Podcasts about vrstijo

Vrstijo se odzivi na odločitev ameriškega zveznega sodišča, da razveljavi vzajemne carine, ki jih je napovedal predsednik Donald Trump. Kitajska je pozvala Združene države, naj v celoti prekličejo - po njenem - nezakonite enostranske carinske ukrepe. Britanske oblasti pa menijo, da je odločitev sodišča šele prvi korak sodnega postopka. Ameriška vlada se je sicer že pritožila na omenjeneno odločitev. Druge teme: - Izrael ob nadaljevanju napadov na Gazo načrtuje nove naselbine na Zahodnem bregu. - Moskva v pričakovanju odgovora Kijeva na predlog za nadaljevanje mirovnih pogovorov. - Vlada zavrača očitke, da bo država vnaprej pobrala 250 milijonov evrov prispevkov za dolgotrajno oskrbo.

Vrstijo se odzivi na včerajšnjo umestitev papeža Leona XIV. Vodja centra za duhovne poklice v mariborski nadškofiji s. Štefka Klemen je prepričana, da gre za pravega človeka za današnji čas. Fokolarin Silvester Gaberšček pa je v njem prepoznal karizme zadnjih njegovih predhodnikov.

Indija je sinoči izvedla več zračnih napadov na cilje v Pakistanu. Kot so navedli v New Delhiju, gre za odgovor na aprilski smrtonosni napad na indijski del Kašmirja. Islamabad medtem napoveduje povračilne ukrepe. Drugi poudarki oddaje: - V Vatikanu se bo popoldne začel konklave, na katerem bodo volili novega papeža. - Evropska komisija predstavila načrt dokončne opustitve rabe ruskih fosilnih goriv do konca leta 2027. - Inter prvi finalist nogometne lige prvakov, v drugem polfinalu se bosta drevi pomerila PSG in Arsenal.

V starosti 88 let se je zjutraj poslovil papež Frančišek. Umrl je dan po tem, ko se je na velikonočno nedeljo pojavil na Trgu svetega Petra in pozdravil več deset tisoč zbranih vernikov. Kot so sporočili iz Vatikana, bo pogreb papeža v devetih dneh, konklave za izvolitev njegovega naslednika pa v enem mesecu. Iz sveta se vrstijo številni izrazi sožalja in pokloni preminulemu papežu. - Slovenski škofje izpostavili papeževo nesebično služenje, predsednica republike njegov glas za mir in pravičnost - Svetovni voditelji poudarili papeževa prizadevanja za ranljive in dialog - V Ukrajini po izteku prekinitve ognja številni ruski napadi. Trump upa na dogovor v tednu dni

Vrstijo se opozorila o začetku svetovne trgovinske vojne, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel carine za uvoz s celotnega sveta. Evropska komisija vztraja pri pogajanjih, a iz Bele hiše prihajajo izjave, da se o carinah ne nameravajo pogajati. Kanada je medtem že uvedla povračilne, 25-odstotne carine na nekatera ameriška vozila, Velika Britanija pa sestavila seznam ameriških izvoznih artiklov, ki bi jih lahko ocarinila. Odzivi iz Slovenije so podobni kot drugod po Evropi: nihče ni zares presenečen, nerazumno potezo Združenih držav vsi obžalujejo in pozivajo k premišljenemu odzivu. Slovensko gospodarstvo bo posledice čutilo predvsem posredno, negativno bo nanj vplivala tudi negotovost.

Predlog novele zakona, ki bi razmejil javno in zasebno zdravstvo, je razlog za današnjo burno razpravo v državnem zboru. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel na kritike odgovarja, da je smer zakona takšna, da zagotavlja večjo preglednost in jasnost ureditve dela v javnem in zasebnem sektorju. Poslanci so na različnih bregovih predvsem glede člena o neprofitnosti koncesionarjev, trenja so tudi v koaliciji. Druge teme: - Zimski dodatek, ki ga prinaša pokojninska reforma, bo prvič izplačan že novembra letos. Popolna novost reforme pa so dodatni odmerni odstotki na račun služenja obveznega vojaškega roka, ki ga bodo lahko uveljavljale tudi ženske. - Vrstijo se odzivi na ameriško napoved o 25-odstotnem zvišanju carin na uvoz avtomobilov. V Bruslju kot prvi korak poudarjajo dialog, tudi gospodarska zbornica Slovenije poziva k temeljitemu premisleku. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal pravi, da mora Evropa pogledat, kje je lahko najboljša in se opreti na lastno znanje in produkte in delati na tem. - Današnje kvalifikacije smučarskih skakalcev napovedujejo odličen konec tedna v dolini pod Poncami. Med sedmerico Slovencev, ki je uspešno prestala kvalifikacije pred jutrišnjo tekmo, je bil na četrtem mestu najboljši Domen Prevc. Dejal je, da skoki še niso bili idealni.

Danes zaznamujemo mednarodni dan žensk. Tokratni poteka pod geslom Za vse ženske in dekleta: Pravice. Enakost. Opolnomočenje. Vrstijo se opozorila o nujnosti boja proti neenakosti in diskriminaciji ter iskanju načinov za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in za zmanjševanje posledic draginje pri starejših ženskah ter o nujnosti preprečevanja nasilja nad ženskami. Ob tej priložnosti se je pri nas, pa tudi v tujini, zvrstilo več prireditev in shodov. Drugi poudarki oddaje: - Razmere v Ukrajini razgaljajo nepripravljenost Evrope na spremembe - Vladne sile naj bi v Siriji ubile 340 alavitov, večinoma civilistov - Smukača Hrobat in Naraločnik v Kvtifjellu blizu stopničk; skakalec Zajc v Trondheimu brani zlato

V svetu se vrstijo obsodbe predloga ameriškega predsednika Donalda Trumpa o preselitvi Palestincev iz Gaze. V Arabski ligi poudarjajo, da bi uresničitev predloga pomenila ponovitev nakbe, torej katastrofe, ko je iz Izraela pobegnilo 800 tisoč Palestincev. Iz Bele hiše odgovarjajo, naj kdo ponudi boljši predlog. Medtem v Gazi še vedno ni trdnega miru, ljudje skušajo začasen dom poiskati pod šotori. V oddaji tudi o tem. - Evropska komisija načrtuje povečanje konkurenčnosti ter okrepitev gospodarske odpornosti Unije - Lastniki invalidskega podjetja CSS na skupščini razveljavili likvidacijo - V mariborski občini vpisujejo otroke v prvi razred osnovnih šol

Kako napredujejo pogajanja glede pokojninske reforme? Na našem radiu smo pridobili vladni dokument o njeni vsebini, ki razkriva, da bodo spremembe pokojninske zakonodaje postopne, v polnosti bi začele veljati leta 2034. Druge teme: - Vrstijo se ostri odzivi na ameriško uvedbo sankcij proti uradnikom Mednarodnega kazenskega sodišča - Družba 2TDK: Turško podjetje Yapi Merkezi ne zapušča projekta Drugi tir - Obiskovalce v Vrbi bo letos pričakalo gradbišče, prihodnje leto pa sodoben kulturni center

Vrstijo se kritike na izjave o ameriškem prevzemu Gaze in izselitvi Palestincev v sosednje države. Ob tem so se številni svetovni voditelji zavzeli za rešitev dveh držav. Pri tem vztraja tudi arabski svet, je med bližnjevzhodno turnejo dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Drugi poudarki oddaje: - Postavljeni pravni temelji mednarodnega sodišča za pregon ruskih voditeljev zaradi vojne v Ukrajini. - V Sarajevu izpustili peterico, prijeto včeraj v preiskavi novembrskega mafijskega umora v Ljubljani. - Kmetom, ki uporabljajo namakalne sisteme, so se zneski na položnicah za elektriko zaradi omrežnin podeseterili.

Vrstijo se odzivi na današnjo vladno sprejetje predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Da novela razmbremenjuje zdravnike in druge delavce ter da bo njihovo delo bolj enakomerno, meni pristojna ministrica Valentina Prevolnik Rupel. Zdravniška zbornica medtem sporoča, da novela ne bo rešila problemov v zdravstvu; v sindikatu Fides pa so prepričani, da gre za dokaz pristopa urejanja razmer, od katerega pacienti ne bodo imeli ničesar. Drugi poudarki oddaje: - Kljub napovedanemu premirju v Gazi Izrael nadaljuje napade po enklavi. - Marta Kos v Podgorici Črni gori zagotovila podporo na poti v Evropsko unijo. - V Sloveniji je bilo minulo leto najtoplejše v zadnjih 75-ih letih

Morija v Gazi se bo po 15-ih mesecih - kot kaže - vendarle končala. Vrstijo se namreč informacije, da sta Izrael in Hamas sprejela dogovor o prekinitvi ognja v Gazi in izmenjavi izraelskih talcev za palestinske zapornike. Drugi poudarki oddaje: - Odstop generalnega direktorja policije Jušića v koalicijske vrste prinesel olajšanje. - Ministrstvo za delo preverja možnost razveljavitve likvidacije invalidskega podjetja CSS iz Škofje Loke. - Z območja zrušitve strehe športne dvorane Vrbanska v Mariboru začeli odvažati odpadni material.

Združeni narodi so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja konflikta med Izraelom in hutijevskimi uporniki v Jemnu. V včerajšnjem izraelskem napadu na več krajev v Jemnu je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Med cilji napada je bilo tudi mednarodno letališče v prestolnici Sana, kjer je bila prav tedaj delegacija OZN; en član delegacije je huje ranjen. Drugi poudarki oddaje: - Moskva je odprta do predloga, da bi mirovna pogajanja z Ukrajino gostila Slovaška - Nemški predsednik razpustil parlament, volitve bodo konec februarja - V Zdravstvenem domu Litija so leto zaznamovale številne naložbe

V Sloveniji se ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti spominjamo uradne razglasitve rezultatov plebiscita o samostojnosti 26. decembra 1990. Na njem je 95 odstotkov udeležencev glasovalo za samostojno in neodvisno Slovenijo. Po 34-tih letih pa poznavalci različnih področij ugotavljajo, da politika nima vizije o prihodnosti. Drugi poudarki oddaje: - Vrstijo se opozorila, da Izrael v Gazi nadaljuje kršitve mednarodnega prava. - Azerbajdžanski viri: potniško letalo naj bi včeraj sestrelila ruska vojska. - Gorski reševalci našli truplo madžarskega pohodnika.

Vrstijo se odzivi na prekinitev ognja med Izraelom in Hezbolahom, ki je začela veljati pred štirimi urami. Ameriški predsednik Joe Biden in francoski predsednik Emmanuel Macron sta v skupni izjavi poudarila, da bo dogovor ustvaril pogoje za vnovično vzpostavitev trajnega miru. Kot je poudaril Biden, varnosti Izraelcev in Libanoncev ni mogoče doseči le na bojišču, temveč s trajno prekinitvijo ognja. Izraelska vojska je medtem posvarila prebivalce južnega Libanona, naj se še ne vračajo domov. Drugi poudarki oddaje: - V Evropskem parlamentu danes potrjevanje nove Evropske komisije. - Na današnjem vrhu slovenskega gospodarstva med ključnimi temami vprašanje oskrbe z energenti. - Liga prvakov: med klubi, v katerih igrajo slovenski reprezentanti, visoka zmaga Atletica ter poraza Leipziga in Slovana.

