POPULARITY
V Slovenijo se danes vrača zlata judoistka Andreja Leški s prvo medaljo na tokratnih olimpijskih igrah. Preverjamo utrip prvega tedna v Parizu, pa tudi kakšne priložnosti prinaša ne le za naše športnike, ampak tudi za slovensko gospodarstvo. Nemirno dogajanje v svetu se ne glede na olimpijski mir medtem nadaljuje, na Bližnjem vzhodu celo nevarno zaostruje. Slovenko zunanje ministrstvo že poziva k umiku iz Libanona in odsvetuje potovanja v Iran in Izrael. Pri nas v nedeljo mineva leto dni od katastrofalnih uničujočih poplav, ki so prizadele skoraj vso državo in pustošile v več kot 180-ih občinah. Zakaj je med ljudmi še toliko strahu in nezadovoljstva, kako je s sanacijo in načrti za naprej v kritičnem pregledu tega tedna z Jernejko Drolec.
13. festival Glasbe sveta hkrati z novim sestrskim festivalom Zrcala meje prinaša na različna prizorišča v obmejnih mestih Gorica in Nova Gorica barvit preplet različnih glasbenih produkcij. Oziramo pa se tudi na Bled, na katerem se začenja 6. Mednarodni festival Kino Bled, ki bo nadaljeval raziskovanje podnebnih sprememb, letos tudi s pozornostjo na alternativnih načinih kmetovanja, nasilju v vseh oblikah in umetni inteligenci. Preverjamo tudi, kje v Sloveniji so te dni filmske projekcije na prostem.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave? Preverjamo, kako daleč so dela na slovenski turistično izobraževalni kmetiji v Gorskem kotarju, vredni več kot milijon evrov. Gostimo ravnateljico dvojezične osnovne šole v Števanovcih Agico Holec, dejavno porabsko Slovenko, ki je za svoje delo dobila spominsko plaketo Avgusta Pavla, in prisluhnemo novi rezijanski pravljici. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Napisala jih je Catia Quaglia, lektorirala pa še ena dejavna rojakinja Luigia Negro. In kako je danes z rezijanskim narečjem, koliko ljudi ga še govori? Foto (Mateja Železnikar): razstava ilustracij Urše Volovšek iz slikanice Ta Ladinina lisica na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani
Preverjamo, kaj za Slovence v Italiji dejansko pomeni določilo, da bo morala prihodnja volilna zakonodaja upoštevati pravice jezikovnih manjšin. Kakšen odnos ima hrvaška vlada do manjšin, sprašujemo Barbaro Antolić Vupora, ki se na prihajajočih volitvah vnovič poteguje za poslansko mesto v saboru. Minister za kohezijo Aleksander Jevšek porabskim Slovencem zagotavlja hitro odpravo administrativnih ovir pri zagonu novih projektov. Kabaret Realisti, s katerim se je na tednu slovenske drame v Kranju predstavil celovški Teater Rampa, pa nas opominja, da so stereotipi stalnica naših življenj. Toda, dokler se lahko smejemo samim sebi, ni še vse izgubljeno.
Pol leta od začetka napadov v Gazi so razmere na tem območju še vedno katastrofalne in skrb zbujajoče. Po napadu na humanitarni konvoj, ki je prevažal hrano za vse bolj sestradano prebivalstvo, so svojo retoriko do Izraela zaostrile tudi Združene države Amerike. Bodo grožnje dovolj za umiritev razmer? Dva meseca pred evropskimi volitvami imajo koalicijske stranke precejšnje težave s kandidati in oblikovanjem list. Analiziramo zakaj in kakšna so pričakovanja. Preverjamo, kako daleč so postopki za nadomestne gradnje v poplavah uničenih domov in kako bo slovenska avtomobilska industrija kljubovala vse močnejši kitajski konkurenci. O vsem tem v kritičnem pregledu tedna z Robertom Škrjancem.
Preverjamo, katere mladinske knjižne novosti slovenskih avtorjev v kratkem prihajajo na police knjigarn in knjižnic. Z njihovimi avtorji se pogovarjamo o tem, kakšni bralci so mladi in kako je pisati zanje. Mlade pa sprašujemo, kaj jih pri knjigah najbolj pritegne.Marca založba Miš organizira tudi 14. mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom. Naslov letošnje izvedbe festivala je Knjiga − moja izbira! Glavna tema bo iskanje razlogov, zakaj bi si nekaj tako staromodnega, kot je knjiga, sploh še izbrali kot način preživljanja prostega časa. V okviru festivala bo potekal tudi ustvarjalni natečaj za vse mlade likovne in literarne ustvarjalce. Prispevke bodo zbirali od 11. marca do 8. maja, več informacij o festivalu in natečaju pa najdete tukaj.
