Podcasts about krki

V Benetkah se za javnost odpira 19. arhitekturni bienale; kot je znano, sta slovenski paviljon pripravila arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov. Predstavljamo prejemnico nagrade skupine OHO 2025 za mlade vizualne umetnike – Niko Erjavec, nato pa še novo razstavo akademske slikarke Apolonije Simon z naslovom Nedokončane zgodbe – ogledate si jo lahko v Kostanjevici na Krki. 80. jubilej praznuje Radio Maribor, v Ljubljani pa se je mudil Norman Ohler, predstavljal je svojo novo knjigo LSD za mamo. Panoramo zaključujemo z vabilom v virtualno zvočno instalacijo, novi prostor umetnosti v Rafutskem parku v Novi Gorici, ter na festival Moving Balkans, ki se začenja danes. Avtorice prispevkov: Aleksandra Saška Gruden, Sanja Rejc, Suzana Vahtarić, Irena Kodrič Cizerl, Urška Savič, Simona Moličnik in Ana Lorger; glasbena oprema: Tina Ogrin; tonski mojster: Damjan Rostan; redaktorica: Tina Kozin

V letošnjem letu praznujemo 100. obletnico rojstva Vladimirja Makuca, ki se je rodil 8. maja 1925 v Solkanu in dočakal 91 let, umrl je 25. junija 2016. Kako bi lahko opisali enega naših najpomembnejših umetnikov druge polovice 20. in začetka 21. stoletja? Je bil vizionar, mistik, ali le izjemen likovnik? Najbrž vse to. Že v študentskih letih na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je razvil osebno vizualno govorico, ki jo je prelival med grafiko, slikarstvom in kiparstvom, poznamo ga tudi po tapiserijah. Bil je interpret Krasa in sredozemskega duha, hkrati pa njegove podobe nosijo nekaj alegoričnega. Ptice, voli, krogi kot urni mehanizmi ali planeti. Steklene črepinje. Pa znaki, ki jim morda še sam ni vedno razvozlal pomena, a je čutil njihovo moč. Posegal je v srednji vek, antično mitologijo, pa med računalniške slikovne točke in v vesolje. Pogosto je vnesel element mreže. Mehaniko veže z naravo, matice in zobniki sobivajo s ptiči in rožami – najde jim skupni jezik v nekem geometrično-organskem liričnem sožitju. Sodeloval je pri konservatorskih in restavratorskih delih v Hrastovljah in to ga je izrazito zaznamovalo – prav s temi podobami sta v njegova dela vstopili tišina in večnost. Nekoč je dejal, da je bil morda res preveč čustven, ampak arhitekti, ki so bolj razumski, so se čudili urejenosti, strogosti v njegovih delih. Vladimirju Makucu so se z veliko retrospektivno razstavo poklonili v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki leta 2022. Letos, ob 100. obletnici rojstva, pa njegovo bogato umetniško zapuščino predstavljajo razne galerije po Sloveniji v ciklu razstav z naslovom V vse smeri. Prva, dali so ji naslov Želja po nebu, je na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. Prav poseben dogodek pa je predstavitev dvojezične likovno-pesniške knjige Pogovori z Vladimirjem Makucem s pesmimi Miljane Cunta in umetnikovimi podobami. Aleksander Čobec je pred mikrofon povabil njo, kustosa Marka Arneža in Bredo Ilich Klančnik ter Vladimirja Makuca mlajšega. Foto: Žiga Bratoš

V Galeriji Ravne so na ogled postavili osnutek za spomenik solidarnosti ob poplavah 2023 umetnika Ištvana Išta Huzjana. Na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici so odprli razstavo projekta Astrotop_X, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki so postavili v dialog dela dveh velikih umetnikov in mojstrov grafike, Bogdana Borčića in Johnnyja Friedlaenderja. V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru je na ogled interaktivna razstava z naslovom Človek, a veš, kam greš?, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju pa je na ogled razstava striparja in ilustratorja Cirila Horjaka z naslovom Težko je satire ne risati.

Danes se bomo posvetili novi galerijski postavitvi v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, ki odpira dialog o sodelovanju, vstopanju in povezovanju slovenskih umetnikov s tujimi v sredini prejšnjega stoletja. Pozneje pa še o današnjih sodelovanjih in koprodukcijah, natančneje pri filmu Fiume o morte!, ki je prejel glavno nagrado na pravkar minulem filmskem festivalu v Rotterdamu.

