fireplaces), sjajn novi kulinarski koncept koji se bazira na dinamičkom gastronomskom iskustvu (tj. interakciji gostiju sa kuvarima i hranom). Pričali smo o novim konceptima u gastronomiji i ugostiteljstvu, filmu "The Menu", zaboravljenim jelima i društvenim medijima. Beleške: https://www.instagram.com/almazanfireplaces/ https://www.instagram.com/almazan_kitchen/ https://www.instagram.com/cheff_milos/ https://soundcloud.com/srdjan-garcevic/158-nadla-iliti-kako-osavremeniti-tradiciju https://soundcloud.com/srdjan-garcevic/beosvet-9-kafanisanje-ft-pavle-marinkovic

Os grandes aflitos para ganhar. O VAR é humano. Vlachodimos, o pobre Ristić, Nico em vez de Otávio. Gyokeres é o novo melhor amigo de … Paulinho. Um mail novo e croquetes no fim.

V začátcích kariéry byla Jana Plodková schopná pracovat nonstop a ani nepostřehnout, že je nemocná. Po 20 letech v branži přiznává, že je na sebe opatrnější. Začala víc naslouchat svému tělu a o co intenzivněji se do rolí noří, o to větší potřebu má z nich vystupovat a vracet se k sobě. „Pokud trávím den tím, že mám samé dramatické scény, tak si to tělo zapamatuje a neřekne si: To je hra, to je dobrý, já to pustím. Tak to není, takže mu musím potom pomoct dát se do klidu,“ říká herečka s tím, že ztracenou rovnováhu nachází v přírodě. Blízko k ní měla odmala. Vyrůstala sice v jičínském paneláku, ale když zrovna nebyla ve škole, bavila se lezením po stromech. Slabost pro ně má i dnes, jejím velkým snem je vidět sekvoje.

framework:afield produced in croatia by regular contributor manja ristić. for the full playlist see https://frameworkradio.net/2023/07/853-2023-06-09/. 

framework:afield produced in croatia by regular contributor manja ristić. for the full playlist see https://frameworkradio.net/2023/07/853-2023-07-09/. 

Varētu teikt, ka raidījuma centrālais vārds ir plānošana. Tas ir visai būtiski, ja runājam, piemēram, par dabas taku noslogojumu un tūrismu dabā kopumā. Atcerēsimies pandēmijas periodu, kad būšana pie dabas bija viena no retajām parādībām, ko neskāra ierobežojumi, taču kādā brīdī arī dabas maršrutos cilvēku pulcēšanās kļuva par intensīvu. Arī vasaras sezona nāk ar papildu slogu dabas taku infrastruktūrai - cilvēki kuplā skaitā bauda siltos laikapstākļus mežu takās un pie ūdeņiem. Kā nekļūt par traucēkli tām radībām, kurām mežs, ezers un pludmale ir mājas? Kā var noteikt, kad tūristu plūsma ir pārāk liela, kā tehnoloģijas palīdz izlīdzināt šo slodzi starp mazāk apmeklētām vietām un ļoti iecienītiem maršrutiem, raidījumā Zināmais nezināmajā skaidro Vidzemes Augstskolas asociētais profesors, vadošais pētnieks Andris Klepers un Dabas aizsardzības pārvaldes Pierīgas reģionālās administrācijas Ķemeru Nacionālā parka dabas centra vadītāja Agnese Balandiņa.       

Bude to dobový seriál, který zprostředkuje pohled na začátky rozhlasového vysílání. „Teď se chystá natáčení a příští rok by měl jít na obrazovku,“ láká diváky autorka scénáře. Musela při psaní seriálu sáhnout i do slovenských reálií? Co u ní nastane, když dostane téma? Pobíhají jí po bytě postavy, které si vymyslela? Proč je Šeherezáda její nejoblíbenější pohádkovou bytostí? Proč jí nosili kluci domů školní aktovku?Všechny díly podcastu Blízká setkání můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Interview with Dave Lotan, Chairman of Aurion Resources (TSX-V: AU)Aurion Resources Ltd. (Aurion), is a well-funded, Canadian exploration company listed on the TSX Venture Exchange (TSX-V:AU) and the OTCQX Best Market (OTCQX:AIRRF). Aurion's strategy is to generate or acquire early stage precious metals exploration opportunities and advance them through direct exploration by our experienced team or through business partnerships and joint venture arrangements. Aurion's current focus is exploring on its wholly owned Risti and Launi projects, as well as advancing joint venture arrangements with B2 Gold Corp. and Kinross Gold Corporation in Finland.