Medtem ko vlada dozdajšnje delo ocenjuje za uspešno, se javnost s to oceno ne strinja. Zaupanje v vse politične institucije občutno pada. Preverjamo vzroke in posledice, tudi glede zahtev v javnem sektorju, ki stopnjuje pritiske za ureditev plač. Stopnjujejo se tudi priporočila prebivalcem Strug, naj se dokončno preselijo. Kako, kam in kaj s tistimi, ki bi radi šli, a niso na seznamu? V kritičnem pregledu tedna tudi o izzivih nadaljnje širitve Evropske unije, odzivih na migracijski dogovor v sosednji državi in o vojaškem vidiku dogajanja na Bližnjem vzhodu.
Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba. V Porabju se bodo v novem šolskem letu morali soočiti s kadrovski izzivi, opozarja Valentina Novak, višja svetovalka za narodnostno šolstvo. Rojaki na Hrvaškem pripravljajo osnutek učnega programa za pouk slovenščine v osnovnih in srednjih šolah. Da so nujne spremembe v gledališču, pa je prepričan dobitnik nagrade Tantadruj za življenjsko delo Adrijan Rustja, igralec in režiser, ki je pomembno sooblikoval gledališko življenje Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini. Foto(Peter Krivograd): JAMZi bo zastopala deželo Koroško na državnem zborovskem tekmovanju
Po petih letih smo dobili nove podatke o rezultatih četrtošolcev v bralni pismenosti v 57 izobraževalnih sistemih. Raziskava PIRLS je pokazala, da so naši četrtošolci leta 2021 po dosežkih močno padli – zabeležili smo tretji največji padec med vsemi državami. V oddaji iščemo razloge za to, ugotavljamo, kaj dela osnovnošolcem največje težave in kako so se v zadnjem desetletju spremenili naš način življenja, branja in iskanja informacij. Preverjamo vpliv družinskega okolja in socialno-ekonomskega položaja na bralno pismenost, pa tudi zakaj imajo boljše dosežke dekleta. Predvsem pa ponujamo rešitve za spodbujanje branja med mladimi in za izboljšanje bralne pismenosti nasploh. Ta je namreč osnova za vse druge pismenosti. Odgovore v torkovem Studiu ob 17.00 išče Špela Šebenik. Gostje: dr. Sonja Pečjak, profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, članica Nacionalnega sveta za bralno pismenost; dr. Eva M. Klemenčič, nacionalna koordinatorka raziskave PIRLS pri Pedagoškem inštitutu; Tanja Taštanoska, vodja sektorja za kakovost in analize v Uradu za razvoj in kakovost izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; mag. Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava.
Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.Pred obiski v obeh prestolnicah se je najprej ustavila pri porabskih Slovencih in se nato sestala še s širokim krogom predstavnikov koroških Slovencev. Kaj so ji povedali in pokazali rojaki v Porabju? Kaj pričakujejo koroški Slovenci? Preverjamo, kako je s slovenskimi kandidatkami in kandidati za manjšinske volitve na Hrvaškem. Na Proseku pa med vajo zmotimo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki bo pol stoletja delovanja praznoval tudi v Ljubljani. Foto (Silva Eöry) - sprejem predsednice države Nataše Pirc Musar s soprogom v Porabju
Preverjamo, kako je z lažnimi in suspendiranimi profili na Twitterju. Vabljeni k poslušanju nove epizode Pod črto podkasta.
Drugi poudarki iz oddaje: -V ptujski bolnišnici zelena luč težko pričakovani graditvi operacijskega bloka s štirimi dvoranami in enoto za intenzivno terapijo -Mariborski Račji dvor bo znova v občinski lasti -Volna na Idrijskem in Cerkljanskem spet pridobiva veljavo
Prof. dr. Mojca Kržan z Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo nas pelje v svet možganov in C2H5OH. Etanola. Etanol je alkohol, ki ga najpogosteje vnašamo v svoje telo. Res je, da marsikoga spravi v dobro voljo, ampak, čeprav vas morda preseneti, je alkohol za naše živčevje tudi - depresor, v prevelikih količinah pa strup (nevtrotoksin). Kaj pa zdravilo? Preverjamo v tokratni epizodi! Pripravlja: Mojca Delač.