Med poudarki oddaje še: - Občani Hrpelj in Kozine nestrpno pričakujejo izgradnjo nove vstopne ceste v obrtno cono - V Kostanjevici na Krki naj bi v prihodnjem mesecu dokončali pešmost - Občina Radovljica v proračun vendarle vnesla sredstva za sanacijo Plečnikove senčnice Brezjanke - Koroška osrednja knjižnica je prva v regiji s celovito elektronsko izposojo, odpirajo tudi prenovljeno bukvarno - v Beltincih so si za veselje najmlajših kar sami pričarali sneg v parku

Danes smo vam za zajtrk pripravili novo epizodo rubrike Blokada!Tilc in Bwaž sva v tej epizodi debatirala o tekmi Cedevite Olimpije proti Arisu in FMP-ju, nato sva se posvetila tudi Krki in našemu državnemu prvenstvu.Vse pa vabiva na ogled tekme Eurocupa proti Hapoelu v našem štabu pivnici/kavarni Loo-Blah-Nah na Cesti 24. junija 25 v Črnučah, ki bo na sporedu 14. januarja ob 19:00, na zalogi pa bo še en ogled tekme in sicer, ko se bodo zmaji pomerili z Lietkabelisom, to pa bo na sporedu 16. januarja ob 18:30. Zbirati pa se bomo začeli že 30 minut pred začetkom tekme.Vabljeni k poslušanju epizode in k ogledu tekem v Loo-Blah-Nah. Se vidimo!

Tokrat sva se Tilc in Bwaž v dvoje pogovarjala o tekmah Cedevite Olimpije proti Partizanu in Krki.Pregled tekem sva zaključila s sprehodom čez našo prvo ligo in seveda vse gledalce povabila na tekmi proti Arisu in FMP-ju.Vabljeni k poslušanju!

Drugi poudarki oddaje: - Zaplet z vrtcem v občini Sveta Trojica ni rešen. Gradbenega dovoljenja še ni, vendar to ni edina težava. - V Kostanjevci na Krki bodo do pusta dobili nov pešmost. - Kdo so nagrajenci 1. javnega natečaja Eno morje idej, s katerim bi v Izoli radi spodbudili podjetništvo, in s čim so prepričali komisijo? - Slovenci smo znani tudi po srčnosti in solidarnosti. Decembra so številni prostovoljski dogodki po vsej državi, tudi v Novem mestu, Kranju in na Ptuju.

Na Gospodarskem razstavišču so odprli 40. Slovenski knjižni sejem s sloganom Knjigo moraš imeti rad. Letošnji 40. Slovenski knjižni sejem, ki ga pripravlja Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije, bo na 5000 kvadratnih mestih ponudil več kot 280 dogodkov. V Galeriji Božidar Jakac - Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki je na ogled njihova največja razstava do zdaj, na kateri predstavljajo dela nove stvarnosti in realizma v Srednji Evropi v obdobju med letoma 1925 in 1933.

Poročali smo o naložbah v novomeški Krki, letošnji letini sadja v Pomurju, bibliobusu v Novi Gorici, spremenjenem režimu parkiranja v dolini Vrata in razstavi nagrobnih aranžmajev v Prevaljah.

Ob obilnem deževju, ki nas bo spremljalo do jutri zjutraj, imajo reke vse večje pretoke. Pristojni so objavili oranžno opozorilo za celoten južni del države. Najbolj nevarna je zdaj Krka, težave bi lahko bile predvsem na območjih ob njenem spodnjem toku, pravi hidrolog Janez Polajnar. Dodaja, da bi - če bi padlo več dežja od pričakovanj - lahko imeli težave tudi v Kostanjevici na Krki. Podrobneje o napovedih in opozorilih v prihodnjih minutah oddaje. Drugi poudarki oddaje: - Izrael krepi obstreljevanje Libanona in nadaljuje napade na Gazo. - Ladja, ki naj bi prevažala razstrelivo za Izrael, še vedno namenjena v Koper. - V protikorupcijski komisiji si ob jubileju želijo dodatnih pristojnosti.

Drugi poudarki: - Ljubljansko mestno središče dobiva 4500 novih parkirnih mest. Ob tem tudi pomisleki, ali se to sklada z načrti za zmanjšanje prometa v središču - 130 gospodinjstev iz Kompolj se bo čez 2 leti lahko priključilo na nov kanalizacijski sistem, v prazničnem avgustu pa v Kostanjevici na Krki končujejo nekaj večjih naložb - Umetniki za Karitas ustvarjajo na Sinjem Vrhu. Sredstva bodo namenili pomoči starejšim in bolnim

Lutkovna umetnost se razvija in čedalje več je obiskovalecv, ki so se otresli predsodka, da je samo za otroke, pravijo ustvarjalci Poletnega lutkovnega pristana. Mednarodni festival z najdaljšo tradicijo pri nas se bo jutri v organizaciji tamkajšnjega gledališča začel v Mariboru in do septembra gostil najboljše domače in tuje produkcije. Predstavljamo tudi razstavo Jožeta Marinča v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in poročamo s koncerta Mešanega komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana na 23. Mednarodnem glasbenem festivalu mladih v Postojni.