After some news from and some love for a couple of lifers (Steven R. Smith, Glenn Donaldson, Ben Chasny, and Rick Tomlinson), we get into the meat of the episode with one hell of an emotional, aqueous journey. Wednesday episodes are exclusively on Patreon. Album of the Day: Manja Ristić “Awakenings” https://lineimprint.bandcamp.com/album/awakenings Additional links for the day: https://eiderdownrecords.bandcamp.com/album/hwn-un-amn https://voixrecords.bandcamp.com/album/waves Brad Rose is the the principal writer and editor-in-chief of Foxy Digitalis, an online music magazine and has run various DIY record labels for the last 30 years. Wednesday episodes are exclusively on Patreon. foxydigitalis.zone patreon.com/foxydigitalis twitter: @foxydigitalis Instagram: @foxy.digitalis Mastodon: foxydigitalis@mastodonmusic.social

Kako je zaista izgledao "život na srpskom" za decu devedesetih, prisećamo se sa spisateljicom Jovanom Ristić. Jovana Ristić je o tinejdžerima koji su odrastali u Beogradu devedesetih pisala u svojim knjigama "Devedesete u kraju" i "Znaš ti ko sam ja?" i to baš iz njihovog ugla koji je drugačiji od ekstrema u kojima se danas razmišlja o tom periodu. U podcastu "Život na srpskom" priča o svemu što je tadašnjim klincima bilo "normalno" i "kul", a što mladi danas teško da mogu da razumeju; seća se dobrih momenata i drečavih boja koje su razbijale mrak života u Srbiji; objašnjava kako je društveno-politička situacija uticala na vrednosti, kulturu, pa čak i modu; priča o svojim devedesetim iz današnje perspektive - bez ružičastih naočara, ali i bez osude.

Née à Belgrade, Sonia Ristić a grandi entre l'ex-Yougoslavie et l'Afrique, et vit à Paris depuis 1991. Femme de théâtre, femme de lettres, elle est l'auteure de plusieurs romans dont «Des fleurs dans le vent» (prix Hors-Concours 2018) jusqu'à aujourd'hui «Triptique en ré mineur» aux éditions Intervalles. Sonia Ristić est aussi à l'initiative du recueil «Filles de l'Est, femmes à l'Ouest», où elle participe avec sept autres autrices au collectif publié sous la direction de d'Elisabeth Lesne.     "Belgrade, années 1970. Milena, une jeune scénariste, entame une relation épistolaire avec Sam, l'un des deux Américains qu'elle a rencontrés lors d'un séjour à Paris. Berlin, années 1930. Clara, fille unique d'un couple d'avocats juifs et Lily, sœur aînée d'une famille ouvrière, se rencontrent et tentent de s'aimer. France, 2020. En plein confinement, une romancière parisienne endeuillée reçoit une cantine remplie des lettres de Milena. Sonia Ristić, par son talent de conteuse, noue pour le lecteur les liens translucides qui traversent les siècles. Liens d'amour, liens de folie, liens de liberté farouche, liens d'écriture ou de création. Dans cette Chambre à soi moderne, elle tisse un fil entre ces femmes mues par leur indépendance, leur créativité et leur fière détermination à vivre un amour qui soit à la hauteur de leur liberté." (Présentation des éditions Intervalles)   "Nous sommes nombreuses à venir de ce monde-là et à écrire en français. Ce qui saute aux yeux dans ces écritures, c'est le récit d'enfances heureuses, à contrepied de ce que la génération des Kundera a porté. Nous retrouvons beaucoup de facétie, d'humour, de tendresse et de joie dans nos souvenirs. Tisser ensemble un patchwork ouvre d'autres grilles de lecture, politiques et esthétiques, permet de poser d'autres regards, et fait de nos souvenirs un terreau littéraire riche, moins binaire. Ces récits sont autant d'entrées sur les questionnements féministes, identitaires, militants qui agitent le pays où nous avons choisi de vivre." Sonia Ristić pour les éditions Intervalles.