Tokratni Svet kulture začenjamo na odrskih deskah in vas vabimo na premiero predstave Bog masakra. Gre za eno od najodmevnejših in najpogosteje uprizarjanih besedil francoske dramatičarke Yasmine Reza. Drevi ga bodo uprizorili v Mestnem gledališču ljubljanskem. V oddaji poročamo tudi o novi razstavi v Slovenskem etnografskem muzeju z naslovom Sveti konji – nebesni jezdeci ter predstavljamo knjigo nadarjene, a dolga desetletja spregledane pisateljice Gelč Jontes. Preverjamo tudi utrip Frankfurtskega knjižnega sejma.
Izidi volitev so v Italiji zagotovo najbolj vroča tema, sploh zaradi negotovosti, če zasuk v desno zares pomeni tudi radikalno drugačno politiko. Preverjamo, kakšna prihodnost čaka zahodne sosede, ali so upravičene bojazni pred novim vzponom fašizma in koliko manevrskega prostora bo sploh imela nova vlada glede na bližajočo se globalno recesijo. Italija je v nedeljo izvolila novo oblast, ki naj bi bila odločno desna. Zdaj je že jasno, da so dobile tri stranke desnosredinske koalicije – Bratje Italije, Liga in Naprej, Italija – krepko večino sedežev tako v poslanski zbornici kot v senatu. Zaenkrat kaže, da bo mandatarka postala Giorgia Meloni. Novice nam povedo, kako malo manevrskega prostora bo imela naslednja vlada pri bistvenih temah: pri boju z energetsko draginjo in inflacijo, reševanju morebitne gospodarske stagnacije, pri vzdržnosti javnih financ, nujnih socialnih transferjih ter pri odnosu do vojne v Ukrajini. Janko Petrovec Italija je gospodarsko bistveno močnejša država kot sta Madžarska ali Poljska, vendar pa je politično manj suverena, zlasti zaradi usodne prepletenosti z nemškim, pa tudi s francoskim gospodarstvom. Ursula von der Leyen zato nima prav, ko pravi, da bodo v primeru, če bi se stvari v Italiji razvile v neželjeno smer, uporabili orodja, ki so jih razvili pri Poljski ali Madžarski. Z Italijo se mora Bruselj ukvarjati mnogo bolj temeljito in rahločutno, to je Evropa doslej znala storiti. Janko Petrovec Približno tretjina italijanskega elektorata je tradicionalno nagnjena v desno in kadar desnica stopi skupaj, njihove glasove tudi pobere. Melonijeva bo skrajno desni agendi najverjetneje sledila tam, kjer "ne stane nič" in je prizadet le majhen del družbe. Tu pridemo do vprašanja manjšin: priseljenskih in jezikovnih, spolnih in spolno identitetnih. Pridemo do vprašanja netradicionalnih družin in do vprašanja ženskih pravic, začenši s pravico o svobodnem odločanju o svojem telesu.
Letošnja izrazita suša že kaže katastrofalne posledice. Samo koruze in travinj bo za več kot polovico manj, ponekod je uničen skorajda ves pridelek, to pa že povzroča precejšnje pomanjkanje in draženje krme, višje bodo tudi cene hrane. Preverjamo, kakšni ukrepi se obetajo in kakšna bo morebitna pomoč. Komentiramo tudi ustavitev sprememb dohodnine prejšnje vlade. Kdo bo ob tem pridobil in kdo bo spet prikrajšan? Analiziramo tudi dogajanje v svetu, zlasti ameriški obisk v Tajvanu in morebitne posledice. O vsem tem v kritičnem pregledu tedna z Zdenko Bakalar.
Poljubljanje je pomembno. Tako pomembno, da ima veda, ki ga raziskuje, kar svoje ime.. Zakaj je ta aktivnost, ki je lahko zelo prijetna, tudi tako pomembna za razvoj človeka in možganov? Raziskujemo v tretji epizodi majske serije Možganov na dlani: "Ljubezen gre skozi nevrone". Avtorica oddaje: Mojca Delač. S prof. dr. Robinom Dunbarjem o možganih in "dotikanju ustnic v znamenju ljubezni"Poljubljanje je pomembno. Tako pomembno, da ima veda, ki ga raziskuje, kar svoje ime.. Zakaj je ta aktivnost, ki je lahko zelo prijetna, tudi tako pomembna za razvoj človeka in možganov? Raziskujemo v tretji epizodi majske serije Možganov na dlani: "Ljubezen gre skozi nevrone". Avtorica oddaje: Mojca Delač.