Konkurenčnost evropskega gospodarstva je po besedah predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela razlog za zaskrbljenost. Voditelji članic Evropske unije skušajo na neformalnem srečanju v Budimpešti uskladiti podrobnosti za sklenitev evropskega dogovora o konkurenčnosti. Med udeleženci sta tudi predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde in avtor poročila o konkurenčnosti Evropske unije v prihodnje Mario Draghi. Ta meni, da je ukrepanje po ameriških predsedniških volitvah še nujnejše. Druge teme: - Vrstijo se obsodbe sinočnjega napada na izraelske nogometne navijače v Amsterdamu. - Parafirana še dva dokumenta v okviru pogajanj za reformo plač v javnem sektorju. - Sodniško društvo: napad na hišo brežiškega sodnika zavržno dejanje.

Nezadovoljstvo po seji socialnih partnerjev: Krizna shema skrajšanega delovnega časa še precej daleč.Mojca Škrinjar: Ravnatelj je danes šibak zaradi veljavnega postopka izbiranja.Voditelji Evropske unije sklenili novi evropski dogovor o konkurenčnosti.Vrstijo se obsodbe spopadov med podporniki Palestincev in Izraelci v Amsterdamu.Vreme: Ponoči in jutri bo deloma jasno, po nižinah v notranjosti bo precej megle in nizke oblačnosti.

Vrstijo se odzivi na vnovično izvolitev Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Zmagovalcu včerajšnjih predsedniških volitev je čestital tudi slovenski politični vrh. Zunanja ministrica Tanja Fajon je poudarila, da Združene države ostajajo ključna zaveznica Slovenije. Medtem ko v politiki odzvanjajo napovedi in želje po nadaljnjem sodelovanju, je med gospodarstveniki slišati tudi skrbi glede morebitnih sprememb v gospodarski politiki. Ostali poudarki oddaje: V izraelskih napadih na libanonsko mesto Balbek več 10 smrtnih žrtev Po uničujočih poplavah v Španiji še vedno pogrešanih približno 90 ljudi Na seji parlamentarnega odbora za zdravstvo tudi o možnostih za skrajšanje čakalnih vrst

Zaradi poglabljanja krize v nemški avtomobilski industriji se na odpuščanja pripravljajo tudi pri nas. Dve tretjini podjetij v panogi naj bi razmišljalo o zmanjševanju števila zaposlenih. Delodajalci pozivajo vlado k subvencioniranju čakanja na delo in krajšega delovnika. Ministrstvo za delo je pripravilo nabor ukrepov, uveljavitve pa ni pričakovati pred novim letom. Drugi poudarki oddaje: - Izrael prepovedal delovanje agencije Združenih narodov za pomoč Palestincem - Za koliko se bodo zaradi plačne reforme v javnem sektorju zvišali stroški občin? - Dobitnika Jenkove nagrade prvič dva pesnika - Miljana Cunta in Robert Simonišek - Prestižna zlata žoga španskima nogometašema Rodriju in Aitani Bonmati

Vrstijo se odzivi na smrt vodje palestinskega gibanja Hamas Jahje Sinvarja, ki je bil ubit v napadu izraelske vojske. Ameriške oblasti so uboj Sinvarja označile kot dober dan za Izrael, Združene države in svet. Francoske, nemške in britanske oblasti medtem Hamas pozivajo, naj končno osvobodi izraelske talce. Kot je dejal francoski predsednik Emanuel Macron, je treba zdaj končati vojaške operacije in nato sprejeti premirje v Gazi. "Za to si prizadevamo z vsemi parnetji - Izraelci, Arabci in Američani. Okrepiti je treba tudi človekoljubne operacije, ki so za zdaj na najnižji točki," je še poudaril Macron. Drugi poudarki oddaje: - Biden v Nemčiji evropske partnerje pozval, naj ne pozabijo na Ukrajino. - Deli Italije in Francije pod vodo. - Po požaru v blejskem hotelu po prvih ocenah velika gmotna škoda.

Sinočnji iranski napad na Izrael s 180-imi balističnimi raketami je povzročil dodatno zaostrovanje krize na Bližnjem vzhodu in okrepil strahove pred izbruhom širšega regionalnega konflikta. Napad ni terjal žrtev ali povzročil večje škode, Izrael pa je že zagrozil z maščevanjem. V oddaji tudi: - Ruska vojska osvojila mesto, ki je veljalo za središče ukrajinskega odpora v Donbasu - Pristojni parlamentarni odbor potrdil: referendum o JEK 2 bo 24-ega novembra - Terme Čatež po dveh propadlih poskusih prodaje hotela Acquapark Žusterna zdaj v prenovo

Vrstijo se odzivi na enega od najsilovitejših izraelskih napadov na Libanon v enem letu. Izraelske sile so v 20-ih minutah napadle približno 70 ciljev, predvsem raketne sisteme šiitskega gibanja Hezbolah. Ameriške, francoske in britanske oblasti poudarjajo, da stopnjevanje nasilja na Bližnjem vzhodu ni v interesu nikogar. Kot je dejal francoski predsednik Emanuel Macron, diplomatska pot obstaja. Je zahtevna, vendar se za to zavzemajo z vsemi svojimi partnerji. Prav tako je po njegovem nujno ohraniti celovitost, varnost in suverenost Libanona. Izraelske oblasti medtem napovedujejo nadaljevanje vojaških akcij. Ostali poudarki oddaje: - Stavka Fides vstopa v deseti mesec. Pogajanja še vedno brez napredka - Šolarji ob trditvah o urejenih prevozih po celotni državi opozarjajo na še vedno nerešene težave - Obnova po katastrofalnih poplavah na Spodnjem Avstrijskem lahko traja tudi več let

Kolesarskega asa Primoža Rogliča od zmage na kolesarski dirki po Španiji loči le še nocojšnja nekaj več kot 24 kilometrov dolga vožnja na čas. V skupnem seštevku ima pred Avstralcem Benom O'Connorjem dve minuti in dve sekundi prednosti. Drugi poudarki oddaje: - Zaradi uboja treh Izraelcev na nadzorni točki z Jordanijo, Izrael zaprl vse mejne prehode s sosedo. - Vrstijo se pozivi k izboljšavi predloga novega zakona o gospodarskih javnih službah oskrbe s pitno vodo. - V kraškem vinorodnem okolišu se končuje trgatev belih sort.

Med Izraelom in libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah je potekala najsilovitejša izmenjava ognja v minulih mesecih. Hezbolah je izstrelil več kot 300 raket in brezpilotnih letalnikov nad judovsko državo, kot povračilo za umor visokega poveljnika gibanja Fuada Šukra minuli mesec. Po besedah vodje Hezbolaha Hasana Nasrale, je bila glavna tarča njihovega napada izraelska vojaška baza Glilot v bližini Tel Aviva. Izrael trdi, da je bil napad Hezbolaha neuspešen in da je preventivno posredovanje izraelske vojske preprečilo obsežnejši odgovor gibanja. Obe strani napovedujeta možnost nadaljnjih napadov.

Stopnjuje se vročica pred uradnim slovesom kapetana zlate košarkarske reprezentance. Goran Dragić se bo od poklicne kariere uradno poslovil na jutrišnjem spektaklu, za drevi pripravljajo dobrodelno dražbo. Na današnjem poslovno-športno-družabnem dogodku so med drugim poudarili, da se vlaganje v šport splača. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež meni, da se splača vlagati tudi v segmente, ki niso najbolj izpostavljeni, ker ustvarjajo zaupanje v lokalnem okolju, nove generacije strank in nove generacije zaposlenih. Druge teme: - Prvi primer ohromelosti zaradi virusa otroške paralize v Gazi po četrt stoletja - Obisk indijskega premiera v Kijevu v znamenju posredovanja med Ukrajino in Rusijo - Spodbudni turistični podatki bi lahko bili še boljši ob ustreznejši letalski povezljivosti

Vrstijo se čestitke zlati judoistki Andreji Leški, ki je Sloveniji na OI priborila prvo odličje.Sekretar Leben po ogledu posledic ujme v Črni za dodatno zaščito ogroženih območij.V Sloveniji letna inflacija upadla na 1,3 odstotka.Izteka se zadnji dan za doplačilo dohodnine iz drugega svežnja informativnih izračunov.Župani istrskih občin zaradi trenutnih sušnih razmer podaljšali veliko požarno ogroženost.Bo zaradi likvidacije vodje Hamasa vojna v Gazi dobila regionalne razsežnosti?Požari v Dalmaciji večinoma pod nadzorom, pri gašenju je sodelovalo nad 1100 gasilcev.Velik prispevek prostovoljcev in prostovoljskega dela k splošni družbeni blaginji.ŠPORT: Slovenski rokometaši se bodo v Parizu ob 16. uri pomerili s Švedsko. Vreme: Jutri bo večinoma sončno, proti večeru in v noči na petek bodo plohe in nevihte.

Vrstijo se odzivi na najnovejši načrt za ustavitev ognja v Gazi, ki ga je predstavil ameriški predsednik Joe Biden. Hamas je predlogu naklonjen, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je v odzivu poudaril, da se njihovi pogoji za končanje vojne niso spremenili in da še vedno vključujejo uničenje Hamasa. Drugi poudarki oddaje: - Zadnja etapa volilne kampanje pred evropskimi volitvami. V Furlaniji-Julijski krajini istočasno tudi občinske volitve. - V Indiji konec šest tednov trajajočih parlamentarnih volitev; tretji mandat se obeta premierju Modiju - V Mariboru tradicionalni Športni vikend; dejavnosti na 20-ih prizoriščih.