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije: BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7w ETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167 FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic A1: https://a1.rs/privatni Legend WW: https://www.legend.rs/ Pre tačno godinu dana napravili smo epizodu koju smo posvetili problemu kompanije „Rio Tinto”, u Srbiji. U toj epizodi shvatili smo da „Rio Tinto”, nije jedina kompanija sa kojom imamo potencijalni problem, već da u Srbiji trenutno imamo 180 istražnih područja, koja ako pomnožimo sa 100 kvadratnih kilometara za svako od njih, dobijamo zastrašujuć rezultat. Loznica, Valjevo, Žagubica, Kosjerić, Smederevo… Mesta se samo nižu. Postalo je jasno da ova epizoda ne može da bude i jedina. Godinu dana kasnije, napravili smo „follow up”. Gde smo danas? Šta se desilo sa Rio Tintom u međuvremenu. Od aerozagađenja, preko protesta na Šodroš, ekološki front se samo širi. Međunarodne medijske kuće su počele da pokazuju interesovanje za ono što se dešava na ovim prostorima. Da li Srbija postaje međunarodni simbol ekološkog otpora? Da li znate šta su „žrtvovane zone” i da je Srbija (i region), među njima? U ovoj epizodi, gosti su profesor sa Šumarskog fakulteta Univerziteta u Beogradu i predsednik Udruženja za zaštitu životne sredine Univerziteta u Beogradu, Ratko Ristić, potom Sreten Đorđević, advokat specijalista u oblasti prava zaštite životne sredine i naša legendarna glumica i simbol ekološkog otpora, Svetlana Bojković. Audio: Marko Ignjatović Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/

Alper Ender Fırat | Erdoğan'ın teröristi! | 11.11.2022 by Tr724

Giovedì 27 ottobre 2022, ore 21.00, in diretta la terza puntata del Daddo Triathlon Show: sarà una RIVOLUZIONE!In studio con Dario Daddo Nardone ci saranno quattro reliq... ehm, quattro icone del Mondo Triathlon:Sara Tavecchio, Silvia Riccò, Massimo Marabese ed Eric Ontini!Gli ospiti della trasmissione, in cui il Daddo tenterà di moderare (o forse no) i fantastici 4 (la Tavek, l'aquila di Reggio Emilia, il Marabaus e il Signor Tavecchio) saranno...DANIEL FONTANA e IVAN RISTI!Pagina ufficiale Daddo Triathlon Show: mondotriathlon.it/daddo#daddocè #mondotriathlon #ioTRIamo ❤️#triathlon #trilife #fczstyle #triathlonshow #passionetriathlon

framework:afield produced in croatia by manja ristić. for a full playlist see https://frameworkradio.net/2022/02/790-2022-02-27/.

framework:afield produced in croatia by manja ristić. for a full playlist see https://frameworkradio.net/2022/02/790-2022-02-27/.

Slaven Ristić je gost Vladimira Stankovića u 44. epizodi podcasta Biznis Priče. ➡️ Podrži podcast jednokratnom donacijom: https://bit.ly/3EfCvdZ