Teden je bil v znamenju eksplozije čustev. Rekordna zmaga gibanja Svoboda, novinca na strankarskem prizorišču, je izzvala predvsem veliko presenečenja – predvsem nad veliko udeležbo, obsegom taktičnega glasovanja in skrčenjem števila strank v parlamentu. Sprašujemo se, ali so to res temelji za hitro in preprosto oblikovanje nove vlade, in opozarjamo na pomembne odločitve odhajajoče ekipe. Preverjamo pričakovanja gospodarstva. Ob prelomu doma komentiramo tudi predsedniško kontinuiteto v Franciji. Končujemo pa prvomajsko – je to še praznik dela ali predvsem turizma? Kritični pregled tedna z Robertom Škrjancem.Kritični pregled dogodkov tednaTeden je bil v znamenju eksplozije čustev. Rekordna zmaga Gibanja Svoboda, novinca na strankarskem prizorišču, je izzvala predvsem veliko presenečenja – predvsem nad veliko udeležbo, obsegom taktičnega glasovanja in skrčenjem števila strank v parlamentu. Sprašujemo se, ali so to res temelji za hitro in preprosto oblikovanje nove vlade, in opozarjamo na pomembne odločitve odhajajoče ekipe. Preverjamo pričakovanja gospodarstva. Ob prelomu doma komentiramo tudi predsedniško kontinuiteto v Franciji. Končujemo pa prvomajsko – je to še praznik dela ali predvsem turizma? Kritični pregled tedna z Robertom Škrjancem.
Predvolilna kampanja doma je v polnem teku. Merjenje moči je bilo ta teden pred kamerami in mikrofoni povečini dostojno in umirjeno, na družabnih omrežjih pa pogosto skrajno sovražno in vulgarno. Komentiramo dozdajšnje poteze in teme. Preverjamo, kaj se v teh negotovih časih dogaja v gospodarstvu, ki že čuti posledice vojne. Zgolj nemočno spremljamo podobe ukrajinskih mest, zravnanih z zemljo. Pogajalski poskusi kljub nekaj žarkom upanja niso obrodili sadov. Ali bo vse to – glede na njihovo popustljivo stališče do Kremlja, na nedeljskih volitvah škodilo ali koristilo oblastem v Srbiji in na Madžarskem, sprašujemo analitike. Tudi končujemo s klofutami, tistimi s podelitve oskarjev, in s položajem slovenskega filma. V kritičnem pregledu tedna z Matjažem Troštom. Kritični pregled dogodkov tedna Predvolilna kampanja doma je v polnem teku. Merjenje moči je bilo ta teden pred kamerami in mikrofoni po večini dostojno in umirjeno, na družabnih omrežjih pa pogosto skrajno sovražno in vulgarno. Komentiramo dozdajšnje poteze in teme. Preverjamo, kaj se v teh negotovih časih dogaja v gospodarstvu, ki že čuti posledice vojne. Samo nemočno spremljamo podobe ukrajinskih mest, zravnanih z zemljo. Pogajalski poskusi kljub nekaj žarkom upanja niso obrodili sadov. Ali bo vse to, glede na njihovo popustljivo stališče do Kremlja, na nedeljskih volitvah škodilo ali koristilo oblastem v Srbiji in na Madžarskem, sprašujemo analitike. Tudi končujemo s klofutami, tistimi s podelitve oskarjev, in s položajem slovenskega filma. V kritičnem pregledu tedna z Matjažem Troštom.
Za nami je tesnoben teden pod grozljivimi in sramotnimi oblaki vojne na evropskih tleh. Ruske granate so deževale na ukrajinska mesta. Milijon žensk in otrok so pognale z domov, Evropska unija jih za zdaj sprejema z odprtimi rokami. Šokirana nad teptanjem temeljnih mednarodnopravnih načel in človečnosti je privolila v tektonske premike v svojih politikah, med drugim v financiranje oboroževanja. Ocenjujemo gospodarsko škodo – tudi pri nas - in žrtve na področju okolja zaradi zagotavljanja energetske oskrbe. Preverjamo, kako smo doma pripravljeni na večje število ukrajinskih beguncev. Kritični pregled tedna tokrat z Majo Derčar.O porušenih ukrajinskih mestih, eksodusu ukrajinskih žensk in otrok, gospodarski škodi pri nas in žrtvovanju okoljaZa nami je tesnoben teden pod grozljivimi in sramotnimi oblaki vojne na evropskih tleh. Ruske granate so deževale na ukrajinska mesta. Milijon žensk in otrok so pognale z domov, Evropska unija jih za zdaj sprejema z odprtimi rokami. Šokirana nad teptanjem temeljnih mednarodnopravnih načel in človečnosti je privolila v tektonske premike v svojih politikah, med drugim v financiranje oboroževanja. Ocenjujemo gospodarsko škodo – tudi pri nas – in žrtve na področju okolja zaradi zagotavljanja energetske oskrbe. Preverjamo, kako smo doma pripravljeni na večje število ukrajinskih beguncev. Kritični pregled tedna tokrat z Majo Derčar.