Na predzadnjem koncertu Piranskih glasbenih večerov je nastopila priznana violinistka Lana Trotovšek z Ansamblom Dissonance, to je bil večer baročne glasbe, ki se je zaključil s skladbo mojstra Giuseppeja Tartinija. Gremo še v Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki na razstavo Ujeti prostori, posvečeno 70-letnici umetnika Karla Plemenitaša, poznanega še posebej po ustvarjanju v keramiki in grafiki, deloval pa je tudi kot pedagog.

Na Bledu se začenja že 29. festival Bled, ki bo ponudil številne koncerte, tečaje in delavnice. Tudi v Kostanjevici na Krki je te dni pestro. Sedmi Festival Kulture Kostanjevica združuje vrhunsko vsebino: gledališče, glasbo, film, literaturo, delavnice in okroglo mizo. V Svetu kulture predstavljamo še knjižno novost: Zgodbe iz Labirinta Marjana Tomšiča. Lani preminuli Tomšič je knjigo pisal zadnja tri leta svojega življenja, v njej pa raziskuje kompleksnost človeškega dojemanja sveta in odnosov, hkrati pa nas vabi, da odkrijemo več o sebi.

Z dogodkom za otroke Miška čaj in še kaj so se začeli 29. Slovenski dnevi knjige, literarni festival, ki ga pripravlja Društvo slovenskih pisateljev. Potekal bo štiri dni, osrednje prizorišče je v Ljubljani, literarni dogodki pa bodo tudi v partnerskih mestih. Festival spodbuja bralno kulturo in omogoča neposreden stik občinstva z ustvarjalci. Napovedujemo koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenija v okviru abonmaja Kromatika - večer bo vodil dirigent Jascha von der Goltz, solista bosta violinist Matjaž Bogataj, vodja drugih violin v Orkestru Bavarske državne opere, in violončelistka Maruša Turjak Bogataj, solo violončelistka Simfonikov. Predstavljamo pa tudi razstavo Cisterscapes, kulturna krajina cistercijanov, ki je na ogled v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in ponuja vpogled v kulturno krajino obeh cistercijanskih samostanov v Sloveniji, nekdanjega v Kostanjevici na Krki in še delujočega v Stični.

Na začetku aprila letos je Evropska komisija 17. cistercijanskim samostanom v šestih evropskih državah, v Nemčiji, Franciji, Avstriji, na Poljskem, Češkem in v Sloveniji, dodelila znak evropske dediščine. To pomeni, da so cistercijanski samostani kot nadnacionalno pomembni objekti uvrščeni v skupno evropsko dediščino. Iz Slovenije sta si ta naziv pridobila Cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem in nekdanji cistercijanski samostan Marijin studenec v Kostanjevici na Krki. Cistercijanski samostan Stična je najstarejši na naših tleh. Samostan že skoraj devet stoletij kljubuje viharnim časom, ki so divjali čez našo deželo, in ves čas so bili menihi vpeti med molitvijo in delom na polju, zato so bili samooskrbni in so vse za življenje pridelali sami (ponovitev).

Najzgodnejši pisni viri, ki omenjajo Gutewerd, postavlja to naselbino v 13. stoletje. Arheološke najdbe z Otoka pri Dobravi, ki so v veliki večini le odlomki ali deli predmetov, nakazujejo na zelo raznovrstno podobo življenja v tej naselbini. Kakšno zgodbo nam pripoveduje ta naselbina ob reki Krki, ki so jo slovenski arheologi ponovno začeli raziskovati ter jo obširneje predstavili na razstavi Nekoč je bil Gutenwerd v Narodnem muzeju Slovenije? O tem v pogovoru, v katerem sodelujejo dr. Tomaž Nabergoj, dr. Eva Menart in Katja Špec. Foto: Narodni muzej Slovenije/Tomaž Lauko

Fotbollskanalen Headlines med Frederic Pavlidis ger dig den perfekta starten på dagen med en kort genomgång av dagens stora nyheter och snackisar från världens största tidningar.Ansvarig utgivare: Alexander Rosenlund Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

V Cerkljah ob Krki, kjer smo se v letu 2023 srečali s skupino poslušalk in poslušalcev ob tradicionalnem kolesarskem romanju, nas je pogostila tudi Helena Volčanšek z umetelno spečeno krušno dobroto - sončnico. Njena je posebna, ker je maslena in sladkega okusa, speče jo največkrat za posebne priložnosti.