Vrstijo se obsodbe izraelskega napada na begunsko taborišče v Rafi. Norveška, ki bo jutri z Irsko in Španijo priznala Palestino, je poudarila, da gre za kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Podobno je v Bruslju, kjer zasedajo zunanji ministri Unije, povedal visoki zunanjepolitični predstavnik povezave Josep Borrell. Kot pravi, je treba od Izraela zahtevati izvršitev odločitve Meddržavnega sodišča v Haagu, naj takoj ustavi ofenzivo v Rafi. Predlagal je tudi obnovitev misije Unije za podporo na zdaj zaprtem mejnem prehodu Rafa med Gazo in Egiptom. V Bruselj se preselimo čez nekaj trenutkov. V oddaji tudi: - Srečanje voditeljev Južne Koreje, Kitajske in Japonske: denuklearizacija Severne Koreje v skupnem interesu - Slovenija na področju socialnega podjetništva pod evropskim povprečjem - Kmalu začetek prenove Šmarske ceste v Kopru. Cilj: ločitev tranzitnega in lokalnega prometa

Iz sveta se vrstijo odzivi na včerajšnjo zgodovinsko zavezujočo odločitev Meddržavnega sodišča v Haagu, da mora Izrael takoj zaustaviti vojaško ofenzivo v Rafi, saj bi ta lahko privedla do delnega ali popolnega uničenja Palestincev v Gazi. Številne države in organizacije so pozdravile odločitev sodišča, ob tem pa pozvale varnostni svet Združenih narodov, naj zagotovi njeno uresničitev. Izrael je medtem sporočil, da bo kljub odločitvi sodišča nadaljeval napade. V oddaji tudi: - V Zagrebu potekal največji regionalni festival trajnostnega razvoja Greencajt. - 75 let javnega radijskega programa v Kopru. - Luka Dončić ob trojnem dvojčku odločil drugo tekmo finala zahodne končnice v košarkarski ligi NBA.

Pristojni so predstavili včeraj sprejeti program odprave posledic neposredne škode zaradi lanskih avgustovskih poplav na področju državne cestne in železniške infrastrukture. Minister za naravne vire Jože Novak je med drugim povedal, da se izredni sanacijski ukrepi na vodotokih, ki so bili izvedeni po poplavah, končujejo, trajne rešitve za reke pa prinaša petletni sanacijski program. V oddaji tudi: - Vrstijo se odzivi na sprejetje resolucije o genocidu v Srebrenici. - Alpina bo zaprla del proizvodnje v Žireh, brez službe naj bi ostalo 60 ljudi. - Letošnja desetnica Nataši Konc Lorenzutti za knjigo Jutri bom siten kot pes.

Meddržavno sodišče v Haagu je odločilo, da mora Izrael takoj ustaviti vojaško ofenzivo v Rafi in druga dejanja, ki bi lahko vodila v uničenje Palestincev v Gazi. Za palestinske oblasti je sodba mednarodno priznanje, da se mora vojna v Gazi končati, Izrael je obtožbe označil za lažne in gnusne.

Slovenija nima strategije na prehranskem področju, čeprav je hrana za vsako državo strateškega pomena. Vrstijo se prodaje prehranskih podjetji. Potem ko je pred kratkim Panvita prodala 51-odstotni delež hrvaški skupini M Plus s finančnimi skladi v ozadju, so včeraj iz Celjskih mesnin uradno sporočili, da prodajajo 40-odstotni delež hrvaškemu strateškemu partnerju, mesni industriji Pivac. Drugi poudarki oddaje: - Združene države Amerike z ostrimi odzivi na zahtevo tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča za aretacijo voditeljev Izraela in Hamasa - V Iranu žalne slovesnosti ob smrti predsednika Ebrahima Raisija, njegov položaj bo začasno zasedel podpredsednik Mohamed Mohber - Plečnikovo nagrado, najvišje arhitekturno priznanje, dobil projekt nadkritja ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji

V Iranu so razglasili petdnevno žalovanje po smrti predsednika države Ebrahima Raisija in zunanjega ministra Hosejna Amirja Abdolahjana v nesreči helikopterja. Predsedniške dolžnosti bo začasno prevzel prvi podpredsednik Mohamed Mohber, ki mora v 50-ih dneh pripraviti vse potrebno za izvedbo predsedniških volitev. Medtem se iz sveta vrstijo izrazi sožalja. Druge teme: - Izrael napovedal okrepitev kopenske ofenzive v Rafi. - Premier Golob do konca meseca pričakuje zaključek stebrnih, do poletja pa tudi krovnih pogajanj o plačah v javnem sektorju. - Na srečanju v Murski Soboti svoje raziskovalne naloge predstavljalo 390 mladih.

Dogajanje na Bližnjem vzhodu bi se lahko v prihodnjih dneh dodatno zapletlo, saj Iran že od izraelskega napada na veleposlaništvo v Damasku grozi s povračilnimi ukrepi. Ameriška stran poskuša miriti z zatrjevanjem, da ni bila vpletena v napad, vseeno pa pričakuje iranski odgovor. Vrh izraelske vojske in politike sporoča, da je povsem pripravljen na napad . Drugi poudarki oddaje: - Guverner Banke Slovenije Vasle poudarja, da bo morebitna omilitev restriktivne denarne politike odvisna tudi od gibanja plač. - 350 zaposlenih Mariborske livarne v pričakovanju današnje skupščine, ki bo prinesla odločitev o njihovi prihodnosti. - Slovenske rokometašice v uvodu olimpijskih kvalifikacij izgubile proti Nemčiji, vstopnica v Pariz je še vedno dosegljiva.

Varnostni svet Združenih narodov je po skoraj šestih mesecih vojne v Gazi sprejel resolucijo s pozivom k takojšnji prekinitvi ognja do konca muslimanskega svetega meseca. Za dokument je glasovalo 14 članic od 15-ih, Združene države Amerike so se vzdržale. Sprejetje resolucije je uspeh, pomemben tudi za slovensko diplomacijo, ki ji je uspelo okrepiti glas nestanih članic varnostnega sveta. V oddaji tudi: - Vojni v Gazi bosta namenila pozornost tudi nemški kancler Olaf Scholz in predsednik vlade Robert Golob na Brdu pri Kranju, stališča obeh držav o prekinitvi ognja različna. - Aprila bo operativen sklad za obnovo po avgustovski ujmi; letos pričakujejo 240 milijonov evrov prilivov. - Slovenski nogometaši drevi v Stožicah na drugi pripravljalni tekmi za letošnje evropsko prvenstvo gostijo Portugalsko.

Današnjo odločitev Varnostnega sveta Združenih narodov, da potrdi resolucijo s pozivom k takojšnjemu premirju v Gazi, je pozdravil tudi premier Robert Golob. Poudaril je, da je zdaj skrajni čas, da se besede spremenijo v dejanja in da pristojni resolucijo začnejo izvajati na terenu. Predsednica Nataša Pirc Musar pa je ob tem Izrael pozvala, naj prispeva svoje delež k izpolnjevanju resolucije.