Vstopamo v čas, ko naj bi v skladu z olimpijsko tradicijo orožje utihnilo, boji pa naj bi se odvijali zgolj na športnih tekmovališčih. O olimpijskem duhu in duhovih v proticovidnih skafandrih na kitajskih prizoriščih, pa tudi o stavah glede slovenskih medalj bomo povprašali radijsko komentatorsko ekipo v Pekingu manj kot eno uro po otvoritvenem spektaklu. Preverili bomo, ali bo res utihnilo tudi rožljanje z orožjem na rusko-ukrajinski meji in kako trdni so tokrat ameriški obveščevalni podatki o skorajšnjih napadih. O domačih – že bolj ali manj predvolilnih - bitk bomo izpostavili bitko za višje zdravniške plače, bitko za nižje energetske položnice in bitko za domače turistične bisere. Tudi o drugih premirjih in tekmah v kritičnem pregledu tedna z Jernejko Drolec. Kdo je sledil olimpijski tradiciji in sklenil premirje? Preverjamo na frontah domače politike, vlade in sindikatov, koronavirusa ter ukrajinsko-ruske meje. Vstopili smo v čas, ko naj bi v skladu z olimpijsko tradicijo orožje utihnilo, boji pa naj bi potekali le na športnih tekmovališčih. O olimpijskem duhu in duhovih v proticovidnih skafandrih na kitajskih prizoriščih, pa tudi o stavah glede slovenskih medalj smo povprašali radijsko komentatorsko ekipo v Pekingu manj kot eno uro po odprtju. Preverili smo, ali bo res utihnilo tudi rožljanje z orožjem na rusko-ukrajinski meji in kako trdni so tokrat ameriški obveščevalni podatki o skorajšnjih napadih. Od domačih že bolj ali manj predvolilnih bitk smo poudarili bitko za višje zdravniške plače, bitko za nižje energetske zneske na položnicah in bitko za domače turistične bisere. Tudi o drugih premirjih in tekmah v kritičnem pregledu tedna z Jernejko Drolec.
Tako imenovani sredini protesti na ravni javne retorike v veliki meri temeljijo na protiznanstvenem diskurzu in teorijah zarote. Toda strahovi ljudi, ki danes zavračajo pogoje PCT, niso vzniknili iz niča, ampak imajo svoje socialno, ekonomsko, družbeno, politično in kulturno ozadje. Kakšno? Kaj vse se je moralo zgoditi prej, v minulih mesecih, letih in desetletjih, da sta maska in cepivo postala tarči množičnega odpora in zavračanja? Preverjamo in iščemo rešitve z voditeljem Goranom Dekleva in sogovorniki. Gostje: - Tomaž Grušovnik, filozof, - Mirjana Ule, socialna psihologinja, - Jernej Kaluža, raziskovalec družbenega komuniciranja.
Prvič je tramvaj po ljubljanskih ulicah zapeljal 6. septembra 1901. Včeraj smo torej obeležili 120-letnico tega dogodka! Prvi dan obratovanja je bilo prodanih 6.400 vstopnic in tudi na t.i. »pogreb tramvaja« ob koncu njegovega delovanja v prestolnici je prišlo več tisoč ljudi. Je bil tramvaj res tako priljubljen? Preverjamo v Torkovem kvizu!
Preverjamo poletni utrip na avstrijskem Koroškem. Pridružimo se mladim umetnikom na Rebrci in udeležencem tedna jezika in športa v Šentjanžu v Rožu, kjer je odziv letos presegel vsa pričakovanja. Ustavimo se v dolini Lepene pri Železni Kapli. Kdaj bodo Sveče in Mače vendarle dobile dvojezične krajevne table? Tatjana Feinig, ki je dosegla sprejetje odloka v občinskem svetu Bistrice v Rožu, napoveduje, da bodo table postavili brez posebnih najav. Zakaj? Prisluhnite!
66 let po podpisu avstrijske državne pogodbe nas zanima, kako so z uresničevanjem pravic, zapisanih v 7. členu, zadovoljni Slovenci na avstrijskem Štajerskem. Preverjamo, kako je bila na lokalnih volitvah na Hrvaškem uspešna peščica rojakov in rojakinj, ki so kandidirali na različnih listah. Epidemija je pouku slovenščine postavila dodatne izzive. Odziv nanje so lahko tudi primeri dobrih praks. Pred veliki preizkušnjami so v teh časih kulturne ustanove. Goriški Kulturni dom, ki praznuje 40-letnico delovanja, odprtih vrat začenja z obeleževanjem jubiljeja. Kaj pa si od letošnje kolesarske dirke po Italiji obetata obe Gorici?