V Nedeljski reportaži se bomo odpravili v Narodni muzej Slovenije, kjer je na ogled interaktivna razstava z naslovom Nekoč je bil Gutenwerd. Na razstavi je približno 600 predmetov, ki pričajo o naselju trškega značaja, ki je poleg drugih ohranjenih in že izginulih naselji ob Krki, tam obstajalo več stoletji, razstava pa se osredotoča na obdobje med 12. in 15. stoletjem, do krvavih dogodkov, ko so med roparskimi pohodi kraj uničili osmanski Turki. Razstava pripoveduje predvsem o vsakdanjem življenju prebivalcev izginulega naselja na današnjem Šentjernejskem polju, njihovih dejavnostih, znanjih in veščinah, trdem življenju, pa tudi umetnosti, ki je velikokrat pomenila način sprostitve v zahtevnih življenjskih okoliščinah. Raziskovalce so zanimali tudi urbanistični načrti, kako so bile speljane ceste, kje so stale hiše in kakšne so bile. V oddaji pripovedujejo dr. Tomaž Nabergoj iz Narodnega muzeja Slovenije, vodja projekta, arhitektka Sanja Jurca Avci, ki je oblikovala razstavo in dr. Eva Menart z oddelka za konserviranje in restavriranje v Narodnem muzeju Slovenije. foto: Narodni muzej Slovenije 

"Slike morajo prikazovati žive ljudi, ki dihajo in čutijo, trpijo in ljubijo. Ljudje bodo razumeli svetost, moč teh prizorov in sneli klobuk kot bi bili v cerkvi." Tako je bil prepričan Edvard Munch, avtor slavnega Krika, podobe tesnobe, ki jo poznamo skoraj vsi in se je tudi znašla skoraj vsepovsod – na majicah, magnetih, skodelicah, v karikaturah, reklamah in nanizankah. Zakaj se zdi, da je naše doživljanje tega bitja v tihem kriku, ujetega v rdečih vijugah neba, skorajda univerzalno? Tudi o tem ob 80. obletnici umetnikove smrti razmišlja Goran Milovanovič, vodja Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, slišite pa lahko tudi kako Munchov Krik doživljajo laiki in pa nekaj umetnikovih misli ter literariziran zapis o Kriku v približnem prevodu. Foto: Krik (1893), olje, tempera in pastel na kartonu, Narodna galerija Norveške; vir: wikimedia, izrez fotografije

V minulem letu je globalna organizacija Green Destinations tradicionalni dogodek »Dan kruha, vina in salam« razglasila za eno izmed 100 najboljših trajnostnih zgodb na svetu. V letu 2024 imajo priložnost postati najboljša zgodba po mnenju občinstva. Brežice na tekmovanju sodelujejo z zgodbo o dogodku “Dan kruha, vina in salam”, ki je tradicionalna prireditev, odvija se pod organizacijo Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice v sodelovanju s šestimi vinogradniškimi društvi iz občine (VD Bizeljsko, VTKD Cerklje ob Krki, VTKD Gadova peč, VD Pišece, VD Sromlje, DV Dolina-Jesenice), turističnimi in kulturnimi društvi. Posebno mesto na prireditvi ima vsako leto tudi Tekmovanje v peki domačega kruha in razglasitev zmagovalcev izbora za županovo vino. Omenjeno tekmovanje je priložnost, da se posavski kraj postavi na svetovni zemljevid kot primer dobre prakse trajnostne turistične zgodbe. Ana Ponikvar, zelena koordinatorica občine Brežice.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Letališče Cerklje ob Krki posodabljajo. - KPK preverja postopke izbiranja direktorja Zdravstvenega doma Sežana. - "Odnosi, ne zasloni!", poudarjajo Ptujčani, ki jih združuje zavedanje o pasteh zaslonskih naprav. - Slabe prostorske razmerah v akvariju in terariju Mariboru. Mu grozi zaprtje?

W nagłówkach gazet i portali internetowych zazwyczaj słyszymy tylko o piłkarzach, którzy odnieśli wielki sukces. Często zawdzięczają go znakomitym szkółkom piłkarskim, jak chociażby słynna La Masia w Barcelonie. Xavi, Iniesta, Pedro, Sergio Busquets no i oczywiście Leo Messi – kiedyś ci chłopcy stawiali pierwsze kroki właśnie tam. Wszyscy myśleli, że do wymienionych gwiazd prędko dołączy bohater naszego dzisiejszego odcinka, jednak los pokazał mu czerwoną kartkę.