Piše Bojan Sedmak, bere Jure Franko. Uroš Zupan že desetletja poleg prevladujoče poezije pri različnih založbah objavlja tudi prozo, esejistiko in spominske zapise, pregnetene s premisleki o literaturi in popularni kulturi. Zbirka Strašen Kitajec pa se tokrat izkazuje z umetniškim pripovedništvom v triindvajsetih črticah in kratkih zgodbah. Za prve je značilna tematska in motivna osredotočenost na en sam pripetljaj, obdan z ustrezno meditacijo, za kratke zgodbe pa velja vsaj toliko določitev, kot je praks v delavnicah kreativnega pisanja. Kakšni so zastavki, rezultati in učinki novega Zupanovega pisnega podviga? Premalo je reči, da se skoraj polovica besedil začenja z besedo »nekoč«, da so vse zgodbe v pretekliku ali da se vijejo iz anekdot v fantastične vinjete. Elementov, ki izstopajo, je več: postopno sintetično pripovedovanje neverjetnih dogodivščin z realistično dikcijo; farsičen nadev v večini zaokroženih enot; humor, ki temelji na pretiravanju z nemogočim, vseprisotna dvoumna perspektiva ter mnogo imen z domače in svetovne literarne in glasbene scene … Prav slednje sicer ni najbolj značilno za črtice in kratke zgodbe, a Zupan se v njih ne odtegne od obilnega nanašanja na bližnje in daljne ustvarjalce, ki mu veliko pomenijo. Vrstijo se stanovski prijatelji in znanci, predstavljeni skozi hudomušno optiko avtorja, ki jih prosto uporablja za izvedbo svojih idej. Podobno so drug drugega v prejšnjem stoletju obdelovali nadrealisti, med slovenskimi pisci pa je tovrstni koncept enkrat uporabil Goran Gluvič. Najsi gre pri tem za tipološko analogijo z Daniilom Harmsom, s podobnimi zabavnostmi iz modernizma ali celo s kakšno avtorjevo lastno pesmijo, v kateri je na primer nekoč karikiral domačega pop estradnika, Zupanovi ironični posegi izbranim modelom ne bi smeli biti moteči, saj so prostodušno iskrivi. A zaradi plejade intelektualcev v teh besedilih knjige Strašen Kitajec ne bi bilo smiselno priporočiti komu, ki bi ga kot neukega bralca hoteli navdušiti za umetniško pripovedovanje. Ta bi v njej prepoznal Bruca Leeja, Sylvestra Stallona ali Diega Maradono, številnih domačih slovstvenih svetih duhov, vključno z očetom in s sinom Kos, pa najbrž ne. A nič hudega. Dobesedno, saj se v teh zgodah ne zgodi nič zares hudega. V avtorjevo areno življenja mirno vstopajo osebe iz hramov kulture, ne da bi se pri tem zgodilo karkoli usodnega; na primer kaj bolj pretresljivega v skladu z dobo vojn, ki trenutno potekajo po svetu; hvala naključjem, tukaj in zdaj za zdaj le za zasloni. Avtor si ne beli glave z aktualno politično in ekonomsko stvarnostjo, nenehno navaja tipe iz knjig, filmov, plošč in ploščkov. V najdaljšo, edino tretjeosebno, vojaško prigodo v zbirki poseže glas pevca White snakes. V pretresljivo zgodbo o nesreči na nekem kopališču Človek ptica je vstavljena neka Audnova pesem. V zaključni črtici z nadihom znanstvene fantastike Obljubljeni svet se pojavi hit iz osemdesetih Simply Irresistable; ko naj bi se prvoosebni junak izkrcal v neznano, raje obsedi v medgalaktičnem plovilu in začne koketirati s stevardesami, morebitno apokalipso čaka na zložljivem lovskem stolčku, s smrekovim mazilom in pletilkami v rokah. Pri tem se Zupan vztrajno nanaša na slavna imena v fantazijskih humoreskah; ko na primer v črtici Deja Vu v trboveljski gostilni pije s trojico Crosby, Stills, Nash in z Neilom Youngom. Temu v nekem trenutku začne govoriti v uho »helpless, helpless, helpless«, Young pa mu početje dobrodušno komentira, češ da »to ni slabo, pravzaprav je zelo dobro«. In ko v blagi srhljivki Polnočna maša avtor skrivaj spremlja seanso anonimnih spletnih komentatorjev, se mu ob opisu morbidnega dogajanja pojavijo Široko zaprte oči Stanleyja Kubricka. Če so ti teksti podobe iz sanj, očitno nimajo zveze z resničnostjo, kakršno so imele na primer Cankarjeve s prvo svetovno morijo; Zupanov Strašen Kitajec pač oživlja Šalamunovo ludizem. V tekstu Majhen razposajen psiček kot tak stopa po Ljubljani ob svojem idolu in vizualizira vse tiste pesnike, ki so mu pozneje po obrednem sprejemanju v pesniški Parnas oblikovali tesnobo vplivanja. V naslovni črtici si privošči kritiko kritikov literature in manijo pisanja romanov v liku univerzitetnega profesorja, ki se, naveličan teoretičnega dela, odloči napisati nekaj konkretno iskrenega o sebi, predvidoma o svojem alkoholizmu in perverzijah, kakopak v romanu. Tega protagonista uporablja tudi avtorica spremne besede Tina Kozin, ko v njej parafrazira slog, s katerim Uroš Zupan obdeluje slovenski slovstveni milje. In ko piska zaključi svojevrstno izvajanje z izstopajočim stavkom »na tej točki se pričnem dolgočasiti«, je čas za razmislek, ali se je mogoče z njo strinjati. Spremne besede naj bi se načeloma ločile od kritik, tako kot v recenzijah povzetki vsebin opravljajo bolj vlogo oglaševanja in pravzaprav niso ocene. Te namreč s subjektivnim vrednotenjem tvegajo, da z ostrino škodujejo avtorju ali povzročijo celo pretepe. Matej Bogataj, ki je nekoč objavil nekaj tehtnih odstavkov o kriterijih literarne kritike in pri tem ni pozabil omeniti fizičnih spopadov prizadetih kulturnikov, se v zgodbi Skrivnosti predmestnih gostiln družno z Janijem Virkom pojavi kot pretepač, ki se mlati z nekim Švedom. In potemtakem ni nenavadno, da se v pričujočih besedilih pojavijo tudi pisci à la Rebolj, Kleč, Filipčič kot odstopniki od povprečnega in normalnega vedênja. In še mnogi drugi z domače kulturne scene, ne nujno jasno imenovani, a poznavalcem znani. V črtici Mrtva riba tako nastopata bradača, dvakrat se lahko ugiba, kdo sta, ki skupaj napišeta kultno Peto nadstropje trinadstropne hiše, nakar gresta njuni življenjski poti vsaksebi, Zupan pa enemu njegovo smer politične kariere zameri tako, da rokovanje z njim na neki avdienci primerja z oprijemom mrtve ribe. To je popolnoma nasprotno »stisku roke kakšnega brkatega, strumnega, širokoplečega, vitalističnega štajerskega heideggerjanca«, ob čemer le popoln laik v slovenski književnosti ne bi prepoznal Andreja Brvarja. Anekdote iz literarnih okolij so nasploh v veliki meri podlaga za pripovedne poante, ki se v črticah raztezajo od prešerne zafrkljivosti do grotesknih nesmislov. V besedilu Skrivnosti knjižnic NUK obvladujejo brhke hostese, ki pivnajo »znoj s čel in obrazov ljudi, zatopljenih v debele knjige«, v Slovanski knjižnici pa po čitalnici namesto erotičnih hostes krožijo psi, med katerimi določene pasme znajo na pamet določene avtorje – Prešerna, na primer, gorenjski, Pavčka dolenjski, Kosovela kraški ovčar, B. A. Novaka pa rokokojsko sfriziran pudelj. V lahkotnih komičnih portretih brez večjih prask preživijo predstavitve Blatnik, Čar, Čučnik, Zajc, Živadinov, med redkimi ženskami Manca Košir in Barbara Pogačnik, seznam tujih ustvarjalcev bi bil na tem mestu predolg … Potreba uveljavljenega pesnika in esejista, da se loti pripovedovanja in ga pretežno napolni s komičnimi podobami iz intelektualne srenje, ima svoj smisel. Vprašanje je le, za koga bolj – za avtorja ali za bralce, med katerimi bodo morda najbolj bralno uživali tisti, ki so v tem pisanju omenjeni. Če se odmisli Zupanov izziv, da na pragu svojega sedmega desetletja preveri lastno duhovitost, kar mu prav dobro uspeva, je odgovor morda v želji, da svoj nepesniški opus preusmeri drugam od dosedanjega proznega iskanja izgubljenega časa med knjigami, ploščami, ploščki, potovanji, festivali, nagradami in duhovi, ki oplajajo njegovo delo. Ali pri tem kakšna besedila sodijo v boljši izbor tovrstnih epskih zvrsti ali pa nekatera morda ne delujejo podobno kot publicistika, ki v poglobljenih kolumnah prakticira blago satiro – to je dano v presojo vsakemu, še posebej zahtevnemu bralcu. V zbirki črtic in kratkih zgodb Uroša Zupana Strašen Kitajec je vsekakor velika mera jezikovnega mojstrstva, utrjenega z dolgoletnim avtorjevim pesnjenjem, posebej s tistim stilnim delom, ki se imenuje s tako imenovano narativno poezijo. Torej morda še bolj kot snov, tematika in ideje vabijo in usmerjajo tokratno bralno pozornost avtorjeve slogovne kvalitete, ki lirskim dušam omogočajo, da branijo svoj občutljivi teren pred plehko vsakdanjostjo. Uroš Zupan se te v svoji zadnji knjigi otepa na način, ki mu je zanimivo in zabavno slediti.

Ob mednarodnem dnevu žensk se vrstijo pozivi k enakopravnosti spolov pri zaposlovanju, plačilu za enako delo, skrbi za otroke in gospodinjstvo. Vrstijo pa se tudi opozorila, da je nasilje nad ženskami nedopustno. V prizadevanju za zaščito žrtev je vlada včeraj sprejela resolucijo o nacionalnem programu za preprečevanje nasilja v družini in nad ženskami. Minister za delo Luka Mesec je ob tem poudaril, da je nasilje nad ženskami najbolj nevralgična točka, ki jo moramo z vso politično občutljivostjo nasloviti. Druge teme: - Na političnem parketu skoraj ne mine dan brez novic o kadrovskih spremembah v kabinetu predsednika vlade, po nekaterih navedbah pa naj bi premier Robert Golob želel spremeniti tudi način dela poslanske skupine. - Avgustovske poplave so nekoliko zaustavile dinamiko aktivnosti na severnem delu tretje razvojne osi. Kljub zamudam je po mnenju ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek rok za dokončanje prvega dela tretje osi dosegljiv, to je čez štiri leta. - Ob vse večji humanitarni krizi v Gazi je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala odprtje humanitarnega koridorja med Ciprom in Gazo.

Začenja se sedmi teden zdravniške stavke, ko bodo v petek začeli veljati umiki soglasij zdravnikov k nadurnemu delu. Vrstijo se pozivi - tudi politike - h končanju stavke in reševanju odprtih vprašanj, a Fides vztraja, da se ne bo uklonil pritiskom, in nadaljuje stavko. V sredo naj bi se nadaljevala pogajanja za zdravstveni plačni steber, to popoldne pa bodo znova sedli za pogajalsko mizo sindikati javnega sektorja in vlada. Sindikati pričakujejo vladni predlog odprave plačnih nesorazmerij ter razpravo o višini regresa, ki bo izplačan marca. Druge teme oddaje: - Madžarska bo kot zadnja članica Nata po napovedih potrdila pridružitev Švedske zavezništvu - Izraelski vojni kabinet o ofenzivi na Rafo in morebitnem dogovoru o prekinitvi ognja v Gazi - Žlahtna komedijanta prihajata iz ljubljanske Drame, najboljša komedija iz celjskega gledališča - Druga zmaga košarkarske reprezentance v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo velik korak k uvrstitvi nanj

Vrstijo se obsodbe huliganstva na včerajšnji nogometni tekmi na Fazaneriji in izrazi sočutja s poškodovanimi. Tem se je med drugimi opravičil mariborski župan Saša Arsenovič, murskosoboški škof Peter Štumpf pa je pristojne pozval k odločnemu ukrepanju. Incident je obsodil tudi premier Robert Golob, ki je poudaril, da huliganstvo in nasilje nimata prostora v športu. Druge teme - Izraelski ultimat Hamasu pred začetkom kopenske ofenzive na Rafo - Prva izdaja ljudskih obveznic pri nas je bila izjemno uspešna - Ministrstvo Kamničanom pred protestom sporoča, da ne ukinja nujne medicinske pomoči, ampak jo krepi

Ljubiteljice in ljubitelje smučarskih skokov je razveselila vest o zmagi Lovra Kosa na tekmi v Lake Placidu v Združenih državah Amerike. Kot je povedal, je bila tekma zelo napeta. V finalu je z odličnim skokom pridobil pet mest, saj je prvo serijo končal na šestem mestu. Kos je tako dosegel svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. V oddaji boste slišali tudi: - Zaradi krepitve izraelskih napadov na mesto Rafa se vrstijo svarila pred humanitarno katastrofo. - Bruselj upa, da bo pakt o migracijah in azilu dokončno potrjen do aprila. - Ta konec tedna v znamenju pustnih prireditev.

Smo ena od redkih držav, ki je kulturi in pesniku posvetila državni praznik in dela prost dan - datum Prešernove smrti je praznik od leta 1945, državni praznik je postal leto pozneje, dela prost dan pa leta 1991. Vrstijo se poslanice o pomenu kulture, kot vsako leto nas tudi danes vabijo številni kulturni dogodki in prireditve, nekateri med njimi so posvečeni poeziji in Prešernu ali pa letošnjim Prešernovim nagrajencem. V prazničnem duhu je tudi današnja oddaja, v kateri bomo med drugim predstavljamo novi cikel Salon z razgledom, v okviru katerega je kot prvi gost nastopil pisatelj Vladimir Tabašević.

Ponoči se začenjajo obsežna dela na Dunajski cesti v središču Ljubljane. Graditev novega potniškega centra bo zahtevala veliko potrpljenja vseh udeležencev v prometu. Pristojni pozivajo k uporabi javnega prometa, zaradi del bodo sicer spremenjeni nekateri vozni redi ter poti vlakov in avtobusov. Druge teme: - Opolnoči bencin zunaj avtocest dražji za 1,4 centa, dizel za 1,2 centa - Vrstijo se svarila, da lahko zaradi vojne v Gazi v ognju konča ves Bližnji vzhod - Tretjo tekmo novoletne turneje v Innsbrucku dobil Avstrijec Hörl; najboljši Slovenec na četrtem mestu Kos

Iz sveta se vrstijo izrazi sožalja po današnjem strelskem napadu na filozofski fakulteti v Pragi, v katerem je bilo ubitih 15 ljudi, ranjenih pa več kot 20. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila pretresenost. Tudi češki premier Petr Fiala je izrazil globoko žalost. Kot je dejal je bilo veliko življenj, predvsem mladih, izgubljeno po nepotrebnem. Poudaril je, da za to grozljivo dejanje ni opravičila. Drugi poudarki oddaje: - Pri Postojni vlak zbil skupino delavcev Slovenskih železnic, dva sta na kraju umrla - Vlada in sindikati javnega sektorja parafirali dogovor o uskladitvi plač z inflacijo - Svetniki RTV-ja potrdili okrnjen programski načrt zavoda

V streljanju na univerzi v Pragi je bilo ubitih več kot 15 ljudi, najmanj 24 je ranjenih, nekateri huje. Po navedbah češkega notranjega ministrstva ni povezave s terorizmom. Strelec, sicer študent na univerzi, je prav tako mrtev. Policija je pred tem na domu storilca našla mrtvega tudi njegovega očeta. Vrstijo se izrazi sožalja; preiskava dogodka še poteka. Drugi poudarki: - Vzrok za železniško nesrečo v bližini Postojne, v kateri sta umrla dva delavca, še ni znan. - Vlada in sindikati parafirali dogovor o uskladitvi plač v javnem sektorju z inflacijo. - Združeni narodi: nevarnost lakote v Gazi vsak dan večja.