Iztekajoči se teden je bil most med praznovanjem upora in praznovanjem delavskih pravic. Na ljubljanskih ulicah je bilo spet 10 tisoč ljudi, kritičnih do razmer v politiki, kulturi, naravnem okolju. Preverjamo, kako so prvi teden odprtja ob strogih pogojih preživeli gostinci in hotelirji ter kakšne spremembe pogojev predlagajo. Komentiramo zajeten vladni načrt okrevanja z evropskimi milijardami in ključnimi reformami ter se primerjamo s sosedi. Spremljamo diplomatske obiske na najvišji ravni in se o slovensko japonskih odnosih, tamkajšnjem gospodarstvu in olimpijskih igrah pogovarjamo z veleposlanico v Tokiu. Kritični pregled tedna z Dušanom Miličem.
Epidemiološka slika v državi se postopno izboljšuje in krepi upanje, da bodo šole vendarle kmalu odprle vrata za vse in ne bomo več omejeni na občine oziroma regije. To sta ukrepa, ki sta ljudi najbolj bolela in ki jima očitno tudi stroka ni bila naklonjena. Predolgo zaprte šole so tudi eden od očitkov v interpelaciji proti šolski ministrici Simoni Kustec, še ostrejše puščice pa so v petek letele proti tretjemu interpeliranemu ministru, Vasku Simonitiju, pristojnemu za kulturo in medije. V oddaji o posledicah epidemije in zaprtja dejavnosti za zaposlene. Jo bosta res srednji in višji sloj preživela brez večjih prask, na robu družbe pa se bo še bolj razrasla revščina? Preverjamo, kaj bo ob strogih mejnih ukrepih z delavci, ki se vsak dan vozijo na delo v sosednje države. Z zanimanjem spremljamo, ali bo slavni Mario Draghi uspel sestaviti novo italijansko vlado in kaj bodo prinesli ruski protesti. Končujemo pa v luči prihajajočega kulturnega praznika – s Prešernovimi nagrajenci. Kritični pregled tedna s Snežano Ilijaš.
Preverjamo, ali nam kaj živega v osončju dela konkurenco. Menda so v oblakih okrog Venere mikrobi. Še dobro, da smo jim, če res obstajajo, in tudi tujcem, ki nas kritizirajo, z našega zeleno-rdeče-rumenega otoka sreče na tretjem kamnu od Sonca požugali: "Preden nas ocenjujete, se najprej naučite slovensko." Ko pozorno gledamo naokrog in navzgor, lahko vidimo marsikaj. Tudi to, da je strop vhodne avle ljubljanskega Kliničnega centra obložen z velikimi krožniki iz pločevine, ki spominjajo na ženske prsi, kar pri obiskovalcu ustvarja občutek, da je vstopil v varno zavetje, kakršno dojenčku ponuja materino naročje. "Iščemo varno zavetje. Selitev na Venero za zdaj še odpade," pravi avtorica Tatjana Pirc.
Poleti bi praviloma morala biti ponudba študentskega dela najbogatejša. A letos so se razmere na trgu dela močno spremenile. Podjetja so zaradi epidemije čez noč ostala brez naročil in številni so izgubili delo. Preverjamo vpliv krize na študentsko delo in predstavljamo posledice. So se urne postavke študentov v obdobju krize znižale? Kateri delodajalci povprašujejo po študentih? Kaj prinaša jesen? O vsem tem v reprizi julijskega pogovora Urške Valjavec s predsednikom Študentske organizacije Slovenije Klemnom Peranom in vodjo marketinga na E študentskem servisu Sašo Praček ter kolegi po Sloveniji.