V Ljubljani je te dni na temo "Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih potekal" simpozij "Obdobja" - mi smo bili tam. Eno od italijanskih pesniških nagrad je nedavno prejela rojakinja iz Benečije Andreina Trusgnach. V Celovcu pa so podelili 2 nagradi: Einspielerjevo in Rizzijevo. Obiskali smo Galerijo Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, kjer restavrirajo poškodovane lesene skulpture tamkajšne forme vive. Mestni muzej Ljubljana in Galerija Jakopič v glavnem mestu ponujata osvežitev spomina na slovenske umetnice, arhitektke in fotografinje v obdobju 1850-1950. Galerija Murska Sobota ponuja izbor barvnih lesorezov Štefana Galiča in razstavo del madžarskega samouka Tamása Bakosa. Pred koncem napovedujemo letošnji že 39. Knjižni sejem, ki se v glavnem mestu začenja v ponedeljek. FOTO: Andreina Trusgnach ob podelitvi nagrade pesnika Giovannija Bertacchija v Rimu sredi novembra VIR: TV Slovenija

Drugi poudarki iz oddaje: -Občinski in republiški javni sklad v Kopru gradita nova stanovanja -Blejski gasilci bodo ob pomoči donatorjev kupili nov čoln -Znameniti skoki v Cerkljah ob Krki z novega lesenaga mostu

V Ljubljani v organizaciji zavoda Emanat od 2. do 5. novembra poteka že šesti festival "Platforma malih umetnosti", in mi se z njim sprašujemo, kaj je tu malega. Umetnostna galerija Maribor vabi na razstavo "Jokati je okej", katere naslov je povzet po rokerski pesmici. Ljubljanski Cankarjev dom vabi na ogled fragmentov iz zapuščine arhitekta Edvarda Ravnikarja na razstavi "Iskanja v risbi, spoznanja v misli". V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki pa si lahko ogledate razstavo z izborom fotografij pokojnega fotografa Miroslava Zdovca "Fragmenti časa: Zdovc in fotografska scena". Za konec je naš italijanski dopisnik pripravil izbor iz to jesen najbolj izstopajočih likovnih razstav v nekaj italijanskih mestih. FOTO: Fragment iz tehnoburleske "Tatovi podob" na 6. Platformi malih umetnosti VIR: avtor Domen Pal na https://emanat.si/si

Oceno ogroženosti zaradi terorizma v Sloveniji so v luči dogajanja na Bližnjem vzhodu zvišali za eno stopnjo. Varnostni strokovnjak Boštjan Perne meni, da gre za preventivni ukrep, kakršnega so uvedli tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Popoldne so iz Rima potrdili, da Italija na meji s Slovenijo znova uvaja nadzor zaradi povečanja tveganj za teroristična dejanja. V oddaji tudi: - Ameriški predsednik Biden na obisku v Izraelu izrazil popolno podporo judovski državi - Pogajanja socialnih partnerjev o zakonu o delovnih razmerjih končana brez dogovora - V Cerkljah ob Krki vaja za usklajeno delovanje gasilskih in medicinskih ekip ob morebitni hudi nesreči

Vstopili smo v tradicionalni Teden za življenje, o njem smo se pogovarjali s predsednikom Gibanja za življenje Davidom Rupnikom, z Matejo Šolar pa smo predstavili srečanja Alfa. V oddaji so odmevali tudi nekateri dogodki preteklega tedna – nagovor nadškofa Stanislava Hočevarja pri sveti maši v Krki na Dolenjskem ob godu zavetnikov sv. Kozme in Damijana, diamantna maša p. Vitala Vidra in sporočilo škofa Antona Jamnika ob začetku novega akademskega leta.

"Matija Gubec je začel, Tito končal" je bila retorika, ki je zaledje politike v drugi Jugoslaviji opirala na veliki kmečki upor leta 1573. Boj Davida proti Goljatu, revnih kmetov proti privilegiranim plemičem, z mučeniškim vodjo na čelu, je pač zgodovinsko dovolj oddaljena in priročna naracija, da je bila na voljo za projekcije oblasti. Pozitiven odnos do tega poglavja preteklosti pa se izoblikuje šele v sredini 19. stoletja z razpadom fevdalnega reda, pred tem so redki zapisi do upornikov negativno nastrojeni. Matija Gubec je z narodnim prebujanjem postal simbol ljudskega junaka, ki se upira tuji nadoblasti, upor pa je dobil emancipatorni status v hrvaških in slovenskih nacionalnih mitologijah. Udarni politični potencial kmečkega upora je poudarila predvsem umetnost, pravi Miha Colner, kustos razstave Upor 1573−2023 v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Z več sodelujočimi ustanovami na ogled postavljajo dela izbranih umetnikov zlasti iz Slovenije in Hrvaške, ki so se v različnih časovnih obdobjih in družbenih okoliščinah odzivali na ta zgodovinski dogodek. Čeprav umetniška dela temeljijo na resničnih dejstvih, gre pravzaprav za fikcijo, pripeljano do mitologije, med drugim pove Colner v pogovoru o razstavi ob 450. obletnici uporov. Oriše pa tudi, kako se je dojemanje Matije Gubca in kmečkih uporov prilagajalo posamičnemu družbenopolitičnemu položaju skozi čas. “Zgodba o velikem kmečkem uporu je predvsem v moderni dobi, od leta 1848 naprej, obvladovala javni in politični diskurz in s tem verjetno celo presegla dejanski pomen upora kmetov leta 1573. V celotnem spektru je postala pomembna povezovalna točka in mitološko oziroma zgodovinsko izhodišče za ustvarjanje političnih in kulturnih identitet v času pomladi narodov, osvoboditve izpod kolonizacije in vzpostavljanja državnosti ter za utemeljevanje razrednega boja v obdobju socializma.” Miha Colner, Upor 1573−2023 : razstava ikoničnih umetniških del na temo velikega kmečkega upora 1573 Foto: France Mihelič, Kervave kronike glas, 1973, sitotisk, izrez fotografije; vir: Galerija Božidar Jakac