V Lendavi so položili temeljni kamen za graditev visokotehnološkega centra farmacevtske družbe Lek, največje naložbe v njihovi zgodovini. Po besedah premierja Roberta Goloba je Slovenija privlačna za tuje investitorje, ker ima dobro infrastrukturo. Druge teme: - Predstavniki Medicinske fakultete in ljubljanskega kliničnega centra so dosegli dogovor v sporu, ki izvira iz 43-milijonskega dolga UKC-ja do fakultete. - V parlamentu so začeli obravnavati zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. - Vrstijo se opozorila o vse bolj katastrofalnih humanitarnih razmerah v Gazi.

Premier Robert Golob je na vrhu gospodarstva izpostavil željo po obuditvi socialnega dialoga, kot ključni je navedel davčno reformo in zmanjšanje birokratizacije. Nujnost odprave davčnega in birokratskega balasta je poudaril tudi predsednik Gospodarske zbornice Tibor Šimonka. Več v oddaji, ki prinaša še: - Evropska komisija Sloveniji odobrila 100-milijonsko izplačilo za odpravo posledic poplav - Vrstijo se pozivi k vzpostavitvi trajnega premirja v Gazi - Neuspešen večer slovenskega moštvenega športa v evropskih tekmovanjih

Vrstijo se odzivi mednarodne skupnosti na včerajšnji začetek štiridnevne prekinitve ognja med izraelsko vojsko in palestinskim gibanjem Hamas. Premirje je pozdravil tudi ameriški predsednik Joe Biden, ki pa je ob tem znova podprl Izrael v boju s Hamasom. Strani sta včeraj izmenjali prve talce in zapornike. Gre za 13 izraelskih ter 39 palestinskih otrok in žensk. V oddaji tudi: - Zunanja ministrica Tanja Fajon s predstavniki Egipta in Jordanije o iskanju poti do miru v regiji - Poslanci na vnovičnem glasovanju podprli opozicijsko dopolnilo k zakonu o izvrševanju proračunov - Nagrado Društva novinarjev za življenjsko delo prejel Zoran Senković

V ponedeljek se je v Sloveniji začel teden splošnih knjižnic. Vrstijo se dogodki, s katerimi knjižničarji sporočajo uporabnikom, da jim knjižnice z opravljanjem svojega poslanstva ponujajo ključ do širokih obzorij. Knjižnice namreč že dolgo časa niso več zgolj prostor za hranjenje in izposojo knjig ter drugega knjižničnega gradiva. Kako uspešne so pri prilagajanju potrebam sodobnega uporabnika? Svetovalni servis z gostjo Vesno Horžen, predsednico Združenja slovenskih splošnih knjižnic.

Hamas in Izrael sta ob pomoči kátarskih, egiptovskih in ameriških diplomatov dosegla dogovor o štiridnevnem premierju v Gazi. V tem času naj bi Hamas izpustil 50 ugrabljenih žensk in otrok, iz izraelskih zaporov pa bo izpuščenih 150 palestinskih žena in otrok. V naslednjih fazah naj bi jih izpustili še več. Dogovor pa predvideva tudi vstop več sto tovornjakov s človekoljubno pomočjo in gorivom na vsa območja Gaze. Druge teme: - Državni zbor nadaljuje obravnavo proračunskih dokumentov, glasovanje to popoldne. - Na ljubljanski infekcijski kliniki zaradi povečanja števila primerov okužb dihal velika prostorska stiska. - Skrivalnicam s prodajo kompleksa Martex na Goriškem še ni videti konca.

Vrstijo se pozivi k premirju v Gazi in zaščiti civilistov. Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je danes poudaril, da so napadi na civilno prebivalstvo v nasprotju z osnovno zaščito, ki mu mora biti zagotovljena po mednarodnem pravu. Na skrb vzbujajoče naraščanje števila civilnih žrtev je opozoril tudi generalni sekretar Svetovne organizacije Antonio Guterres in ponovil poziv k prekinitvi napadov. V oddaji tudi o tem: - Finska zaradi množičnega prihoda migrantov na meji z Rusijo postavlja ograjo. - Minister Šarec bo odredil interni nadzor nad postopkom odvzema goveda na kmetiji blizu Krškega. - Novak Đoković do sedmega naslova na zaključnih turnirjih.

Največja bolnišnica v Gazi je ostala brez elektrike in je prenehala delovati. Tamkajšnji zdravniki poročajo, da je bolnišnica tarča silovitega bombardiranja, Izrael pa to zanika. Na arabsko-islamskem vrhu so medtem voditelji islamskih držav ostro obsodili vojno v Gazi in nasilje nad civilisti. Iranski predsednik Ebrahim Raisi je ob tem pozval k sankcijam proti Izraelu, še posebej v energetskem sektorju, ter k bojkotu izraelskih izdelkov. Ostali poudarki oddaje: Na množičnih protestih v več evropskih mestih zahteve po prekinitvi ognja v Gazi Predsednica Pirc Musar v Sneberjah: urejanje vodotokov in nasipov je naloga države Ob svetovnem dnevu boja proti odvisnosti opozorila glede dostopa mladoletnih do substanc

Na Lampedusi se je ta teden izkrcalo približno 11 tisoč migrantov, zato sta danes otok obiskali italijanska premierka in predsednica Evropske komisije. Ursula von der Leyen je Italiji obljubila več pomoči in učinkovitosti ter dopustila oblikovanje nove evropske pomorske misije, ki jo od Bruslja zahteva Rim. V oddaji tudi o tem: - Stoltenberg: mednarodna skupnost se mora pripraviti na dolgo vojno v Ukrajini. - Vrstijo se obsodbe incidentov, ki so spremljali včerajšnjo parado ponosa v Mariboru. - Zmagovalec kolesarske dirke po Španiji Sepp Kuss, Primož Roglič tretji; Kristjan Čeh v Eugenu drugi v finalu atletske diamantne lige.

Evropska unija se sooča s porastom števila prihodov migrantov, predvsem prek Sredozemlja. Pod največjim pritiskom je italijanski otok Lampedusa, ki ga je danes obiskala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ob tem je predstavila akcijski načrt za obvladovanje migracij in Italiji zagotovila, da lahko računa na Unijo. Še nekaj poudarkov iz oddaje: - Vrstijo se obsodbe incidentov, ki so spremljali včerajšnjo parado ponosa v Mariboru. - Stroka opozarja na nizko precepljenost proti virusu HPV. - Slovenskim školjkarjem orade pojedle večino letine klapavic.

Izjemen, neponovljiv in nenadomestljiv. Radijski pionir, velikan in genij. To je le nekaj odzivov na prezgodnje slovo velikega radijca Saša Hribarja. Včeraj je njegov glas še zadnjič odmeval prek radijskih valovih v legendarni oddaji Radio Ga-ga, nato pa je pozno popoldne za vedno utihnil. Utihnil je glas, ki je bil neutruden borec za kakovost osrednjega slovenskega javnega medija in osebnost, ki je štrlela iz povprečja. Drugi poudarki oddaje: - Potres z magnitudo 7,2 v Maroku terjal več kot 1000 smrtnih žrtev; 9 slovenskih državljanov po navedbah ministrstva na varnem. - Države skupine G20 kljub razhajanjem glede vojne v Ukrajini sprejele sklepno deklaracijo. V izjavi ni izrecne omembe ruske agresije. - Slovenski košarkarji svetovno prvenstvo končali na sedmem mestu; odbojkarji popoldne v lov za evropski četrtfinale.

Na območjih uničujočih poplav nadaljujejo sanacijo, razmere se sicer izboljšujejo, toda območja še niso varna. Tako glavne struge kot pritoki so še vedno polni proda, ki bi lahko ob večjem deževju povzročil težave. Po besedah pristojnega ministra Uroša Brežana bo intervencijski zakon omogočil dodatne koncesije oziroma kapacitete. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Vrstijo se pozivi k prilagajanju pridelave hrane zaradi podnebnih sprememb. - Ob 110. obletnici rojstva Borisa Pahorja v Trstu predstavili italijanski prevod risoromana Nekropola - Košarkarjem za uvod v svetovno prvenstvo zmaga, Roglič v boj za četrto rdečo majico

Zdravstveni resor je izjemno zahteven, zato pogoste menjave v njegovem vodstvu zavirajo udejanjanje sprememb v zdravstvu, opozarjajo vpletene strani. Po odhodu Danijela Bešiča Loredana s položaja ministra za zdravje bo njegov naslednik resor prevzel sredi mandata in začetih projektov. Druge teme oddaje: - Vrstijo se obsodbe ameriške odločitve o dobavi kasetnega streliva Ukrajini - Po Franciji kljub prepovedi protesti proti policijskemu nasilju - Osmo etapo Toura osvojil Danec Pedersen, Pogačar deseti

Zahtevali bomo zunanji nadzor na ljubljanski psihiatrični kliniki, je danes zatrdil minister za zdravje Danijel Bešić Loredan ter dejal, da bodo ostro obsodili vse dokazano nasilje. Odmevna medijska zgodba o domnevnem nasilju nad bolniki na kliniki ima po besedah njenega direktorja Bojana Zalarja trhle temelje. Druge teme: - Tik pred glasovanjem za nestalne članice v Varnostnem svetu Združenih narodov slovenski diplomati izpostavljajo svetle točke projekta - Vrstijo se obsodbe razstrelitve jezu Nova Kahovka; tako Nato kot Bruselj s prstom kažeta na Rusijo - Novi Svet RTV napoveduje pregled in nadzor vseh tekočih poslov sedanjega vodstva ter zahteva razveljavitev razpisa o merjenju gledanosti, poslušanosti in branosti

Slovenija je bila izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta v letih 2024 in 2025. Naša država je že v prvem krogu današnjega glasovanja v New Yorku prejela 153 glasov, kar je več kot dve tretjini, ki sta potrebni za izvolitev. Slovenija bo tako drugič v zgodovini nestalna članica najvplivnejšega telesa svetovne organizacije. V Zrcalu dneva tudi: - V Ukrajini zaradi zrušenja jezu poplavilo več krajev, Kijev in Moskva z medsebojnimi obtoževanji - Vodstvo ljubljanske psihiatrične klinike zavrača očitke o nasilju, ministrstvo sprožilo sistemski nadzor - Košarkarji Olimpije se niso prebili v finale Jadranske lige