Pod kapicom #72 | Filip JankovićU 72. epizodi emisije Pod kapicom ugostili smo Fllipa Jankovića, kapitena kragujevačkog Radničkog. Filip je najviše pričao o završnici nacionalnog kupa  u kome je Radnički pobedio favorizovani Novi Beograd. Koliko su im pomogla iskstva iz dva prethodna poraza od istog rivala, kako je iz njegovog ugla izgledao polufinalni duel sa Crvenom zvezdom i šta kaže za svoju sjajnu rolu u utakmicama koje odlučuju. Kakav je osećaj tri puta podići pehar u 2021. kao kapiten i koji mu je pehar najdraži. Vratili smo ga na početak karijere i kako je jedan karatista završio na vaterpolu. Za izbor sporta najzaslužniji Melburn 2005. i idol Danilo Ikodinović. Tata zvezdaš ga ”srećom” odveo u Partizan, gde je ucio uz ”čvrge i disciplinske ćuške” i prošao pravo čistilište do prvog tima. Pamti sve trofeje, duplu krunu, ali posebno mesto u srcu ima finale kupa protiv Crvene zvezde u Nišu. Zašto je otišao u Kataniju na Siciliju, ko je najviše pomogao njemu i Rističeviću, kako se vozi na Siciliji i detalji sa fudbalskog derbija Napoli - Juventus koji je uživo gledao. Lepe uspomene iz mladjih reprezentativnih selekcija, šta pamti sa Tajlanda i kakvi su mu planovi i ambicije u nastavku karijere.Gost: Filip JankovićDomaćini: Pavle Živković i Sara RadovićDatum: 6. januar 2022. godineLokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse Studios#infinitylighthouse #studionakrajuuniverzuma #podkapicom

Dušan Ristić discusses his time with Arizona Basketball and what he has been doing since playing professionally in Europe.

U radio-eXperimentu pod nazivom Rezultati Ivana Potića predstavićemo stvaralaštvo jednog svestranog lika, pisca, pesnika, muzičara, radio novinara, istoričara umetnosti Ivana Potića. Povod za to je objavljivanje njegove nove knjige, 15. po redu Život i Isključenija. Takođe, muzika u sklopu emisije je Potin izbor.

Tog 8. januara 1947, pre 74 godine rodio se jedan veliki čovek koji će obeležiti svet muzike i pop kulture u godinama koje će uslediti. Takođe, istog tog 8. januara, ali 2016. godine objavljen je i njegov poslednji album pod nazivom Blackstar, koji je obeležio petodogišnjicu postojanja. Albumu su prethodili spotovi Blackstar i Lazarus, koji su bili prilično mračni i puni simbolike. Spotovi koji nikoga nisu ostavili ravnodušnim, izazvali su razne polemike i oprečna mišljenja. Ljudi su iznosili teorije o spotovima. Spominjao se satanizam, crne mise, veštičarenje, bogohuljenje, uskrsnuće… Bio je to spoj muzike, videa, religije, ezoterije, filozofije, mitologije… Ono što je sigurno, svi su se složili da je Dejvid Bouvi (David Bowie) uvek bio avangarda u muzici. Uvek je bio korak ispred svih. Međutim, sve je to bilo pogrešno shvaćeno. Dva dana nakon objavljivanja albuma Dejvid Bouvi je preminuo, čime se čitav svet još više šokirao. Tom prilikom, izašla je na videlo i istina da je 18 meseci bolovao od raka i da je znao da će umreti, samo se to vešto krilo od javnosti. Čitav album bio je najava njegove smrti. Nakon što je preminuo, spotovi i čitav album dobili su svoj pravi smisao. Tek onda su mogli biti protumačeni na pravi način i tada su ljudi shvatili šta je zapravo crna zvezda. Iz tog razloga rešio sam da ovaj radio-eXperiment posvetim Dejvid Bouviju, čoveku koji je pao na zemlju, Vajt Djuku, Zvezdanom čoveku, Zigi Stardastu… Neka ti je večna slava…

Tema radio emisije „eXperiment u kojem sve moguće“ je SUNCE imajući u vidu činjenicu da je sezona Sunca u punom jeku. Shodno tome slušaćemo pesme koje se bave Suncem od kojih sam neke od njih ja preveo sa engleskog jezika i poetski predstavio. U emisiji možete čuti sledeće bendove: The Doors, U2, The Animals, The Cult, Soundgarde, Rage Against The Machine, Swans, Arctic Monkeys i The Chemical Brother. Uživjate u Suncu, i njegovoj toploti i svetlosti, jer hladnoća će doći brže neko što očekujemo. Zima dolazi... Dobro došli u eXperiment!