Prevajalka Andrée Lück-Gaye, ki več kot tri desetletja prevaja iz slovenskega v francoski jezik in je v veliki meri zaslužna za prepoznavnost slovenske literature v Franciji, je prejela najvišje francosko prevajalsko priznanje. Francoska ministrica za kulturo Rima Abdul Malak ji je priznanje podelila za njen izjemni prevajalski opus in še posebej za graditev trdnih kulturnih vezi med državama. V oddaji tudi o dveh razstavah. V lapidariju Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled razstava Spontani ambient akademskega slikarja Rudija Benetika. V Dolenjskem muzeju v Novem mestu pa etnološka razstava o bajnih bitjih z naslovom Bajeslovna bitja v ljudskem izročilu Dolenjske ali Kam so se skrili škrati.

Še drugi poudarki iz oddaje: - V Kostanjevici ob Krki odprli 20-kilometrsko kolesarsko stezo do Krškega - V občini Ruše po desetih letih most čez Lobnico -V Grosupljem bo Dom starejših gradil tri nove enote. - V Šmartnu pri Litiji bo zadišalo po domačih dobrotah, v Škofji Loki pa bo jutri tretji Festival sladoleda. .

"Sam Gubec, zlovešči vodja zločinske vojske in, kakor ga sami imenujejo, kralj ujet živ in pripeljan v Zagreb. Tu je bil najprej strašno razmrcvarjen z razbeljenimi kleščami, nato okronan z razbeljeno železno krono in na koncu razčetverjen kot razbojnik.” Kaznovanje kmetov je bilo opomin proti brezbožnem dvigovanju meča proti svojim gospodarjem.To prepričanje je razvidno iz prvega zapisa o kmečkem uporu v knjigi Historiarum de rebus Ungaricis (1622), katerega avtor je kronist in zgodovinar Miklós Istvánffy, ki je bil neposredni pričevalec upora, četudi je o tem pisal šele leta 1605. Njegov odnos do upora je bil značilno odklonilen Vsi opisi kmečkega upora iz tega časa so sovražni do kmetov in odražajo aristokratski status piscev. O uporu je leta 1660 pisal ljubiteljski zgodovinar Pethö de Gerse, v enciklopediji Slava vojvodine Kranjske (1689) pa tudi Janez Vajkard Valvasor. Poleg tega je v Valvasorjevi knjigi tudi prva vizualna upodobitev kmečkega upora, ki jo je ustvaril Ivan Koch. Na bakrorezu Bitka pri Krškem so prikazani vojaki v sočasnih baročnih opravah, ki s kopji v Savo porivajo uporne kmete in tako na brutalen način branijo in ohranjajo stari red. V 18. stoletju je veliki kmečki upor zlagoma padel v pozabo. Situacija se je temeljito spremenila v sredini 19. stoletja, ko je po meščanski revoluciji leta 1848 že dodobra načeti fevdalni družbeni red dokončno propadel, hkrati pa so se v Evropi začela pojavljati številna nacionalna gibanja. V kulturno-političnem smislu je bil nacionalizem takrat izrazito emancipatorno gibanje brezpravne raje, ki je v ideji naroda našla skupni imenovalec. Plemiške elite so bile namreč nadnacionalne in niso izkazovale etnične in kulturne pripadnosti prostorom, ki so jih obvladovale, temveč so se istovetile z razredno pripadnostjo plemiškemu stanu. Tudi zato je bilo utemeljevanje nacionalne in kulturne identitete na območjih današnjih Slovenije in Hrvaške nezadržno povezano z oziranjem v zgodovino, iskanjem mitskih zgodb in junaških posameznikov. (Miha Colner, kustos Galerije Božidar Jakac, Kostanjevica na Krki) V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki so nedavno odprli razstavo z naslovom Upor 1573-2023. Razstava se osredotoča na temo velikega hrvaško - slovenskega upora iz leta 1573. Ob 450. obletnici tega upora, razstava tematizira motive kmečkih upornih dogajanj, umetniške reprezentacije, ki so nastale predvem v umenosti preteklih 150 let. Na razstavi so predstavljena dela izbranih umetnikov zlasti iz Slovenije in Hrvaške, ki so se v različnih časovnih obdobjih in družbenih okoliščinah odzivali na ta zgodovinski dogodek. Miha Colner, kustos razstave, je tudi gost oddaje.                                      Stojan Batic Spomenik kmeckim uporom 1974. Umetnikov atelje. Foto Miroslav Zdovc                   