Na vzhodu države se nadaljuje sanacija škode po obilnem deževju. Zaradi plazov je moralo več ljudi zapustiti svoje domove, ogromna škoda je nastala tudi na kmetijskih površinah. Vrstijo se pozivi vladi k sprejetju interventnega zakona. Kljub morebitnemu sprejetju zakona težav še ne bo konec, opozarja župan Žetal Anton Butolen, saj po njegovem tudi če zakon bo, bo problem dobiti geologe in izvajalce. Kot še dodaja, bi bilo potrebno skrajšati razpisne roke. Druge teme: - Pravosodno ministrstvo naznanilo sume kaznivih dejanj zaradi Janševega zapisa o državljanski vojni - Družba Petrol proti državi vložila tožbo za povrnitev škode ob regulaciji cen pogonskih goriv - Slovenski hokejisti proti Češki vodili prvi dve tretjini, na koncu visok poraz

Piše Nada Breznik. Bere Eva Longyka Marušič. Roman Marija Čuka Fojba je pripoved o travmatičnem obdobju za Slovence v Italiji pred in med drugo svetovno vojno ter po njej. V tem času so se stopnjevali poniževanje, preganjanje in grožnje s strani večinskega italijanskega prebivalstva in fašistične oblasti z Benitom Mussolinijem na čelu. Sprejetje rasnih zakonov, ki so Italijane povzdignili v izbrano raso, črnce, Jude in Slovane pa razglasili za manjvredne ljudi brez rodovnika in zgodovine, je takšno stanje uzakonilo. Med Slovenci v Italiji se je porajal sprva tih upor proti prepovedi slovenskega jezika in s tem potujčevanju osebnih imen in priimkov, ukrepom, ki so pomenili izničenje osebne in narodne integritete. Naraščal pa je tudi upor proti drugim nečloveškim ukrepom italijanske vlade, ki so z dekreti in razglasi kratili Slovencem osnovne pravice, jim grozili s poboji in jih tudi izvajali. Na desetine ljudi v Istri je končalo v kraškem breznu, samo zato, ker so se upirali nasilni italijanizaciji in divjemu raznarodovanju. Roman Fojba opisuje razmere skozi tragično zgodbo zavedne in premožne slovenske družine Vodopivec, ki je denarno podpirala slovenska društva in pomagala zgraditi Narodni dom v Trstu. Družina, ki je kljub šikaniranju v nasprotju s številnimi drugimi vztrajala v Trstu, z mislijo, da tako ohranja in brani svoj rod, jezik in rodbinsko lastnino, je doživela nepopisno nasilje v lastnem domu, kamor je vdrla skupina fašistov, umorila očeta in posilila mladoletno hčer, ta pa je, osramočena in omadeževana, storila samomor. Zločinsko dejanje se je zgodilo vpričo matere, ki je v šoku in grozi otrpnila in onemela. Prizor, ki je pričakal tisti trenutek odsotnega sina Rika, je usodno zaznamoval njegovo življenje in duševno zdravje. Riko osrednji lik romana, je bil v času tragičnega dogodka še srednješolec. Ob materi trpi hude posledice družinske tragedije. Pisatelj opisuje njegovo življenjsko zgodbo melanholično in v intervalih, med katere se vrivajo drugi protagonisti in dogodki. Rikov spomin se vedno znova vrača k očetu in sestri in zamegljuje vse sprotno v njegovem življenju, tudi tisto, kar bi ga lahko osrečevalo. Jezik, ki ga uporablja Marij Čuk, je jezik esteta, poln, včasih celo prepoln, kot je prepolna trpljenja ranjena in oskrunjena mladost. Samo enkrat posveti vanjo prekipevajoče srečno obdobje zanosa zaradi osvoboditve Trsta in vihrave zaljubljenosti. Riko je človek z izrazito strogo vestjo, trpinči se zaradi lastnih dejanj, velikokrat pa tudi zaradi splošnih družbenih krivic ali nesreč, za katere ne nosi nobene krivde. Vse to omaje njegovo duševno zdravje, ki niha med obupom in evforijo. Po osvoboditvi Trsta, ko je spet dovoljen slovenski jezik, usoda preganjanih zdaj doleti nekdanje preganjalce. Vrstijo se njihove aretacije. Dva iz skupine, ki je izvršila zločin v družini Vodopivec, sta odpeljana na morišče. Ustrelil naj bi ju prav Riko. Ko vrsta zajetih fašistov stoji na robu fojbe, eksekutor pred vsakim streljanjem ponovi njihove zločine. Vendar Riko, ki so ga v zgodnjih jutranjih urah v ta namen pripeljali na morišče, pred zločincema povesi pištolo. Še eno dejanje, zaradi katerega se bo njegova vest spraševala, kaj je prav in kaj ne, kaj bi moral in česa ne bi smel storiti. Roman Marija Čuka Fojba je torej pripoved, ki iz ne tako daljne preteklosti govori o tem, kako hitro se lahko puškine cevi obrnejo od žrtev proti krvnikom. Pripoveduje o resnični zgodovini Slovencev v Italiji, ki je prinesla veliko krivic in trpljenja, podžigala pa tudi slo po maščevanju nad fašističnimi morilci in mučitelji. Vendar jo lahko beremo tudi kot pripoved o vseh mejah sveta, ob katerih, nič krivi, živijo pripadniki različnih narodov in narodnosti. Je tudi pričevanje o pogubnosti rasnih predsodkov in večvrednostnih kompleksov, ki bi morali v globalnem svetu že zdavnaj ponikniti v nepovrat. V nasprotnem primeru bomo vsi večno stali na robu fojb in čakali na odstrel.

Pred jutrišnjo obletnico ruske invazije na Ukrajino se bo zvrstilo več dogodkov v podporo v Ukrajini. Pri nas bo osrednjega gostila predsednica države Nataša Pirc Musar, v New Yorku pa poteka izredno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, od katere se danes pričakuje sprejem nove resolucije, ki poziva k miru. V oddaji med drugim tudi: - Vlada o ključnih zakonodajnih predlogih za hitrejši zeleni prehod - V Zasavju se bojijo zaprtja bazena zaradi visokih cen energije - Za prve kolajne v Planici smučarske tekačice in tekači ter skakalke - Dokaj oblačno bo, na jugu in zahodu nekaj dežja

Vrstijo se odzivi na zadržanje izvajanja delov zakona o RTV Slovenija. Medtem ko generalno vodstvo zavoda odločitev ustavnega sodišča pozdravlja, koordinacija novinarskih sindikatov opozarja, da je sodišče pravico do ohranjanja mandata postavilo nad pravico javnosti do obveščenosti. Obe strani pa želita hitro vsebinsko odločitev. Druge teme: - V Državnem zboru kljub nasprotovanju opozicije, dela koalicije in nekaterih nevladnih organizacij predvidoma zelena luč kandidatu za notranjega ministra Boštjanu Poklukarju - Ruski predsednik Putin pred obletnico napada na Ukrajino z govorom o stanju v državi; evropski zunanji ministri dosegli načelno soglasje o desetem svežnju sankcij proti Moskvi - Z drevišnjim slavnostnim odprtjem se bo začelo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, največji športni dogodek leta v Sloveniji

Poudarki iz oddaje: -S sodelovanjem naših dopisnikov tako rekoč iz vse Slovenije smo pripravili nekaj predlogov za najdaljšo noč v letu -Številni bodo silvestrovali v planinah -Vrstijo se opozorila glede uporabe pirotehnike, v Triglavskem narodnem parku je prepovedana

Bo Slovenija dobila prvega predsednika z desnega političnega pola ali prvo predsednico? Kdo bo nasledil Boruta Pahorja - Anže Logar ali Nataša Pirc Musar, bo znano čez tri tedne. Vrstijo se analize včerajšnjega dogajanja, med pričakovanji pred drugim krogom predsedniških volitev pa je Samo Uhan s Fakultete za družbene vede dejal, da se zdi, da se bo nekoliko zaostrila ta razlika oziroma da se bo oba kandidata ocenjevalo glede na preteklo delo. Kot pravijo analitiki, bo na izid pomembno vplivala tudi volilna udeležba. Druge teme: Na vladni mizi redna uskladitev pokojnin in zvišanje minimalne plače, oboje za 4,5 odstotka Kijev in Moskva krepita jedrsko retoriko z medsebojnim obtoževanjem o umazanih bombah Enajst županov iz jugovzhodne Slovenije predlaga zakonske rešitve romske problematike.

V Sloveniji danes izbiramo petega predsednika ali prvo predsednico republike v samostojni državi. Po vsej državi je že od sedmih zjutraj odprtih več kot 3 tisoč volišč. Po podatkih državne volilne komisije je bila volilna udeležba do 11-tih 13,63-odstotna, kar je malenkost več kot pred petimi leti. Drugi poudarki oddaje: - Velika Britanija v pričakovanju kandidatov za naslednika premierke Liz Truss. - Vrstijo se pozivi k ureditvi področja dela z nadarjenimi učenci. - Žan Kranjec za uvod sezone na drugo stopničko.

Vrstijo se odzivi na dogovor voditeljev članic Evropske unije glede ukrepov za ublažitev energetske draginje. Izkupiček pogovorov, v katerih so se med drugim dogovorili o omejevanju cen zemeljskega plina, je po besedah premierja Roberta Goloba velikanski korak naprej. Kot je dejal, bo dogovor za našo državo pomenil predvsem to, da bo treba manj proračunskega denarja nameniti za pomoč gospodarstvu. Druge teme:- Morebitna dokapitalizacija Geoplina morda ne bo potrebna - Na predsedniških volitvah predčasno glasovali štirje odstotki upravičencev- Krkine nagrade letos 31-im mladim raziskovalcem

Vrstijo se obsodbe priključitve štirih ukrajinskih regij k Rusiji, ki jo je včeraj razglasil ruski predsednik Vladimir Putin. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg jo je označil za nezakonito in nelegitimno. Moskvo je posvaril pred hudimi posledicami, če bo v vojni uporabila jedrsko orožje. Washington je medtem že uvedel nove sankcije proti Rusiji. Kot je ob tem poudaril ameriški predsednik Joe Biden, se Združene države in njene zaveznice ne bodo pustile ustrahovati Putinu. Druge teme: - V krški nuklearki začeli 32-dnevni remont - Nemčija napovedala uvedbo cenovne kapice za plin - Mednarodni dan starejših opozarja tudi na pogosto prezrto revščino samskih upokojenk

Vrstijo se negativni odzivi Zahoda na napoved ruskega predsednika Vladimirja Putina o delni vojaški mobilizaciji. Vpoklicati namerava 300 tisoč rezervistov, dejal pa je še, da je Rusija za svojo obrambo pripravljena uporabiti vsa sredstva, tudi jedrsko orožje. Kot je v govoru generalni skupščini Združenih narodov dejal ameriški predsednik Joe Biden, v vojni z jedrskim orožjem ni mogoče zmagati in se je ne sme nikoli začeti. Iz Rusije medtem poročajo o protestih zoper delno mobilizacijo, na katerih so do zdaj prijeli več kot sto ljudi. Drugi poudarki oddaje: - Fides za 19-i oktober napoveduje začetek zdravniške stavke, če vlada ne bo ustrezno ukrepala. - V Osilnici in Kostelu opozarjajo, da občini brez državne pomoči ne bosta zmogli sanacije. - Jutri se bo končal evropski teden mobilnosti, ki poudarja tudi pomen dostopnih poti za gibalno ovirane.