Zdaj smo v obdobju, ko vsak dan težko čakamo na podatke o širjenju novega koronavirusa po Sloveniji in sosednjih državah. Sprašujemo se, kako število okuženih narašča; ali eksponentno ali linearno? Preverjamo, koliko ljudi je v bolnišnici in koliko na respiratorju? Odgovore iščemo na spletu, v tiskanih medijih, na televiziji in radiu. Kaj o trenutnem stanju epidemije pravijo številke in kaj nam napovedujejo strokovnjaki, boste izvedeli v tokratnem Ultrazvoku. Sodelujejo: biostatističarka prof. dr. Maja Pohar Perme (Medicinska fakulteta v Ljubljani, Covid-19 sledilnik), matematik prof. dr. Janez Žibert (Zdravstvena fakulteta, Covid-19 sledilnik) in epidemiolog Mario Fafangel (NIJZ). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Janez Žibert
Za številne družine je bila novica tega tedna, da se šolarji vračajo v razrede. V oddaji osvetljujemo nauke pouka na daljavo, komentiramo državno pomoč gospodarstvu in se sprašujemo o morebitnem četrtem svežnju ukrepov. Preverjamo, kaj si Slovenija lahko obeta od milijardnih obljub iz napovedanega evropskega sklada za okrevanje ter ali ta res vodi Unijo na povsem novo raven solidarnosti med članicami. Izpostavljamo tudi žgoča vprašanja glede domov za ostarele in nedeljskega poslovanja trgovin doma ter zapleteno dogajanje v Združenih državah Amerike, ujeto med epidemijo, proteste in volitve. Tedenski aktualni mozaik, pregled ključnih dogodkov iztekajočega se tedna, tokrat s Snežano Ilijaš in kolegi.
Države sprejemajo več deset milijard evrov vredne ukrepe za blažitev posledic epidemije. Kako podjetjem in posameznikom pomaga Avstrija? O tem podrobneje s koroškim Slovencem doktorjem Marianom Wakounigom, regionalnim direktorjem za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu in član krizne skupine. Preverjamo tudi, kaj se dogaja s Posojilnico bank, dobro znano tudi varčevalcem iz Slovenije. Kulturno življenje Slovencev v Italiji v času epidemije ni zamrlo. Preselilo se je na splet in domača dvorišča. To velja, kot lahko slišite, tudi za Majenco, priljubljeno etnološko prireditev v Dolini pri Trstu. Valeria Gašpar, ki se je pred 25 leti iz porabske Verice preselila v sosednje slovenske Čepince, pa pripoveduje o težavah, ki jih povzroča zaprta meja z Madžarsko. Prisluhnite!
Zima je čas kolin. To je bil nekoč praznik vse družine, praznik obilja. O kolinah nekoč in danes govorimo v začetku oddaje. Predstavljamo predloge za oblikovanje ukrepov prihodnje skupne kmetijske politike. Zadevajo subvencioniranje tehnoloških in infrastrukturnih izboljšav za zmanjšano onesnaževanje vode s fitofarmacevtskimi sredstvi. Na kmetijsko ministrstvo in v širšo razpravo so jih posredovali partnerji projekta TOPPS. Preverjamo tudi, s katerimi ovirami se spoprijemajo pridelovalci zelenjave na poti vzpostavitve sheme Izbrana kakovost za zelenjavo, ter predstavljamo uspešno zgodbo proizvodnje ekološkega konjskega komposta, ki se je razvila iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Dunaj ima sacherjevo, Linz linško in Bad Godesberg črni gozdiček. Kaj pa Slovenija? Kako to, da nimamo svoje značilne torte? Preverjamo v Torkovem kvizu, kjer danes diši po kakavu, kjer stepamo beljak za sladkorno glazuro in iščemo navdih za Pavlovo torto.
Na Cipru so našli 9 tisoč let star grob, v katerem je bila poleg človeka namerno pokopana mačka. Dolgo zgodovino udomačevanja mačk imamo, kar pa pomeni, da tudi njihovo vedenje opazujemo že dolgo. Kaj so nas naučile? Preverjamo v Torkovem kvizu!
Evropska unija le stežka odpira svoja vrata. Združeno kraljestvo mukoma odhaja že tri leta, Severna Makedonija si že bistveno dlje želi vstopiti. Sprašujemo se, kako razsodne so bile v zvezi s tem ta teden odločitve evropskih voditeljev. Tudi Španija se krčevito upira odhodu bogate Katalonije, kjer so nemire tokrat izzvale obsodbe političnih in civilnodružbenih voditeljev. Preverjamo, ali bo prekinitev turške vojaške operacije na severu Sirije dejansko prinesla umiritev razmer. Tega si Evropa želi tudi zaradi bojazni glede novih beguncev na svojih mejah. V Sloveniji je prav odločitev ustavnega sodišča v povezavi z obravnavo tujcev na meji znova izzvala tudi razmislek o zrelosti slovenskih institucij. In ta je še toliko bolj na mestu, ko gre za dogajanje v zvezi s Sovo in njenimi nadzorniki, nenazadnje pa tudi za neuspešen poskus kopičenja poslanskih privilegijev. O vsem tem v oddaji pod taktirko Matjaža Trošta.
Med njimi so tudi takšne, ki še niso bile objavljene v naši Drugi jutranji kroniki ali na MMC.