Danes izpostavljamo razstavo ikoničnih umetniških del na temo velikega kmečkega upora leta 1573, ki so jo sinoči odprli v galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Na razstavi so predstavljena dela slovenskih in hrvaških umetnikov iz različnih časovnih obdobij. Predstavljamo tudi razstavo Neskončne počitnice, ki je na ogled v ljubljanski Cukrarni. Umetnik Mark Požlep v njej razmišlja o tem, kakšne vplive je imela na življenja ljudi gradnja jadranske magistrale in kako je potekala.

Festival poteka ves teden na več lokacijah po Kostanjevici na Krki in združuje gledališče, glasbo, film, literaturo, vizualno umetnost in delavnice z okroglo mizo. Vse aktivnosti v okviru festivala so za udeležence brezplačne in tako dostopne vsem.

Odprtje Cukrarne je bilo na umetnostnem področju v Sloveniji verjetno osrednji dogodek leta 2021. Nov prostor naj ne bi bil namenjen le predstavljanju sodobne umetnosti, temveč različnim vsebinam, ključna pa naj bi bila tudi odprtost in povezovanje. Po skoraj dveh letih se z gosti sprašujemo, kaj so Ljubljani prinesli novi prostori, kakšno politiko razstav in delovanja lahko razberemo iz delovanja Cukrarne, pa tudi drugih prizorišč sodobne umetnosti v prestolnici. Kakšne so vsebinske specifike različnih razstavišč in kdo ciljna publika? Kako odprtje novega prostora vpliva na program preostalih? Kako se Ljubljana primerja s tujino ali drugimi slovenskimi mesti ter kaj morda v programih razstav pogrešamo? O tem razmišljajo Miha Colner, kustos v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Uroš Veber, koordinator projekta Atol in Maša Žekš, kuratorka in likovna kritičarka. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Foto: MOL/Nik Rovan

Spodobi se in pravično je, da tudi midva slediva hitremu tempu kadrovanja Olimpije, in se usedeva pred mikrofon ter vse skupaj tudi pokomentirava. Beseda je seveda tekla o Amadouju Sowu in kadrovanju vodilnih v Cedeviti Olimpiji, kjer spregovoriva tudi o usodi domačih košarkarjev, Helios Sunsih, Krki in še več.Zato predvajaj, všečkaj, pusti kak review na Apple Podcast in seveda deli med ostale košarkarske navdušence.

V sobotni turistični oddaji smo preverili, kje bomo preživljali letošnji dopust in koliko bomo zanj odšteli. Obiskali smo tudi eno najstarejših mest pri nas, Kostanjevico na Krki. Potovali pa smo tokrat malo drugače – v družbi najmlajših, z Jernejem in Suzano Senegačnik iz Slovenske Bistrice.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Zasavci bodo še čakali na novo državno cesto Hrastnik - Zidani most. - Graditev ogrevalne steze in tribun na stadionu na Poljanah v Mariboru se je občutno podražila in zavlekla. - Trem gradovom v Spodnjem Podravju se z obnovo vrača nekdanji sijaj. - V Novem mestu bodo s Tednom kultur odpravljali predsodke in slavili medkulturnost.