Ocena filma Izvirni naslov: Dasatskisi (2020) Režiserka: Dee Kulumbegašvili Igrajo: Ia Sukhitashvili, Rati Oneli, Kakha Kintsurashvili, Saba Gogichaishvili, Ia Kokiashvili, Mari Kopchenovi, Giorgi Tsereteli Piše: Muanis Sinanović Bere: Ivan Lotrič Gruzijski film Začetek, dolgometražni prvenec režiserke Dee Kulumbegašvili, je gotovo eden najbolj mračnih filmov, kar smo jih lahko v zadnjih letih gledali na platnih slovenskih kinematografov. Svojih učinkov ne dosega z očitnimi šokantnimi prizori, marveč, kot je to v navadi pri novejši vzhodnoevropski kinematografiji, z realističnimi pristopi in klasično kinematografsko umetnostjo. Pri tem režiserka pokaže razkošen talent. Vrstijo se statični kadri, ki kažejo na dogajanje zunaj njih, suspenz zvoka, prijemi, ki zmedejo naš občutek za resničnost. Ob pomoči realističnih pristopov to dogajanje zunaj kadra namiguje na metafizične prvine, ki so z realnostjo povsem zlite in niso pretirane ali karikirane. Ko govorimo o odsotnosti takojšnjega šoka, to lahko zveni zavajajoče. Film namreč vključuje daljša prizora spolnega nadlegovanja in posilstva. Vendar sta slednja še toliko bolj mučna, ker ne gradita na ekscentričnosti, temveč se dogajata v vsakdanjem, celo domačnem okolju, ob brezbrižni kameri. Zlo je oprijemljivo, nasilnež psihopat, ki uporabi vzvode družbene moči, in tudi ko se izkaže, da je v njem nekaj demonskega, je ta demonskost dobesedno zraščena z zemeljskostjo. Ta prizora sta tako huda ravno zaradi svoje domačnosti, bližine s vsakdanjim svetom okoli nas. Začetek moramo tako odsvetovati tistim, ki zaradi takih ali drugačnih razlogov tega ne bi zmogli prenesti. Glavna junakinja je Jana, žena vodje preganjane skupnosti Jehovovih prič in mati njunega sina. V tej skupnosti, ki je tudi pri nas sicer mistificirana, ni nič nenavadnega, gre za povsem običajno skupino ljudi, s svojimi dobrimi in slabimi platmi, ki pestijo človeštvo nasploh. Zlovešče je prikazana večinska skupnost v nebrzdanem nasilju, ki ga podpirajo uradne institucije, v svojem izsiljevanju, preganjanju in pripravljenosti mobilizirati patološke posameznike. Vendar pa tudi manjšina z univerzalnimi, povsem normaliziranimi vzvodi, ki jih ne moremo omejiti na zlo posameznikov, žensko stiska v kot. Film je kinematografski presežek ter istočasno feministični manifest, ki naredi vse, da opozori na svoje sporočilo ter pusti mučen vtis, pravzaprav preganjavico. Zaradi tega pa kdaj vendarle stopi na območje tendenčnosti. Pri tem pa se lahko vprašamo, koliko je v kinematografiji tiste tendenčnosti, ki jo zaradi družbenopolitičnih dejavnikov spregledamo. Vsak film nekaj sporoča in v vsakem sporočilu je, seveda, določena tendenca. V tem primeru se mučna udarnost sporočila zgošča in tempira proti koncu ter vključi raznovrstne motive. Ti nas lahko pustijo zmedene, vendar tudi na umetniško učinkovit način. Začetek, prvenec gruzijske režiserke Dee Kulumbegašvili, je provokativen film, ki ne bo pustil mirnega spanca.

Včerajšnji dan je poleg nove etapne zmage Tadeja Pogačarja na kolesarski dirki po Franciji zaznamovala prelomna odločitev ustavnega sodišča. To je namreč odločilo, da ureditev, ki istospolnim parom ne omogoča sklenitve zakonske zveze in posvojitve otrok, ni v skladu z ustavo. Drugi poudarki oddaje: - Vlada pred dokončno uskladitvijo interventnega zakona o zdravstvu, ki napoveduje skrajšanje čakalnih dob. - Ameriški predsednik Biden podpisal izvršni ukaz za zaščito pravice do splava. - Stritarjeva nagrada za najboljšega literarnega kritika letos v roke Muanisu Sinanoviću.

Vrstijo se odzivi na napoved premierja Roberta Goloba, da bodo v boju proti prehranski draginji objavili cene košarice osnovnih živil pri posameznih trgovcih. Ti trdijo, da rezerve pri maržah skoraj ni, predsednica Trgovinske zbornice Mariča Lah predlaga novo, nižjo stopnja davka na dodano vrednost. Ostale novice: Prehranska in energetska kriza poleg vojne v Ukrajini in širitve Unije osrednji temi vrha prihodnji teden: premier Robert Golob na spoznavnem obisku v Bruslju že danes. Voditelji Francije, Nemčije in Italije v Kijevu z obljubo o nadaljnji podpori Ukrajini; zasedanje obrambnih ministrov Nata tudi v znamenju krepitve obrambe na vzhodu Evrope. Pol stoletja radia, ob katerem so odraščale generacije poslušalcev; Val202 praznuje 50 let. Drugo etapo kolesarske dirke po Sloveniji je dobil Nizozemec Dylan Groenewegen.

Po parafiranju koalicijske pogodbe konec tedna je pred dvema strankama prihodnje koalicije iskanje manjkajočih kandidatov za ministre, dve stranki se morata tudi še uradno opredeliti do vstopa v vlado. Sledil bo formalni podpis koalicijske pogodbe. Ta, kot kaže, najbolj razburja z napovedano prepovedjo popoldanskega dela zdravnikov iz javnega zdravstva pri zasebnikih, zvišanjem minimalne plače in spremembami davčne politike. Drugi del postopkov za vzpostavitev vlade bo v državnem zboru, nekaj opravkov je tudi še pred predsednikom države Borutom Pahorjem. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarska rast v prvih treh mesecih leta kar 9,8-odstotna, realno pa se je BDP povečal le za 0,8 odstotka. - V Moskvi se pričakovano ostro odzivajo na odločitev Finske in Švedske za vstop v Nato: Rusija se ne bo sprijaznila s tem. - Legendarni pianist Ivo Pogorelić v Ljubljani tokrat navdušil s Chopinom.

Vlada na današnji seji kljub pričakovanjem ni sprejela nobenega novega ukrepa na področju pogonskih goriv. Pozivi k vnovični regulaciji in ukrepom, ki bi znižali maloprodajne cene bencinov, pa se vrstijo. Še zlasti po tem, ko se je surova nafta Brent po evropskem predlogu embarga na uvoz ruske nafte zvišala na več kot 111 dolarjev za sodček. Preostale novice: Predsedstvo SD razpravlja o koalicijskih pogajanjih in ministrskih kandidatih ter tudi o razočaranju zaradi slabega volilnega izida stranke. Na donatorski konferenci za pomoč Ukrajini zbrali več kot šest milijard evrov. Peti dan protivladnih protestov v Armeniji policija priprla več deset ljudi; protestniki premierja Pašinjana obtožujejo, da namerava Gorski Karabah v celoti prepustiti Azerbajdžanu.

Ruske sile nadaljujejo napade na ukrajinska mesta, prebivalce najbolj prizadetih naj bi danes evakuirali prek 11-ih humanitarnih koridorjev. V Mariupolju ostaja ujetih več kot 160 tisoč ljudi brez vode, zdravil, elektrike in gretja. V okolici mesta se namreč nadaljujejo srditi spopadi in raketiranje. V mednarodni skupnosti se vrstijo napovedi sankcij proti Rusiji po odkritju množičnih grobišč v Buči. Drugi poudarki oddaje: - KPK: Nekdanji direktor Zavoda za blagovne rezerve Zakrajšek kršil integriteto pri nakupu zaščitne opreme. - Zaradi onesnažene sadre na kmetijskih zemljiščih na Koroškem potrebne analize zemlje in pridelkov. - Zakupniki kmetijske zemlje v Bertokih naj bi vedeli, da bo ta postala zazidljiva in več vredna.

Po umiku ruske vojske iz nekaterih predelov okoli glavnega mesta Kijev prihajajo na dan informacije o vse več smrtnih žrtvah med civilisti. Po najnovejšem podatku Združenih narodov je bilo v 40ih dneh vojne ubitih več kot tisoč 400 civilistov, prek tisoč je ranjenih. Spopadi se nadaljujejo. Druge teme oddaje: - Vodenje Madžarske in Srbije ostaja trdno v rokah Viktorja Orbana in Aleksandra Vučića - Če bi bile državnozborske volitve včeraj, bi Gibanje Svoboda za las prehitelo vladajočo SDS - Dve glasbeni nagradi grammy od najpomembnejših štirih duetu Silk Sonic, album leta We Are Jona Batista

Po Evropi se vrstijo obsodbe pobojev civilistov v ukrajinskem mestu Buča. Več voditeljev je dejanje označilo za genocid. Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozval k uvedbi dodatnih sankcij proti Moskvi. V Kremlju zavračajo obtožbe, češ da gre za lažne posnetke ubitih civilistov. Po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova takšne provokacije ogrožajo mednarodno varnost. Drugi poudarki oddaje: - Vučić v Srbiji in Orban na Madžarskem razglasila veliki zmagi na včerajšnjih volitvah. - KPK: Janša pri imenovanju Matoza v DUTB v nasprotju interesov. - Pri organiziranju Olimpijskega festivala evropske mladine prihodnje leto še vedno veliko neznank.

Vrstijo se napovedi držav o ukrepih proti Rusiji, potem ko je ta priznala separatistični ukrajinski regiji Doneck in Lugansk. Prizadevanja za diplomatsko rešitev krize so za zdaj neuspešna. Ameriška stran je odpovedala za jutri načrtovano srečanje ameriškega in ruskega zunanjega ministra.