Pravijo, da moč in vitalnost katerekoli nacionalne literature v 21. stoletju še zdaleč nista odvisni samo od del visoke umetnosti, ampak tudi od kvalitete, od dovršenosti in prepričljivosti žanrskega leposlovja. Če to drži, tedaj bi na Slovenskem lahko zazvonil kak alarm za preplah. Pri nas namreč že po tradiciji taka dela označujemo za nižjo in manj vredno literaturo, spričo česar najbrž ni posebej presenetljivo, da doslej ne znanstvenofantastične ne erotične ne grozljive zgodbe domačih avtorjev še niso zares osvojile slovenskih bralskih množic. So jih pa v zadnjih letih vsaj kriminalke. V tem smislu sta bila posebej odmevna zagonetna primera, ki ju je inšpektor Taras Birsa razreševal v dveh nespornih uspešnicah alpinista, novinarja in – zahvaljujoč romanu Svinjske nogice – pred slabim desetletjem tudi že s kresnikom nagrajenega pisatelja Tadeja Goloba. Kakšen recept je torej uporabil Golob, da je s kriminalkama Jezero in Leninov park zdaj obsedel slovensko bralsko občinstvo? – Preverjamo v tokratnem Intervjuju na Prvem.
Kako se privajamo na nakupovanje brez brezplačnih plastičnih vrečk? Se zavedamo, da moramo začeti razmišljati o tem, da plastičnih vrečk sploh ne bomo več uporabljali? Katere korake lahko naredimo v tej smeri? Preverjamo med trgovci in kupci.
Skupina Bališ je v Šentjanžu v Rožu predstavila svoj najnovejši album z naslovom 11 stopinj. Več o albumu, koncertu in odzivu občinstva lahko slišite v oddaji. Preverjamo, kakšni so konkretni razultati projekta Eduka 2, enega od projektov v okviru čezmejnega sodelovanja Slovenije in Italije. Gostimo Valentino Novak, učiteljico - asistentko, ki poučuje slovenščino na dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku. V Benečiji pa obiščemo brata Zuanella, Boža in Pasqualeja, duhovnika, ki jesen življenja skupaj preživljata v vasici Matajur. Prisluhnite!
Preverjamo mit, ali obstaja korelacija med tipom avtomobila in vedenjem voznikov. Ali volvo res vozi več levičarjev in veganov? Ali vozniki audijev res ne uporabljajo smernikov? Ali majhni res vozijo velike? So veliki res agresivnejši?
Časi kulturi niso naklonjeni. Umetniške prakse niso viralna dejavnost in vse redkeje so deležne kaj več kot le obrobne pozornosti. Je to zato, ker kulturni trg v Sloveniji ne obstaja? Ker ne deluje dobro? Je umetnost dandanes odveč? Kakšni so stranski učinki kulturne diete sodobnega časa? Preverjamo v Intelekti. Foto:StockSnap/Pixabay
Novo šolsko leto tudi rojakom v sosednjih državah prinaša številne izzive. Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in ali se obetajo kakšne spremembe? Preverjamo, kaj prinaša razvojni program slovenskega Porabja in gostimo predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev Janeza Stergarja, zaslužnega, da je Ljubljana dobila park Ángele Piskernik. Ena prvih slovenskih univerzitetno izobraženih žena, naravoslovka in pedagoginja ter mednarodna priznana varuhinja narave je bila, kljub svoji pomembni vlogi, v Sloveniji prezrta. Zakaj? Nekaj minut namenjamo tudi poeziji. Reška rojakinja Marije Šenk je namreč izdala svojo 8. pesniško zbirko.
Preverjamo trditve in obljube politikov pred volitvami
Še zadnjič pred volitvami preverjamo izjave politikov, parlamentarnih in neparlamentarnih. Izrečene so bile v sredinem soočenju na našem radiu, pa tudi v volilnih soočenjih na TV Slovenija in POP TV.
V teh dneh na soočenjih in nasploh v medijih slišimo in preberemo kar nekaj izjav politikov, kandidatov za državnozborske volitve, ki ne držijo. Nekaj jih predstavimo vsak petek ob pol petih na Prvem programu Radia Slovenija in v podcastu Preverjamo dejstva.
Preverjamo trditve in obljube politikov pred volitvami
V teh dneh na soočenjih in nasploh v medijih slišimo in preberemo kar nekaj izjav politikov, kandidatov za državnozborske volitve, ki ne držijo. Nekaj jih predstavimo vsak petek ob pol petih na Prvem programu Radia Slovenija in v podcastu Preverjamo dejstva.