Letos zaznamujemo 150. obletnico rojstva srbske slikarke in aktivistke Nadežde Petrović, ki je močno povezana tudi z našimi umetniki, znanimi kot slovenski impresionisti. Spoznala jih je v znameniti umetnosti šoli Antona Ažbeta v Münchnu, pri njih pa med drugim našla somišljenike kot podpornica združitve južnoslovanskih etničnih skupin v skupno državo. Bila je borka za ženske pravice, za napredek države, pisala je o modi in kljubovala konservativnim nazorom. A kustos dr. Andrej Smrekar poudari, da "njene slike zadržijo svoje mesto tudi brez ideoloških vsebin". Uspela je razstavljati na jesenskem salonu v Parizu in bila ena redkih umetnic, ki je v obdobju prvih let 20. stoletja aktivno delovala na širšem evropskem umetniškem prostoru. Nadežda Petrović danes velja za predhodnico srbskega modernizma in širše, za časa življenja pa so jo kritiki prezirali. Njena usoda, doda Smrekar, "je bila tako dobrodošla snov za mitizacijo nerazumljene umetnice, ki se je uprla nepoučeni javnosti". Med drugim je zasnovala kolonijo, združenje južnoslovanskih umetnikov, ki bi skupaj ustvarjali v naravi – to se ni povsem izšlo, so pa skupaj razstavljali. V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki gostuje potujoča razstava Nadežda Petrović. Moderna, nacionalno in njeni slovenski sopotniki. Nastala je v sodelovanju z Narodnim muzejem Srbije iz Beograda in Narodno galerijo iz Ljubljane. Na ogled je 94 njenih del, ki so jim v dialog sopostavili še 30 slik slovenskih umetnikov, kot so Anton Ažbe, Ivan Grohar, Matija Jama, Matej Sternen, Rihard Jakopič in Ferdo Vesel. Slika (izrez): Nadežda Petrović, Resnik, 1904, zbirka Narodnega muzeja Srbije

Sique Rodríguez entrevista al jugador ilerdense tras su retirada y repasa su trayectoria, con el ojo puesto en sus años en el FC Barcelona. Análisis de la complicada situación del Estudiantes, que pasa por unos momentos difíciles a pesar de tener el apoyo de su afición y masa social.

Análisis de la victoria de España del pasado sábado ante Noruega, en la que destacó Joselu con dos tantos. Última hora del 'caso Negreira' y charla con José Juan después de que este se proclame campeón de la Kings League.Por otro lado, Sique Rodríguez entrevista a Bojan tras su retirada y repasa su trayectoria, con el ojo puesto en sus años en el FC Barcelona. También se repasa la complicada situación del Estudiantes, que pasa por unos momentos difíciles a pesar de tener el apoyo de su afición y masa social.

Análisis de la victoria de España del pasado sábado ante Noruega, en la que destacó Joselu con dos tantos. Última hora del 'caso Negreira' y charla con José Juan después de que este se proclame campeón de la Kings League.Por otro lado, Sique Rodríguez entrevista a Bojan tras su retirada y repasa su trayectoria, con el ojo puesto en sus años en el FC Barcelona. También se repasa la complicada situación del Estudiantes, que pasa por unos momentos difíciles a pesar de tener el apoyo de su afición y masa social.

Sique Rodríguez entrevista al jugador ilerdense tras su retirada y repasa su trayectoria, con el ojo puesto en sus años en el FC Barcelona. Análisis de la complicada situación del Estudiantes, que pasa por unos momentos difíciles a pesar de tener el apoyo de su afición y masa social.

Oči slovenske javnosti bodo danes uprte zlasti v športna prizorišča, tako doma kot v tujini. Košarkarje bodo na evropskem prvenstvu v Kölnu zvečer čakali Madžari, odbojkarji pa se bodo v lovu na četrtfinale svetovnega prvenstva v Stožicah še enkrat pomerili z Nemci. Na tujem je v ospredju pogrebna slovesnost v Moskvi, na kateri so se poslovili od zadnjega sovjetskega voditelja in Nobelovega nagrajenca Mihaila Gorbačova. Ostali poudarki oddaje: Plinovod Severni tok 1 zaradi puščanja olja zaprt, po navedbah Siemens za ustavitev ni razlogov Bruselj za preprečitev novega vala epidemije covida najbolj ranljivim predlaga poživitveno cepljenje Reke v nemilosti narave in ljudi; nizki pretoki usodni za ribe, potapljači v Krki našli tudi prometni znak in nakupovalni voziček

V kinu je nov slovenski mladinski film. V pogovoru z režiserko Rahelo Jagrič Pirc bomo predstavili njen celovečerni igrani prvenec z naslovom Vesolje med nami, ki je postavljen v Kostanjevico na Krki, prikazuje pa slovensko izseljensko družino, ki se med poletnimi počitnicami vrne domov in nam Slovenijo prikaže z malce drugačne perspektive, kot smo je mogoče vajeni. Kinodvorane nam ponujajo filmski presežek, surovo hamletovsko zgodovinsko dramo Severnjak, posneto na Islandiji, Irskem in Severnem Irskem. Njen ogled priporočamo, prav tako kot obisk festivala žanrskega filma Kurja polt, ki v Kinodvoru in Slovenski kinoteki v Ljubljani poteka še do nedelje.