10-i protikoronski zakon, ki je največ prahu dvignil zaradi dopolnila o začasnem dvigu najvišjih plač zdravnikom, je korak bliže uveljavitvi. Državni svetniki so namreč zavrnili predlog odložilnega veta nanj. Predstavniki delojemalcev so mnenja, da bi veto morali izglasovati že zaradi načina sprejemanja. Svetniki so sicer zavrnili tudi odložilni veto na zakon o organiziranosti šolstva, ki med drugim spreminja sestavo svetov zavodov. Ostali poudarki oddaje: Notranji minister Aleš Hojs predsedovanje Slovenije Svetu EU na področju notranjih zadev, kljub nekaterim razočaranjem glede zastavljenih ciljev, ocenil z dobro štirico. Vrstijo se odzivi na odločitev ruskega sodišča o zaprtju Memoriala, najpomembnejše organizacije za človekove pravice v Rusiji. Združene države so odločitev označile za žalitev človekovih pravic, obsojajo jo tudi v Bruslju. V Hong Kongu je po policijski raciji in aretaciji več urednikov ugasnil prodemokratični spletni medij Stand News. Iz Ilirske Bistrice poročajo o množični zastrupitvi s hrano. Vir okužbe sicer še preiskujejo, a neuradno gre za 100 ljudi, ki naj bi v tamkajšnji mesnici kupili tatarski biftek ali meso zanj.

Epidemija covida-19 ne popušča. Dnevno število primerov okužbe se sicer rahlo zmanjšuje; včeraj so jih potrdili nekaj manj kot tri tisoč 400, v bolnišnicah pa se razmere še naprej zaostrujejo. Na intenzivnih enotah se zdravi že 285 covidnih bolnikov. Prekuževanje naj bi se končalo do novega leta, minister za zdravje Janez Poklukar pa vnovič poziva k cepljenju. Drugi poudarki oddaje: - Vlada ob obisku Pomurja o gospodarskih izzivih naše najmanj razvite regije - Opozicija za sklic izredne seje; preprečiti želi zvišanje oskrbnin v domovih za starejše - V več eksplozijah v tovarni v bližini Beograda najmanj dva mrtva, več je ranjenih in pogrešanih

Ob poslabševanju epidemičnih razmer v državi je iz zdravstva slišati vse glasnejša opozorila, da je sistem tik pred zlomom. Kot pojasnjujejo, največjo težavo predstavlja pomanjkanje kadrov. Da bi okrepili zdravstvene ekipe, se je vlada s sindikati dogovorila za zvišanje plač nekaterih v zdravstvu. A delavcev primanjkuje tudi v drugih panogah. Vrstijo se pričakovanja, da bo država uredila sporazume za izmenjavo delavcev ter skrajšala postopke za tujce. Ostale teme odddaje: - Vlada ob zviševanju cen energije pripravlja energetske bone. - Države, ki najbolj občutijo posledice podnebnih sprememb, pozivajo svet k enotnemu ukrepanju. - Nekdanja zaposlena v podjetju Facebook, ki je razkrila njegove sporne prakse, v Bruslju poudarila pomen zakonske ureditve varnosti na spletu.

Vrstijo se odzivi na zaostritve epidemičnih ukrepov, ki jih je sprejela vlada, in bodo v večini začeli veljati jutri. Med drugim bo ob predložitvi dokazila o izpolnevanju pogojev PCT treba pokazati osebni dokument, ustrezna bo le uporaba kirurških mask ali tistih tipa FFP2, tudi zbiranje bo omejeno. Imunolog Alojz Ihan je poudaril, da so ukrepi nezadostni, tudi raziskovalec z ZRC Sazuja Tadej Troha meni podobno. Čez teden dni sledi obvezno testiranje učencev in dijakov. Ravnatelji ob tem opozarjajo na številne težave. Nekaj drugih poudarkov oddaje: Slovenija prva na svetu po številu novo okuženih s koronavirusom na milijon prebivalcev. Na gradbišču viadukta Glinščica po nedavni smrtni nesreči delavca znova stekla dela. Kako je poskrbljeno za dostop intervencijskih vozil?. Plavalka Katja Fain z bronom na 200 metrov prosto na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih priplavala tudi nov državni rekord.

Posebna delegacija Evropskega parlamenta je sklenila pogovore, prek katerih je v Sloveniji od srede zbirala informacije o stanju pravne države, medijske svobode in korupcije. Za konec se je osemčlanska ekipa evroposlancev pogovarjala z odbori državnega zbora in sveta. Za razliko od premiera predsednik državnega zbora ocenjuje, da razmere, ko se je država znašla pod preiskovalno lupo ene osrednjih institucij Evropske unije, terjajo razpravo. Ostale teme oddaje: - Sindikati zaradi neobstoječega socialnega dialoga zahtevajo nujno sejo parlamentarnega odbora. - Pahorjev četrti predlog za ustavnega sodnika - Rok Svetlič. - V Italija množični protesti in stavke zaradi PCT pogojev za vse zaposlene.

Po včerajšnjih neredih, ki so izbruhnili na sprva mirnem protestu v Ljubljani proti pogojem PCT, so policisti za zdaj pridržali devet ljudi. Policija je ugotovila, da so bili napadalci organizirani, v nemirih pa je bilo lažje poškodovanih sedem policistov in en udeleženec. Kot je pojasnil generalni direktor policije Anton Olaj, preiskava še poteka. V javnosti se vrstijo obsodbe nasilja in pozivi k mirnemu izražanju mnenj. Predvsem na družbenih omrežjih, pravi strokovnjak za komunikologijo Dejan Verčič, bi morali komunicirati bolj odgovorno. Evropska komisija ugotavlja skrb vzbujajoč trend povečevanja fizičnih napadov na novinarje, pa tudi pravnih in spletnih groženj. Septembra bi moralo biti Cerkniško jezero sicer ojezerjeno, a se je vodna bilanca spustila kar 22 metrov pod površje jezera.

Vrstijo se odzivi na sinočnje nemire v Ljubljani, v katerih je bilo lažje poškodovanih 7 policistov. V Policijskem sindikatu so državljane pozvali, naj se za svoje pravice bojujejo z nenasiljem, politiko pa k strpnemu in spoštljivemu odnosu. Ob tem se pojavljajo pomisleki glede ustreznega varovanja shoda, ki jih vodja sektorja splošne policije na Generalni policijski upravi Tomislav Omejec odločno zavrača. Drugih poudarki oddaje: Britanski premier Johnson pred volitvami prevetril svoj kabinet V Prištini in Zagrebu vnovič razprave o odškodninskih tožbah proti Srbiji Prvi dan Evropskega tedna mobilnosti v Dobrovniku prvi kolesarski kongres

Ministrico za izobraževanje Simono Kustec v dobre pol leta čaka že druga interpelacija, minister za pravosodje Marjan Dikaučič pa si je v nekaj manj kot treh mesecih mandata pridelal prvo. Obe interpelaciji sta bili napovedani pred časom, danes so ju stranke alternative KUL vložile. Za uspeh interpelacij stranke KUL-a potrebujejo 46 poslanskih glasov, imajo jih, kot pravijo, 43. Poslanke in poslanci bodo o delu in odgovornosti ministrov Simone Kustec in Marjana Dikaučiča govorili v drugi polovici oktobra. Preostali poudarki oddaje: - Število novih primerov okužbe s koronavirusom se vztrajno povečuje, vse več covidnih bolnikov v bolnišnicah. - Evropska komisija sodišču Unije predlagala naložitev finančne kazni Poljski zaradi nespoštovanja sodbe o disciplinski zbornici za sodnike. - Vrstijo se opozorila humanitarcev, da Afganistanu grozi splošno pomanjkanje osnovnih storitev in hrane.

Zaradi slabšanja epidemiološke slike je vlada danes odločila razširiti pogoj PCT. Od ponedeljka bo obvezen bo za vse, ki imajo pri opravljanju dela neposreden stik z drugimi ljudmi, pa tudi za uporabnike dejavnosti. Znova bo obvezna tudi širša uporaba mask, je povedal minister za zdravje Janez Poklukar. Drugi poudarki oddaje: - Vrstijo se obsodbe vdora proticepilcev v prostore naše medijske hiše - Staro in Novo Gorico za en dan združila parada ponosa - Slovenski nogometaši v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo tesno premagali Malto

Vrstijo se ostri odzivi na sinočnji nasilen vdor nasprotnikov cepljenja v prostore Televizije Slovenija. Medijske hiše, novinarji in novinarske organizacije opozarjajo, da ne gre le za napad na medij in zaposlene, temveč tudi za napad na svobodo govora, neodvisno novinarstvo in demokracijo. Besedno nasilje, ki se širi predvsem po družbenih omrežjih, pa tako prerašča tudi v fizično. Drugi poudarki: - V Marezigah zaznamovali 100-to obletnico protifašističnega upora - Združene države po orkanu Ida ocenjujejo škodo - Stritarjevo nagrado za najboljšega mladega kritika dobil Robert Kuret

Vlada je na nocojšnji seji v nasprotju s pričakovanji sprostila nekatere omejitvene ukrepe. Nastanitveni obrati bodo lahko sprejeli več gostov. Bazene bodo lahko obiskovali tudi zunanji obiskovalci oziroma vsi prebolevniki, testirani ali cepljeni. Od sobote bo vstop v državo mogoč tudi z negativnim izvidom hitrega testa. Preostale teme oddaje: - Vrstijo se odzivi na odločitev Ustavnega sodišča, da je del zakona o nelezljivih boleznih v neskladju z ustavo. - Odvzem imunitete trem evropskim poslancem iz Katalonije začasno odpravljen. - Literarni kritiki nagrado za najboljše delo prejšnjega leta podelili Muanisu Sinanoviću.

Vrstijo se opozorila, da bo Slovenska tiskovna agencija še pred 30-letnico svojega obstoja pristala na dnu in bo morala zapreti svoja vrata, če vlada ne bo poravnala zapadlih obveznosti.

Napadi na novinarje in novinarke se v zadnjem letu stopnjujejo. Vrstijo se pritiski, grožnje, žalitve, napadi na ugled in dostojanstvo, spletno ustrahovanje. Vse več je sovražnega govora, ki prihaja s strani vidnih predstavnikov družbe in oblasti, vse z namenom utišanja novinarjev in zmanjšanja njihove verodostojnosti v javnem prostoru. Kot kažejo izsledki raziskave Društva novinarjev Slovenije in Mirovnega inštituta, je tako sistemsko okolje kot politično in javno razpoloženje za opravljanje novinarskega dela vse bolj sovražno in omejujoče. Na slabšanje razmer pa vse bolj opozarjajo tudi mednarodne organizacije in evropski parlament. O razlogih in rešitvah voditeljica Martina Tita Mayer in gostje: Špela Stare iz Društva novinarjev Slovenije, novinarka TV Slovenija Evgenija Carl, Brankica Petković iz Mirovnega inštituta ter novinarka in urednica Radia Ognjišče Tanja Dominko.